018-245/2016 Varstveno delovni center Krško – Leskovec

Številka: 018-245/2016-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve rednih dnevnih prevozov uporabnikov VDC Krško-Leskovec«, v sklopu 2 »Enota Sevnica«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gostišče pri Francki, Jože Stare s.p., Glavna cesta 11, Mirna, ki ga zastopa Odvetniška družba Grošelj, o.p., d.o.o., Cesta 9. avgusta 8b, Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Varstveno delovni center Krško – Leskovec, Ulica Staneta Žagarja 4, Leskovec pri Krškem (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.1.2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v sklopu 2 »Enota Sevnica«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. JNOP/2016-2020, z dne 11.11.2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.684,30 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik razdelil na tri sklope, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 14.1.2016, pod št. objave JN290/2016, in v Uradnem listu EU dne 16.1.2016, pod št. objave 2016/S 011-015413.

Naročnik je z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« z dne 18.4.2016 (v nadaljevanju: prvotna odločitev o oddaji naročila) predmetno javno naročilo v sklopu 2 oddal ponudniku Turizem, prevozi, Roman Prah s.p., Valvasorjeva ulica 20, Brežice (v nadaljevanju: ponudnik Roman Prah s.p.), vlagateljevo ponudbo pa je izločil kot neprimerno. Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-083/2016-13 z dne 12.9.2016, ugodila in razveljavila prvotno odločitev o oddaji naročila v sklopu 2.

Z dokumentom »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. JNOP/2016-2020 z dne 11.11.2016 (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi vseh ponudb) je naročnik zavrnil vse prejete ponudbe v sklopu 2. V obrazložitvi izpostavljenega dokumenta naročnik navaja, da oddaja javnega naročila ni mogoča, ker sta se, glede na merilo za izbiro ponudbe (tj. najnižja ponudbena cena), na prvo mesto uvrstili dve popolni ponudbi, in sicer ponudba ponudnika Roman Prah s.p. in vlagateljeva ponudba.

Vlagatelj je z vlogo z dne 23.11.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v sklopu 2 ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj v zahtevku za revizijo obširno pojasnjuje dosedanji potek postopka oddaje javnega naročila ter naročniku očita kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti javnega naročanja. Vlagatelj navaja, da iz izpodbijane odločitve ni razvidno, za kateri sklop so ponudniki, ki so navedeni v tej odločitvi, oddali ponudbo, poleg tega naročnik ni obrazložil, zakaj naj bi bila ponudba ponudnika Roman Prah s.p. popolna. Naročnik bi moral ponudbo ponudnika Roman Prah s.p. izločiti kot nepopolno in kot najugodnejšo ponudbo izbrati vlagateljevo ponudbo. Vlagatelj opozarja, da vozilo Peugeot Boxer, ki ga je ponudnik Roman Prah s.p. navedel v ponudbenem obrazcu št. 8 in s katerim je prišel na informativni sestanek, ni skladno z zahtevami naročnika, saj ne ustreza vsem predpisom, ki urejajo področje vozil v cestnem prometu in področje prevozov potnikov v cestnem prometu. Iz prometnega dovoljenja za omenjeno vozilo izhaja, da je vozilo namenjeno za avtošolo in ne za prevoz potnikov v cestnem prometu, poleg tega je registrirano za leto dni, čeprav morajo imeti vozila za javni prevoz potnikov tehnični pregled vsakih 6 mesecev. Ker se prometno dovoljenje za navedeno vozilo ne glasi na ponudnika Roman Prah s.p., bi moral navedeni ponudnik (s predložitvijo najemne pogodbe z notarsko overjenim podpisom lastnika vozila) že v ponudbi izkazati pravico do uporabe vozila.

Naročnik je dne 5.12.2016 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je izpodbijana odločitev sestavljena skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in ustaljeno prakso Državne revizijske komisije. V zvezi z vlagateljevim »opozorilom«, da vozilo ponudnika Roman Prah s.p. ni skladno s ponudbenim obrazcem št. 8, naročnik najprej navaja, da »opozorilo« ni del trditvene podlage, ker je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju domnevnih kršitev naročnika, v nadaljevanju pa se naročnik sklicuje na 16. člen ZPVPJN. Po mnenju naročnika je neutemeljeno »opozorilo« vlagatelja, da bi že ob oddaji ponudbe moralo vozilo ponudnika Roman Prah s.p. izpolnjevati zahteve iz vseh veljavnih predpisov. Navedeni ponudnik je izpolnil vse obrazce razpisne dokumentacije, postavlja pa se vprašanje, ali je dopustno zahtevati od ponudnika, ki je predložil ponudbo skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, da izpolnjuje tudi pogoje, ki v razpisni dokumentaciji niso bili izrecno zahtevani, so pa zahtevani v zakonih, ki urejajo to področje. Po večkratnem stališču Državne revizijske komisije so ponudniki vezani za zahteve razpisne dokumentacije in ne na vse zahteve veljavne zakonodaje. Naročnik še navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki, če se sklicujejo na kapacitete tretjih, predložijo pogodbo, ki jim daje pravico do uporabe vozila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 6.12.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 9.12.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita (tudi) kršitve v zvezi s presojo ponudbe ponudnika Roman Prah s.p. in ker iz odstopljene spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik navedenega ponudnika zgolj obvestil o vložitvi zahtevka za revizijo, ne pa tudi o vsebini zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, ob smiselni uporabi 27. člena ZPVPJN, ponudniku Roman Prah s.p. z dopisom vročila kopijo zahtevka za revizijo in ga opozorila, da se lahko v roku treh delovnih dni opredeli do vsebine zahtevka za revizijo.

Ponudnik Roman Prah s.p. v vlogi z dne 22.12.2016, s katero se je pravočasno opredelil do revizijskih navedb, navaja, da je bila najemna pogodba za vozilo, s katerim bi opravljal prevoze, sklenjena pred oddajo ponudbe, vendar je ni predložil v ponudbeno dokumentacijo, ker v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana. Vozilo ustreza vsem predpisom, saj ima veljavno licenco za opravljanje prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu. Nič ni spornega, če v prometnem dovoljenju piše namen uporabe »šola vožnje«, saj se lahko z istim vozilom v prostem času opravlja dejavnost šole vožnje, kar pa mora biti ravno tako vpisano v prometno dovoljenje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, ponudnika Roman Prah s.p. in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


V obravnavanem primeru je med vlagateljema in naročnikom sporna zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

Skladno s tretjim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in vlado oziroma svoj nadzorni organ.

Navedena določba, kar med strankama niti ni sporno, dopušča možnost, da naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe. Pritrditi gre naročniku, da skladno s prakso Sodišča Evropske unije (glej npr. zadeve C-27/98 in C-244/02) naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih, ali na podlagi posebej upravičenih razlogov. Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave. Tudi Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (gl. npr. odločitve v zadevah, št. 018-371/2013, št. 018-282/2014, št. 018-055/2015), da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače: presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja ne/utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 in temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti, ali je morebiti ravnal diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija revizijske navedbe presojala v obsegu dolžnih formalnih ravnanja naročnika in zatrjevanih kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku najprej očita kršitev načela transparentnosti javnega naročanja in zatrjuje, da iz izpodbijane odločitve ni razvidno, za kateri sklop so ponudniki, navedeni v tej odločitvi, oddali ponudbe. Ne da bi Državna revizijska komisija presojala, ali bi zatrjevana domnevna nejasnost izpodbijane odločitve v delu, v katerem je naročnik navedel ponudnike, ki so oddali ponudbe, lahko kakorkoli vplivala na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ali na vlagateljevo uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, gre v zvezi z izpostavljenimi revizijskimi navedbami ugotoviti, da je naročnik predmetno javno naročilo razdelil na tri sklope (glej točko II.1.8) in Prilogo B obvestila o naročilu). Pritrditi gre vlagatelju, da iz prvotne odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik prejel ponudbe 13-ih ponudnikov, in da iz izpodbijane odločitve izhaja, da je naročnik prejel ponudbe 6-ih ponudnikov. Vendar zaradi navedenega naročnik ni kršil načela transparentnosti in izpodbijana odločitev ni nejasna, kot to zatrjuje vlagatelj. Prvotna odločitev o oddaji javnega naročila se je namreč nanašala na odločitev o oddaji naročila v vseh (t.j. treh) sklopih, kar pomeni, da so ponudniki, navedeni v tej odločitvi, oddali ponudbo v enem izmed treh sklopov. Na drugi strani se izpodbijana odločitev nanaša zgolj na odločitev naročnika o zaključku postopka v sklopu 2, kar je jasno razvidno iz izpodbijane odločitve (»Vse ponudbe, ki so prispele na javni razpis za »Storitve rednih dnevnih prevozov uporabnikov VDC Krško-Leskovec«, v sklopu 2 »Enota Sevnica«, se zavrnejo«). Glede na navedeno ne more biti nobenega dvoma, da so ponudniki, navedeni v II. točki obrazložitve te odločitve, predložili ponudbe v sklopu 2. Navedeno je potrjeno tudi z Zapisnikom o odpiranju ponudb z dne 24.2.2016, ki je bil vlagatelju vročen dne 29.2.2016 (razvidno iz poštne povratnice, ki se nahaja v spisovni dokumentaciji).

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik kršil načelo transparentnosti, ker odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni ustrezno obrazložil, gre ponoviti, da mora naročnik skladno s citirano določbo tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o tem ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Četudi zakon ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, pa je slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (glej npr. zadeve, št. 018-363/2013, št. 018-271/2015 in št. 018-102/2016) je namen obrazložitve odločitve o oddaji naročila, in torej tudi odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne.

Po presoji Državne revizijske komisije iz izpodbijane odločitve jasno in nedvoumno izhajajo razlogi, zaradi katerih je naročnik zavrnil prejete ponudbe. Iz izpodbijane odločitve jasno izhaja, da sta se glede na merilo za izbiro ponudbe popolna ponudba ponudnika Roman Prah s.p. in popolna vlagateljeva ponudba uvrstili na prvo mesto, in da naročnik, ob upoštevanju, da v razpisni dokumentaciji ni določil drugega merila oz. določila, ki bi ga lahko upošteval pri vrednotenju ponudb, ne more opraviti zakonite izbire najugodnejše ponudbe. Da se je tudi vlagatelj seznanil z naročnikovimi (obrazloženimi) razlogi za zavrnitev vseh ponudb izhaja iz revizijskih navedb, saj vlagatelj z navedbami, da ponudba ponudnika Roman Prah s.p. ni popolna, zatrjuje, da v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, na podlagi katerih naročnik utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Dejstvo, da naročnik v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ni »natančno pojasnil, katere vse pogoje je izpolnjevala ponudba ponudnika Turizem, prevozi, Roman Prah s.p., da jo naročnik štel za popolno«, ne more pripeljati do zaključka, da naročnik izpodbijane odločitve ni ustrezno obrazložil. Kot že navedeno, ni namreč nujno, da je obrazložitev odločitve o (ne)oddaji naročila vseobsežna, poleg tega pa že iz naročnikove navedbe o popolnosti ponudbe ponudnika Roman Prah s.p. izhaja naročnikova presoja, da izpostavljena ponudba izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije. Prav tako se naročnik v izpodbijani odločitvi ni bil dolžan opredeljevati do »dotedanjih očitkov vlagatelja glede nepopolnosti ponudbe ponudnika Turizem, prevozi, Roman Prah s.p.«, saj je temu namenjen postopek pravnega varstva.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo ponudnika Roman Prah s.p. izločiti iz postopka kot nepopolno in da je njegova popolna ponudba najugodnejša. Ob upoštevanju, da v postopku oddaje javnega naročila naročnik odda naročilo ponudniku, ki je oddal najugodnejšo popolno ponudbo, in ob upoštevanju, da naročnik utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb z navedbami, da oddaja javnega naročila ni mogoča, ker sta se, glede na merilo za izbiro ponudbe, na prvo mesto uvrstili popolna ponudba Romana Prah s.p. in vlagateljeva ponudba, vlagatelj z izpostavljenimi navedbami v bistvu zatrjuje, da je naročnik zaradi neenakopravne obravnave ponudnikov napačno ugotovil okoliščine (da sta se glede na merilo za izbiro ponudbe na prvo mesto uvrstili dve popolni ponudbi), na katerih naročnik utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Povedano drugače: vlagatelj zatrjuje, da v izpodbijani odločitvi navedeni razlog za zavrnitev vseh ponudb ne obstoji, ker se je glede na merila za izbiro ponudb na prvo mesto uvrstila le ena popolna ponudba, in sicer vlagateljeva ponudba (ne pa tudi ponudba ponudnika Roman Prah s.p.).

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam naročnika, da je v zvezi z izpostavljenimi navedbami vlagatelja podana omejitev zahtevka za revizijo zaradi iste kršitve iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN, ki določa, da vlagatelj, če je v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev. Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sicer res že vložil zahtevek za revizijo (o katerem je odločila Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-083/2016-13 z dne 12.9.2016), s katerim je izpodbijal prvotno naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu 2, vendar je Državna revizijska komisija v izpostavljenem postopku pravnega varstva (najprej) presojala sporno vprašanje, ali je naročnik upravičeno izločil vlagateljevo ponudbo iz postopka javnega naročanja kot neprimerno. Ker je bilo potrebno zahtevku za revizijo ugoditi in posledično razveljaviti prvotno odločitev o oddaji naročila že na podlagi ugotovitve, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal naročnikove kršitve v zvezi s presojo vlagateljeve ponudbe, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do zatrjevanih (domnevnih) kršitev naročnika v zvezi s presojo popolnosti ponudbe takratnega izbranega ponudnika (tj. ponudnik Roman Prah s.p.).

Naročnik v zvezi z revizijskimi navedbami o nepopolnosti ponudbe ponudnika Roman Prah s.p. smiselno navaja tudi, da vlagatelj ni zmogel trditveno-dokaznega bremena, ki izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 13. členom ZPVPJN, zato, po mnenju naročnika, v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni mogoče obravnavati. Državna revizijska komisija izpostavljenim navedbam naročnika ne more slediti, saj je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi te kršitve dokazuje. Kljub temu, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, da »opozarja« (in ne, da »zatrjuje«), da ponudba ponudnika Roman Prah s.p. ni popolna, je tudi te navedbe potrebno šteti kot del vlagateljeve trditvene podlage, iz katere jasno izhaja, da vlagatelj naročniku očita kršitve pri presoji ponudbe ponudnika Roman Prah s.p.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija (v okviru revizijskih navedb) presojala ali je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb enakopravno obravnaval ponudnika Roman Prah s.p. in vlagatelja. Naročnik je tako ponudbo vlagatelja kot tudi ponudbo ponudnika Roman Prah s.p. ocenil za popolni. Med strankama ni sporna naročnikova ocena, da vlagateljeva ponudba izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, sporna pa je naročnikova presoja popolnosti ponudbe ponudnika Roman Prah s.p. Med strankama je tako sporno, ali je naročnik pravilno ugotovil, da ponudnik Roman Prah s.p. razpolaga z vozilom (namenjenim za izvedbo predmetnega javnega naročila), ki je skladno z zahtevami razpisne dokumentacije.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna. Naročnik mora ponudbo, ki ni popolna, izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člen ZJN-2).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 9.1. »Popolnost ponudbe (pogoji za udeležbo)« zahteval, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo (med drugim) predložijo izpolnjen in podpisan ponudbeni obrazec št. 8. »Navedba voznega parka in kadrov, ki bodo pri gospodarskem subjektu sodelovali pri izvedbi javnega naročila« (v nadaljevanju: obrazec št. 8). S podpisom izpostavljenega obrazca, ki ga je vnaprej pripravil naročnik in je del razpisne dokumentacije, so ponudniki izjavili:
- da razpolagajo z zadostnim številom vozil za prevoz (prva alineja);
- da so vsa vozila za prevoz oseb v tehnično brezhibnem stanju […] redno servisirana in opremljena z opremo in napravami »v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje vozil v cestnem prometu in prevoza potnikov v cestnem prometu« (druga alineja);
- »da razpolagajo z naslednjim voznim parkom, ki ustreza vsem predpisom, ki urejajo področje vozil v cestnem prometu in prevoza potnikov v cestnem prometu in katere bomo uporabljali pri izvajanju dnevnih rednih prevozih uporabnikov VDC Krško-Leskovec« (peta alineja).
V nadaljevanju obrazca so ponudniki v tabelo vpisali znamko vozila, število sedežev in leto izdelave vozila.

Iz izpostavljenega dela razpisne dokumentacije izhaja, da so ponudniki s podpisom obrazca št. 8 izjavili, da razpolagajo z vozili, ki »ustrezajo predpisom, ki urejajo področje vozil v cestnem prometu in prevoza potnikov v cestnem prometu«, in da so ponudniki morali navedeni obrazec predložiti v ponudbeno dokumentacijo do poteka roka za oddajo ponudb. Iz navedenega izhaja, da so morali ponudniki že v trenutku poteka roka za oddajo ponudb razpolagati z vozili, »ki ustrezajo predpisom, ki urejajo področje vozil v cestnem prometu in prevoza potnikov v cestnem prometu«, kar so v ponudbeni dokumentaciji dokazovali z lastno izjavo oz. s podpisanim obrazcem št. 8.

Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je Zakon o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/2010 s sprem.; v nadaljevanju: ZMV) eden izmed predpisov, ki ureja področje vozil v cestnem prometu, gre ugotoviti, da so morali ponudniki že v trenutku poteka roka za oddajo ponudb razpolagati z vozili, ki so skladna z zahtevami ZMV. Skladno s prvim odstavkom 50. člena ZMV, ki ureja tudi roke za izvedbo tehničnih pregledov, morajo imeti vozila, ki se uporabljajo za (prevoz skupin otrok, usposabljanje kandidatov za voznike, izposojo, intervencije in) javni prevoz potnikov, v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje. Enaka zahteva, torej da morajo vozila, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov, imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko nadgradnje, izhaja tudi iz tretjega odstavka 50. člena ZMV. Uporaba vozila v nasprotju z navedenim je opredeljena kot prekršek (šesti odstavek 50. člena ZMV). ZMV ne pojasnjuje izraza »javni prevoz«, vendar imajo izrazi, ki so uporabljeni v ZMV in jih ta zakon ne pojasnjuje, enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi o cestnem prometu (drugi odstavek 3. člena ZMV). Predpis, ki se nanaša na cestni promet (in tudi na področje »prevozov potnikov v cestnem prometu«), je (tudi) Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/2006 s sprem., v nadaljevanju: ZPCP-2), ki 16. točki prvega odstavka 3. člena izraz »javni prevoz« opredeljuje kot prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene. Javni prevoz potnikov v notranjem prometu se skladno s petim poglavjem ZPCP-2 (Prevoz potnikov) opravlja kot javni linijski prevoz, posebni linijski prevoz, občasni prevoz, avtotaksi prevoz in kot posebna oblika prevoza. Posebni linijski prevoz je prevoz samo določene vrste potnikov in izključuje druge potnike. S posebnim linijskim prevozom se opravlja prevoz delavcev na delo in domov, prevoz šoloobveznih otrok, dijakov in študentov med domom in izobraževalno ustanovo, prevoz oseb s posebnimi potrebami med domom in zavodom ter prevoz vojakov in vojakinj ter njihovih družin med domom in vojašnico (prvi odstavek 54. člena ZPCP-2). Glede na navedeno in glede na predmet javnega naročila, in sicer dnevni prevoz uporabnikov (odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju) med krajem bivanja uporabnikov in enotami Varstveni delovnega centra, in sicer na območju občine Sevnica (glej točka 1 »Predmet javnega razpisa« razpisne dokumentacije), gre ugotoviti, da je predmet javnega naročila opravljanje posebnega linijskega prevoza oziroma javni prevoz potnikov, zato so morali ponudniki že v trenutku poteka roka za oddajo ponudb razpolagati z vozili, ki imajo v prometnem dovoljenju vpisan (ustrezen) namen uporabe oziroma obliko nadgradnje.

Navedenega ne morejo spremeniti naročnikove navedbe, da »po večkratnem zapisanem stališču Državne revizijske komisije […] so ponudniki vezani na zahteve iz razpisa in ne na vse kar zahteva zakonodaja«. Sicer je res, da mora naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb popolnost ponudb presojati le glede na določbe obstoječe razpisne dokumentacije in da v obravnavanem primeru naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval, da morajo ponudniki razpolagati z vozili, ki imajo v prometnem dovoljenju vpisan (ustrezen) namen uporabe oziroma obliko nadgradnje, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre spregledati, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da morajo biti vozila v skladu s predpisi, »ki urejajo področje vozil v cestnem prometu in prevoza potnikov v cestnem prometu«. Glede na navedeno za odločitev v konkretnem postopku pravnega varstva tudi ni relevantno naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-148/2016, saj v navedeni zadevi (takratni) naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila ni opredelil (posebnih) zahtev v zvezi z okoljevarstvenim dovoljenjem, medtem ko je v obravnavani zadevi naročnik izrecno zahteval, da so vozila, namenjena za izvedbo prevozov, skladna s predpisi, »ki urejajo področje vozil v cestnem prometu in prevoza potnikov v cestnem prometu«.

Pritrditi gre navedbam naročnika, da je v razpisni dokumentaciji kot dokazilo o razpolaganju z zahtevanimi vozili zahteval (zgolj) predložitev podpisanega obrazca št. 8, kot tudi navedbam, da je ponudnik Roman Prah s.p. v ponudbeno dokumentacijo predložil izpolnjen in podpisan obrazec št. 8, iz katerega izhaja, da bo storitve prevoza opravljal z vozilom Peugeot Boxer. Vendar pa ne gre spregledati, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (v smislu 77. člena ZNJ-2) preverjal obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe ponudnika Roman Prah s.p. (in vlagateljeve ponudbe) oz. da je naročnik preverjal izjavo ponudnika Roman Prah s.p. o razpolaganju z zahtevanim vozilom, ki izhaja iz podpisanega obrazca št. 8. Ponudnik Roman Prah s.p. je bil zato zavezan, da na podlagi naročnikovega poziva konkretno (z dokazili) izkaže, da je že v trenutku poteka roka za oddajo ponudb razpolagal z vozilom, ki je skladno s predpisi s področja vozil v cestnem prometu, med drugim tudi, da ima vozilo v prometnem dovoljenju vpisan (ustrezen) namen uporabe oziroma obliko nadgradnje.

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je ponudnik Roman Prah s.p. na podlagi naročnikovega dopisa z dne 9.3.2016, s katerim je naročnik navedenega ponudnika pozval k predložitvi fotokopije prometnega dovoljenja, naročniku posredoval fotokopijo prometnega dovoljenja št. X za vozilo Peugeot Boxer, v katerem je kot oblika nadgradnje vpisano »AF večnamensko vozilo« in kot namen uporabe »šola vožnje«. Naročnik je (po prejemu odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-083/2016-13 z dne 12.9.2016) ponudnika Roman Prah s.p. z dopisom z dne 20.10.2016 pozval na predložitev »fotokopije prometnega dovoljenja za vozilo, ki ste ga pripeljali na informativni sestanek« in »dokazila, iz katerega bo nedvoumno izhajajo, da je vozilo, s katerim boste izvajali prevoze v skladu z vsemi predpisi, ki urejajo področje vozil v cestnem prometu in prevoz potnikov v cestnem prometu, kot je bila zahteva iz razpisa (6. alineja obrazca št. 8)«, prav tako je naročnik navedenega ponudnika pozval na pojasnilo »ali je vozilo registrirano za prevoz potnikov, kot je bilo zahtevano v razpisu«. Na podlagi predstavljenega poziva je ponudnik Roman Prah s.p. pojasnil, da ima vozilo vgrajeno napravo za prostoročno telefoniranje in pomično stopnico in ponovno predložil fotokopijo prometnega dovoljenja št. X za vozilo Peugeot Boxer, v katerem je kot oblika nadgradnje vpisano »AF večnamensko vozilo«, medtem ko namen uporabe ni vpisan.

Državna revizijska komisija ni ugotavljala, zakaj iz fotokopije prometnega dovoljenja, predložene na podlagi naročnikovega poziva z dne 9.3.2016, ne izhajajo enaki podatki kot iz fotokopije (identičnega) prometnega dovoljenja, predložene na podlagi naročnikovega poziva z dne 20.10.2016, saj to na odločitev Državne revizijske komisije v predmetnem postopku pravnega varstva ne bi vplivalo. Namreč, niti iz fotokopije prometnega dovoljenja, ki jo je ponudnik Roman Prah s.p. predložil na podlagi naročnikovega poziva z dne 9.3.2016, niti iz fotokopije prometnega dovoljenja, ki jo je ponudnik Roman Prah s.p. predložil na podlagi naročnikovega poziva z dne 20.10.2016, ne izhaja, da je v prometnem dovoljenju za vozilo Peugeot Boxer, ki ga je ponudnik Roman Prah s.p. vpisal v obrazcu št. 8, vpisan ustrezen namen uporabe oz. oblika nadgradnje, torej javni prevoz potnikov. V prometnem dovoljenju vpisana oblika nadgradnje, in sicer »AF večnamensko vozilo«, namreč ne pomeni, da je vozilo namenjeno javnemu prevozu potnikov, ampak da je vozilo namenjeno za prevoz potnikov in njihove prtljage ali blaga v enem samem prostoru [glej drugi odstavek 12. člena Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil ( Uradni list RS, št. 48/2011 s sprem.) v povezavi z 31. točko prvega odstavka 3. člena Pravilnika o odobritvi motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Uradni list RS, št. 34/2015) v povezavi s Prilogo II Direktive 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L št. 263 z dne 9. 10. 2007)]. Prav tako v prometnem dovoljenju, katerega fotokopijo je ponudnik Roman Prah s.p. predložil na podlagi naročnikovega poziva z dne 9.3.2016, vpisan namen uporabe, in sicer »šola vožnje«, ne pomeni, da je vozilo namenjeno javnemu prevozu potnikov, ampak pomeni, da je vozilo namenjeno usposabljanju kandidatov za voznike. Tudi iz prometnega dovoljenja, katerega fotokopijo je ponudnik Roman Prah s.p. predložil na podlagi naročnikovega poziva z dne 20.10.2016, ne izhaja vpisan ustrezen namen uporabe, saj namen uporabe sploh ni vpisan.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudnik Roman Prah s.p. v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ni izkazal razpolaganja z vozilom, ki ima v prometnem dovoljenju vpisan ustrezen namen uporabe oz. obliko nadgradnje. Da bi ponudnik Roman Prah s.p. izkazal ustrezen vpis namena uporabe vozila v prometnem dovoljenju, ne zatrjujeta niti naročnik niti izbrani ponudnik. V zvezi z navedbam ponudnika Roman Prah s.p. »če v prometnem dovoljenju piše namen uporabe šola vožnje, ni prav nič spornega, saj se lahko z istim vozilom v prostem času opravlja dejavnost šole vožnje, kar mora biti ravno tako vpisano v prometno dovoljenje«, gre pojasniti, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je v prometnem dovoljenju kot namen uporabe navedeno »šola vožnje«, ampak je sporno, da v prometnem dovoljenju kot namen uporabe ni navedeno »javni prevoz potnikov«, kar je predmet konkretnega javnega naročila.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v izpostavljenem delu revizijskega zahtevka izkazal naročnikove kršitve pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. S tem ko je naročnik na podlagi prejetih fotokopij prometnega dovoljenja za vozilo Peugeot Boxer štel, da ponudba ponudnika Roman Prah s.p. izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije in da je popolna, je naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in prvi odstavek 80. člena ZJN-2. Posledično naročnik ni imel podlage za zaključek, da sta se v obravnavanem primeru (glede na merila za izbiro ponudbe) na prvo mesto uvrstili dve popolni ponudbi. Ker naročnik na podlagi navedenega (nepravilnega) zaključka utemeljuje odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, je naročnik s sprejemom izpodbijane odločitve kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj v izpodbijani odločitvi navedeni razlog za zavrnitev vseh ponudb ne obstaja. Ker je že na podlagi navedenega potrebno zahtevku za revizijo ugoditi, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala ostalih revizijskih očitkov, ki se nanašajo na (ne)popolnost ponudbe ponudnika Roman Prah s.p. Vsebinska presoja teh navedb namreč ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila tako, da je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v postopku javnega naročila »Storitve rednih dnevnih prevozov uporabnikov VDC Krško-Leskovec«, v sklopu 2 »Enota Sevnica«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. JNOP/2016-2020, z dne 11.11.2016.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu 2 sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 671,98 EUR (1.200 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju ocenjene vrednosti za sklop 2, kot izhaja iz spisovne dokumentacije, ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV,
– izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT v višini 12,32 EUR (22 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV.

V obravnavanem primeru znaša taksa za revizijski zahtevek 1.000,00 EUR, takso v navedeni višini je vlagatelj, kot je to razvidno iz potrdila o plačilu takse, tudi vplačal, zato (že iz tega razloga) Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega presežka (tj. 0,99 EUR) nad priznanimi stroški za vplačano takso za revizijski zahtevek. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 9.12.2016), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v izpostavljeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT.

Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 1.684,30 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 16.1.2017



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Varstveno delovni center Krško – Leskovec, Ulica Staneta Žagarja 4, 8273 Leskovec pri Krškem,
- Odvetniška pisarna Grošelj, o.p., d.o.o., odvetnik mag. Igor Grošelj, Cesta 9. avgusta 8b, 1410 Zagorje ob Savi,
- Turizem, prevozi, Roman Prah s.p., Valvasorjeva ulica 20, 8250 Brežice,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.