018-244/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-244/2016-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo za vzdrževanje videonadzornih sistemov ter dobavo originalnih nadomestnih delov«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ZARJA ELEKTRONIKA, d.o.o., Kamnik, Mekinje, Polčeva pot 1, Kamnik, ki ga zastopa Odvetniška družba Potrpin, Volgemut, Hajtnik o.p. d.o.o., Ljubljanska cesta 72, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 1. 2017

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20. 9. 2016 sprejel sklep o začetku postopka naročila male vrednosti, poimenovanega »Javno naročilo za vzdrževanje videonadzornih sistemov ter dobavo originalnih nadomestnih delov«, ki ga je razdelil na štiri sklope. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 26. 9. 2016, pod št. objave JN005764/2016-W01.

Naročnik je dne 3. 11. 2016 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN005764/2016-ODL01), v okviru dokumenta št. 430-1313/2016/21 (15131-12), objavil »SKLEP ŠT.430-1313/2016-3« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je javno naročilo v sklopu 3 »vzdrževanje videonadzornih sistemov proizvajalca SAMSUNG in PELCO« oddal ponudniku ELMARETA d.o.o., Na jasi 4, Kamnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 11. 2016 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in vso ostalo spisovno dokumentacijo naročnika. Naročnik je vpogled omogočil dne 11. 11. 2016, potek pa dokumentiral z zapisnikom o vpogledu.

Vlagatelj je dne 10. 11. 2016 zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Naročniku je očital izbiro ponudbe izbranega ponudnika, ki naj ne bi bila dopustna zaradi neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje, določenih v 76. členu ZJN-3 in v točki 7.2. iz I. dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). Vlagatelj je izpostavil, da izbrani ponudnik pogoja pod točko 7.2.2. (»Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti«) razpisne dokumentacije ne izpolnjuje iz razloga, ker je predmet javnega naročila (»Vzdrževanje videonadzornih sistemov«) ena izmed oblik zasebnega varovanja, za katero se kot ključna pravna podlaga uporablja Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 43/2011, v nadaljevanju: ZZasV-1). Vlagatelj je pojasnil, da vzdrževanje videonadzornih sistemov v skladu z določbami ZZasV-1 predstavlja enega izmed načinov izvajanja sistemov tehničnega varovanja, pri čemer v skladu s 6. točko prvega odstavka 5. člena ZZasV-1 izvajanje sistemov tehničnega varovanja obsega neposredno izvedbo sistemov tehničnega varovanja in njihovo vzdrževanje, v 4. členu ZZasV-1 pa je tudi določeno, da se zasebno varovanje opravlja kot oblika varovanja (vrsta licence) z izvajanjem sistemov tehničnega varovanja. Dalje je navedel, da ponudnik v skladu s 3. členom ZZasV-1 izpolnjuje kriterije glede ustreznosti opravljanja poklicne dejavnosti le v primeru, da (1) ima registrirano dejavnost, (2) ima veljavno licenco ter (3) izpolnjuje ostale pogoje za opravljanje zasebnega varovanja. V kolikor enega izmed naštetih kriterijev ne izpolnjuje, zasebnega varovanja (oz. vzdrževanja videonadzornih sistemov) ne more opravljati, posledično pa ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je izpostavil, da izbrani ponudnik ne razpolaga z nobeno licenco, ki bi mu omogočala opravljanje katere izmed oblik zasebnega varovanja, in torej niti z licenco za izvajanje sistemov tehničnega varovanja, kamor sodi vzdrževanje videonadzornih sistemov. Navedeno je vlagatelj dokazoval z izpisom seznama imetnikov licenc na dan 8.11.2016, ki je dostopen na spletnih straneh naročnika. Vlagatelj je zato menil, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti (točka 7.2. razpisne dokumentacije), saj zahtevanega naročila ne bo mogel izvesti, ter dodal, da bi v nasprotnem primeru prišlo do varnostnega tveganja, saj je podeljevanje licenc namenjeno varnostnemu pregledu gospodarske družbe ki izvaja zasebno varovanje, kot tudi pregledu v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih pogojev nasploh. Ker izbrani ponudnik z licenco za vzdrževanje sistemov ne razpolaga, pri njem torej ni bil narejen varnostni in tehnični pregled, posledično pa za njegovo ustreznost tudi ni podanih uradnih garancij.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 21. 11. 2016. Navedel je, da se je po obstoječi pogodbi z naročnikom (št. C1714-14-460248 z dne 10. 11. 2014) servisiranje video nadzorne opreme opravljalo v njegovih (t.j. izvajalčevih) prostorih, ter dodal, da ima - v primeru, da so za posamezna dela potrebne licence za varovanje v skladu z zahtevami ZZasV-1 - s podjetjem Iskra, d.d., kot imetnikom potrebnih licenc, podpisan dogovor o poslovnem sodelovanju.

Naročnik je s sklepom z dne 2. 12. 2016 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi je pojasnil, da je razpisna dokumentacija med pogoji za sodelovanje glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti vsebovala zgolj zahtevo, da je ponudnik registriran za dejavnost ki je predmet naročila, in sicer da je vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki jih vodi država, v kateri ima ponudnik svoj sedež. Kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja je zahteval predložitev ESPD obrazca, katerega je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil. Dalje je navedel, da je, ker običajno zgolj iz vpisa ni razviden tudi seznam v register vpisanih dejavnosti, v razpisni dokumentaciji zahteval tudi izjavo ponudnika, da ima v statutu ali družbeni pogodbi vpisano dejavnost, ki je predmet javnega naročila, pridržal pa si je tudi pravico, da zahteva predložitev potrebnega dokazila, pri čemer je izbrani ponudnik to zahtevo z dano izjavo prav tako izpolnil. Naročnik je pojasnil, da je izbrani ponudnik zanj že izvajal navedene storitve po dvoletni pogodbi, ta pa se je pred kratkim iztekla, pri čemer pri izvajanju naročila ni zaznal nobenih težav. Izjav izbranega ponudnika zato tudi ni preverjal, saj glede izpolnjevanja postavljenih pogojev nima dvoma. Glede vlagateljevega očitka, da izbrani ponudnik nima licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja, kamor spada tudi vzdrževanje videonadzornih sistemov, je navedel, da te licence kot pogoja za sodelovanje od ponudnikov ni zahteval, saj ne naroča storitev, ki so podvržene določbam ZZasV-1. Naročnik je navedel da, kot je razvidno iz ponudbenega predračuna v okviru razpisne dokumentacije, potrebuje le storitev servisiranja in dobave nadomestnih rezervnih delov za opremo videonadzora, medtem ko vzdrževanje in upravljanje sistemov, v smislu kot ga omenja ZZasV-1, izvaja s svojo tehnično ekipo sam. V tej zvezi je pojasnil, da se v skladu s prakso preteklih let okvarjeni deli dostavijo na naslov serviserja, po odpravi napak pa se vrnejo nazaj k naročniku, ki nato izvede zamenjavo na sistemih s svojimi kadri, pri čemer predstavlja večji del servisnih storitev zgolj dobava nadomestnih delov za okvarjeno opremo. Ker bo v obravnavanem primeru okvarjene dele zamenjala strokovna služba naročnika in ne serviser, tudi ni zahteval licence za opravljanje storitev po ZZasV-1, takšna zahteva pa bi bila sporna tudi glede njene povezanosti in sorazmernosti s predmetom javnega naročila. Sklepno je navedel, da v kolikor bi naročnik za izvajanje predmeta naročila moral postaviti zahtevo glede razpolaganja z licenco, bi moral vlagatelj na to opozoriti naročnika še pred potekom roka za predložitev ponudb, česar pa ni storil.

Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku prejela dne 7. 12. 2016.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 12. 2016 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, katerim je v celoti oporekal ter vztrajal pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika utemeljeno ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki se nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (76. člen ZJN-3, točka 7.2 razpisne dokumentacije).

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje je naročnik določil v točki 7.2 iz I. dela (»POVABILO K ODDAJI PONUDBE IN NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE«) razpisne dokumentacije, kjer je navedel, da mora ponudnik izpolnjevati vse v tej točki navedene pogoje.

Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti je naročnik določil sledeče:

»7.2.1 Ponudnik je vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima ponudnik sedež. (Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU).

7.2.2 Ponudnik ima v statutu ali družbeni pogodbi vpisano/-e dejavnost/-i, ki je/so predmet javnega naročila.«

Kot dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz podtočke 7.2.1 je moral ponudnik predložiti obrazec ESPD, kot dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz podtočke 7.2.2 pa svojo izjavo, da »[….] ima v statutu ali družbeni pogodbi vpisano/-e dejavnost/-i, ki je/so predmet javnega naročila [….]«, ki jo je podal v obrazcu iz Priloge št. 2 (»IZJAVA O PREDLOŽITVI PONUDBE«). Naročnik si je v podtočki 7.2.2 tudi pridržal pravico, da lahko od ponudnika naknadno zahteva predložitev statuta, družbene pogodbe ali drugega dokazila, ki izkazuje vsebino izjave.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta kot dokazila o izpolnjevanju obravnavnega pogoja predložil podpisan in žigosan ESPD, kot tudi podpisano in žigosano Prilogo št. 2 (»IZJAVA O PREDLOŽITVI PONUDBE«). Naročnik pred oddajo naročila ni preverjal resničnosti vsebine danih izjav, kar mu sicer omogoča tretji odstavek 47. člena ZJN-3, ki določa, da lahko v postopku naročila male vrednosti naročnik zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo, pri čemer pa ne glede na drugi odstavek 89. člena tega zakona naročniku v tem primeru (v postopku naročila male vrednosti) ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD, kar pa v obravnavani zadevi ni bil primer.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v zvezi z izvedbo predmetnega naročila ne izpolnjuje pogojev glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti, ker ne razpolaga z ustrezno licenco za izvajanje sistemov tehničnega varovanja, kamor sodi tudi vzdrževanje videonadzornih sistemov.

Državna revizijska komisija v zvezi s temi vlagateljevimi očitki pojasnjuje, da je mogoče izpolnjevanje pogojev za sodelovanje presojati le glede na zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije.

Skladno s 76. členom ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik mora v postopek javnega naročanja vključiti le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti tretji odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU. Četrti odstavek 76. člena ZJN-3 dalje določa, da če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njih zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu.

V konkretnem primeru naročnik pogojev za sodelovanje ni določil na način, kot bi bilo to mogoče razbrati iz navedb vlagatelja. Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot pogoj za sodelovanje (v točki 7.2 iz I. dela razpisne dokumentacije) zahteval le vpis v ustrezen register (»[…] Ponudnik je vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima ponudnik sedež […]«) ter vpis dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, v ustreznem aktu (»[…] Ponudnik ima v statutu ali družbeni pogodbi vpisano/-e dejavnost/-i, ki je/so predmet javnega naročila […]«), ne pa tudi morebitnih drugih zahtev, ki bi se nanašale na razpolaganje s kakršnokoli licenco po ZZasV-1, ki je po stališču vlagatelja potrebna za izvajanje sistemov tehničnega varovanja oziroma vzdrževanje videonadzornih sistemov. Posledično naročnik tudi ni zahteval ponudnikove izjave o izpolnjevanju takega pogoja ali predložitve dokazil s tem v zvezi.

Ker je presojo dopustnosti prejetih ponudb mogoče opraviti zgolj na podlagi vnaprej določenih zahtev razpisne dokumentacije, ta pa zahteve glede razpolaganja z ustrezno licenco po ZZasV-1 (že v fazi oddaje ponudbe) ni vsebovala, ponudbe izbranega ponudnika iz razloga zatrjevanega nerazpolaganja s takšno licenco ni mogoče označiti za nedopustno, s tem povezane revizijske navedbe pa je treba zavrniti kor neutemeljene.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju v tem, da ne gre zanemariti pomembnosti izvedbe predmeta naročila – tj. vzdrževanja videonadzornih sistemov – na način, ki bo skladen z upoštevnimi predpisi, zlasti, kolikor bo način izvedbe javnega naročila to narekoval, z določili ZZasV-1. Vendar pa ni naloga in pristojnost Državne revizijske komisije po sprejeti odločitvi o oddaji naročila presojati, ali je bil naročnik pri določitvi pogojev za sodelovanje ponudnikov dovolj skrben, oziroma, ali je v okviru vprašanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo predmeta naročila zahteval predložitev vseh potrebnih dokazil, za katera vlagatelj meni, da bi jih izbrani ponudnik (izvajalec) moral imeti. Naročnik je tisti, ki mora v konkretnem primeru zagotoviti izbor usposobljenega izvajalca storitev, ki so predmet naročila, in nato v fazi izvajanja pogodbe nadzorovati izvajanje storitve, Državna revizijska komisija pa lahko dopustnost ponudbe izbranega ponudnika (kot že navedeno) presoja le glede na zahteve iz obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Poudariti pa je potrebno, da odsotnost takih pogojev za sodelovanje ponudnikov ne pomeni, da lahko izbrani ponudnik izvede javno naročilo v nasprotju z veljavnimi predpisi. Tudi pregled razpisne dokumentacije pokaže, da je naročnik v točki 10.5 (»Spoštovanje hišnega reda in varovanje podatkov naročnika«), v Prilogi št. 3 (»Ponudbeni pogoji«) in v 9. členu osnutka pogodbe določil, da mora ponudnik oz. izvajalec zagotavljati, da se bo seznanil z določbami hišnega reda glede pravil gibanja in obvezne prijave prihoda in odhoda službi varovanja, da bo s temi določbami seznanil delavce, ki bodo izvajali pogodbena dela, ter da bo spoštoval in varoval vse podatke skladno z določili Pravilnika o zaščiti podatkov policije, ki mu bodo posredovani vezano na izvajanje pogodbenih del ter da bodo vsi delavci, ki bodo izvajali pogodbena dela, spoštovali hišni red in spoštovali ter varovali vse podatke, ki jim bodo posredovani vezano na izvajanje pogodbenih del. V primeru spremembe zakonodaje s področja organiziranosti in dela policije bo ponudnik moral naročniku na njegov poziv posredovati seznam delavcev, ki bodo sodelovali pri izvajanju pogodbe, ter podatke skladno z zakonodajo. Naročnik je v 5. členu osnutka pogodbe predvidel tudi lokacije izvedbe storitve oz. dobave blaga, kjer je navedel, da so poleg lokacije izvajalca to, v nasprotju z drugačnimi argumenti naročnika v odločitvi o revizijskem zahtevku, tudi lokacije notranjih organizacijskih enot MNZ in Policije na območju celotne Republike Slovenije. Skladno z navedenimi določili in izjavami, ki se v nasprotju s pogoji za sodelovanje ne nanašajo na fazo postopka oddaje javnega naročila, ampak se nanašajo (šele) na izvedbeno fazo predmetnega javnega naročila (na izvrševanje pogodbe o izvedbi javnega naročila), bo izbrani ponudnik moral izvesti predmetno javno naročilo na način, skladen z upoštevnimi predpisi, naročnik pa bo moral zagotoviti ustrezen nadzor nad tem.

Ker vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z izdajo izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-3 ali razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 3. 1. 2017


predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Odvetniška družba Potrpin, Volgemut, Hajtnik o.p. d.o.o., Ljubljanska cesta 72, 1230 Domžale
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
- ELMARETA d.o.o., Na jasi 4, 1240 Kamnik
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.