018-222/2016 Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane

Številka: 018-222/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sukcesivna dobava pralnih, pomivalnih in čistilnih sredstev ter potrošnega blaga s sklenitvijo okvirnih sporazumov za obdobje do 31.12.2019«, v sklopu 3: »Sredstva za pranje perila«, in v sklopu 4: »Čistilna sredstva«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe KIMI, d.o.o., Planjava 1, 1236 Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, Potrčeva ulica 1, 2319 Poljčane (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.12.2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik v skladu s 47. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) izvaja postopek naročila male vrednosti z namenom sklenitve okvirnih sporazumov za sukcesivno dobavo pralnih, pomivalnih in čistilnih sredstev ter potrošnega materiala za obdobje do 31.12.2019. Obvestilo o javnem naročilu je bilo dne 5.10.2016 pod številko JN006001/2016-W01 objavljeno na portalu javnih naročil, kjer so bili dne 6.10.2016 pod številko JN006001/2016-K1, dne 10.10.2016 pod številko JN006001/2016-K2 in dne 11.10.2016 pod številko JN006001/2016-K3 objavljeni tudi popravki slednjega.

Vlagatelj je zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v sklopu 3: »Sredstva za pranje perila« in v sklopu 4: »Čistilna sredstva« vložil zahtevek za revizijo z dne 13.10.2016. Navaja, da bo moral izbrani ponudnik v sklopu 3 enkrat mesečno brezplačno zagotoviti računalniški izpis podatkov o količini opranega perila po pralnih strojih in programih, na podlagi katerega bo v nadaljevanju izstavil račun. Po zatrjevanju vlagatelja pa naročnik ni upošteval, da zahteva ni izvedljiva za programe pranja oziroma za pralne postopke v gospodinjskih pralnih strojih, v katerih doziranje pralnih sredstev poteka ročno in ki torej niso vezani na dozirno opremo ponudnika. Poleg tega je za obračun količine porabljenih proizvodov, ki bi se lahko uporabil kot osnova za izdajo računa, potrebno imeti merilno napravo, ki je skladna z Zakonom o meroslovju, takšne dozirne opreme pa za namen, kot ga je predvidel naročnik, po prepričanju vlagatelja na svetovnem trgu ni. Navaja, da je omenjena zahteva nezakonita tudi iz razloga, ker izbranega ponudnika v razmerju do naročnika postavlja v neenakopraven položaj. Dalje naročnik od izbranega ponudnika zahteva odprtje konsignacijskega skladišča, obenem pa ne poda informacije, ali in na kakšen način izpolnjuje pogoje za upravljanje omenjenega skladišča. Naročnik je tudi določil, da bo moral izbrani ponudnik v sklopu 3 na svoje stroške enkrat letno zagotoviti monitoring odpadnih voda za izliv v tekoče vode s poročilom za ARSO, začenši z januarjem 2017. Po zatrjevanju vlagatelja je periodični monitoring odpadnih voda zakonska obveznost lastnika in upravitelja pralnice, ki ni v ničemer vezana na dobavitelja pralnih sredstev ali tehnologijo pranja, temveč izključno na kapaciteto pralnice. Monitoring odpadnih voda iz pralnice lahko opravi le akreditirana institucija, prav tako lahko poročilo za ARSO pripravi zgolj slednja. Vlagatelj nima pooblastila, ki bi mu omogočalo izvedbo zahtevane storitve z lastnimi resursi. Četudi lahko razume naročnikovo skrb za (ne)oporečnost odpadnih voda iz pralnice, se vendarle ne more strinjati s tem, da se tako strošek kot aktivnosti, povezane z izvedbo periodičnega monitoringa, zaradi naročnikovih slabih izkušenj oziroma preteklih neustreznih rezultatov monitoringa avtomatično prenesejo na izbranega ponudnika oziroma dobavitelja pralnih sredstev. Mogoče je namreč, da rezultati monitoringa ne bodo ustrezni izključno po krivdi naročnika, na kar pa izbrani ponudnik ne bo imel nobenega vpliva. Zaradi navedenega vlagatelj meni, da je zahteva naročnika protipravna, izvajalca pa v razmerju do naročnika postavlja v bistveno neenakopraven položaj. Dalje navaja, da je naročnik v sklopu 3 zelo natančno določil posebne zahteve za sredstva, ki se morajo uporabiti v pralnih programih, pri čemer so lahko odstopanja parametrov pH maksimalno 5 %. Vlagatelj domneva, da je naročnik zahtevane lastnosti posameznih sredstev za pranje perila povzel oziroma prepisal iz tehnične dokumentacije preferiranega proizvajalca in s tem omogočil prednost ponudnikom, ki tržijo izdelke le-tega. Navaja, da je naročnika preko portala javnih naročil vprašal, ali lahko v sklopu 3:
- pod zap. št. 1 ponudi izdelek s pH vrednostjo 10, ki izpolnjuje vse zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, saj je prepričan, da zaradi razlike v vrednosti pH za 0,8 ni nobene konkurenčne prednosti;
- pod zap. št. 2 ponudni izdelek z vsebnostjo Na hidroksida min. 15 %, ki izpolnjuje vse zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, saj meni, da zaradi razlike v vsebnosti Na hidroksida za 10 % ni nobene konkurenčne prednosti;
- pod zap. št. 4 ponudi izdelek z vsebnostjo perocetne kisline min. 10 %, ocetne kisline min. 10 % in z vrednostjo pH, nižjo od 1,5, ki izpolnjuje vse zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, saj je prepričan, da zaradi razlike v vsebnosti perocetne kisline za 5 %, ocetne kisline za 5 % in pH vrednosti za manj kot 0,5 ni nobene konkurenčne prednosti;
- pod zap. št. 5 ponudi izdelek z vrednostjo pH cca. 5, ki izpolnjuje vse zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, saj meni, da zaradi razlike v vrednosti pH za 3 ni nobene konkurenčne prednosti;
- pod zap. št. 6 ponudi izdelek z drugačno sestavo z vrednostjo pH cca. 2, ki izpolnjuje vse zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, saj je prepričan, da zaradi razlike v sestavi izdelka in v pH vrednosti za 1 ni nobene konkurenčne prednosti.
Vlagatelj v zvezi z navedenimi izdelki zatrjuje, da določanje vrednosti pH brez tolerančnega območja ni praksa pri opredeljevanju tehničnih karakteristik tovrstnih izdelkov, temveč je vrednost pH običajno definirana s tolerančnim območjem, z omejitvijo minimalne oziroma maksimalne vrednosti ali pa je podana v približni vrednosti. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je naročnika preko portala javnih naročil vprašal, ali lahko v sklopu 4:
- pod zap. št. 1 ponudi izdelek z vsebnostjo ortofosforjeve kisline min. 30 % in v pakiranju 2-5 l za uporabo v stenskem dozatorju, ki izpolnjuje vse zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, saj je prepričan, da zaradi razlike v vrednosti ortofosforjeve kisline za 20 % in v pakiranju za maks. 2,5 l ni nobene konkurenčne prednosti;
- pod zap. št. 2 ponudi izdelek v pakiranju 2-5 l, saj je prepričan, da zaradi razlike v pakiranju za maks. 2,5 l ni nobene konkurenčne prednosti;
- pod zap. št. 3 ponudi izdelek v pakiranju 5 l, saj je prepričan, da zaradi razlike v pakiranju za 5 l ni nobene konkurenčne prednosti;
- pod zap. št. 4 ponudi izdelek z vrednostjo pH cca. 8 in v pakiranju 2-5 l, ki izpolnjuje vse zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, saj je prepričan, da zaradi razlike v pH vrednosti za 1,5 in v pakiranju za maks. 2,5 l ni nobene konkurenčne prednosti;
- pod zap. št. 5 ponudi izdelek v pakiranju 2,5 l, saj meni, da zaradi razlike v pakiranju za maks. 2,5 l ni nobene konkurenčne prednosti;
- pod zap. št. 6 ponudi izdelek v pakiranju 5 l, saj je prepričan, da zaradi razlike v pakiranju za 5 ni nobene konkurenčne prednosti;
- pod zap. št. 9 ponudi izdelek z vrednostjo pH cca. 12, ki izpolnjuje vse zahteve glede delovanja in funkcionalnosti, saj je prepričan, da zaradi razlike v vrednosti pH za cca. 2,5 ni nobene konkurenčne prednosti.
Po mnenju vlagatelja bi naročnik skladno z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, v skladu z načelom sorazmernosti in v interesu enakopravne obravnave ponudnikov ter zagotavljanja konkurence med njimi moral tehnične specifikacije, vezane na navedena sredstva, spremeniti na način, ki bi omogočal enakopraven dostop vsem ponudnikom in jih oblikovati tako, da ne bi nedopustno omejevale konkurence med njimi. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavita objava predmetnega javnega naročila in razpisna dokumentacija v delih, ki se nanašajo na očitane nepravilnosti v sklopu 3 in 4, oziroma se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi tako, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu 3 in 4 razveljavi v celoti. Poleg tega vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj je naročniku na njegov poziv z dne 18.10.2016, naj zahtevek za revizijo v skladu s 26. členom ZPVPJN dopolni z navedbo kontaktne osebe ter dokazov, posredoval vlogo z dne 21.10.2016, v kateri je kot kontaktno osebo navedel svojo zakonito zastopnico, ter vztrajal pri dokazih, ki jih je v zahtevku za revizijo že predlagal za dokazovanje zatrjevanih kršitev, poleg tega pa je v omenjeni vlogi navedel še dodatne dokazne predloge.

Naročnik je s sklepom, št. 1/9-4301/3/2016-33 z dne 4.11.2016, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V zvezi z navedbo vlagatelja glede zahtevanega zagotavljanja računalniškega izpisa o količini opranega perila navaja, da je na vprašanja, v tej zvezi zastavljena na portalu javnih naročil, podal jasen odgovor, da omenjena zahteva velja zgolj za pralne postopke, pri katerih se pralna sredstva dozirajo preko dozirne naprave, kar nenazadnje izhaja že iz razpisne dokumentacije. Iz slednje je nadalje razvidno, da gre pri programih pranja od 1 do 13 za avtomatsko doziranje več sredstev, ki se dozirajo glede na vrsto in stopnjo umazanosti perila. Za omenjene programe se uporabljajo komponente, ki imajo vsaka svojo funkcijo v fazi pranja in šele kombinacija posameznih komponent opravi funkcijo predpranja, pranja, dezinfekcije in mehčanja. Posamezno pralno sredstvo ne more opraviti celotne faze pranja. V dozirnem sistemu se beležijo podatki o količini opranega perila in količini porabljenih sredstev, ki se uporabljajo za posamezne programe (od 1 do 13). Za programa pranja 14 in 15 pa je naročnik zahteval sredstva, ki samostojno opravljajo funkcijo pranja ter dezinfekcije, zato so morali ponudniki zanje ponuditi sredstva za pranje perila, drugačna od tistih za programe od 1 do 13. Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik v vzorcu okvirnega sporazuma ni predvidel plačila za blago po dejanski porabi, naročnik izpostavlja, da na slednje ni bil opozorjen preko portala javnih naročil, pri čemer zatrjuje, da je bilo v dosedanji praksi porabljeno blago v okviru tega sklopa upoštevano kot dobavljeno in v celotni porabljeni količini tudi plačano. Glede očitane kršitve v zvezi z monitoringom odpadnih voda navaja, da je v razpisni dokumentaciji med elementi za oblikovanje ponudbene cene opredelil tudi omenjeni monitoring. Pretekle izkušnje kažejo, da neustrezni parametri, ugotovljeni na podlagi monitoringa, niso bili krivda naročnika. Omenjena zahteva je bila jasno določena v razpisni dokumentaciji, ponudnik pa se lahko sam odloči, ali se bo prijavil na razpis in ali bo ta strošek upošteval pri pripravi ponudbe. V zvezi z opredelitvijo lastnosti čistilnih sredstev navaja, da je za zagotovitev potrebne kvalitete opredelil pH vrednost blaga, pri čemer je za zagotovitev konkurence opredelil dovoljena odstopanja (navedba vlagatelja, da naročnik v zvezi s pH vrednostjo ni opredelil tolerančnega območja, ne drži). Omenjeno postopanje bi bilo sporno, v kolikor bi naročnik lastnosti opredelil na način, da bi omogočil prednost enemu ponudniku, vendar temu ni tako. Naročnik je na trgu preveril in ugotovil obstoj več ponudnikov blaga z zahtevano kakovostjo in je v sklopu 4 prejel 3 konkurenčne ponudbe, iz česar izhaja, da je vlagateljeva navedba o preferiranju enega ponudnika neutemeljena. V zvezi z opredelitvijo lastnosti sredstev za pranje perila zatrjuje, da je zahteve glede vrednosti pH podal z izključnim namenom, da bo z njimi dosegel optimalne rezultate v vseh fazah pranja, pri čemer morajo vrednosti parametrov odpadnih vod ostati v mejah, ki jih predpisuje zakonodaja. Istočasno je naročnik dopustil 5 % odstopanje od opredeljenih parametrov, saj vsi ponudniki ne morejo ponuditi posamezne pralne komponente s povsem enakimi pH vrednostmi. S tem je zagotovil, da lahko v omenjenem postopku javnega naročanja sodeluje več ponudnikov. V primeru prekomerne vrednosti pH lahko nastopijo problemi z neustreznimi parametri v odpadni vodi, pomembno se lahko zniža tudi življenjska doba perila, prenizek pH pa pomeni nedoseganje rezultatov pranja in istočasno tudi prekomerno doziranje posamezne komponente. Pri izdelku pod zap. št. 2 iz sklopa 3 naročnik ne zahteva 10 %, temveč (zaradi zagotovitve pravilnih postopkov pranja in doseganja ustreznih pH vrednosti) min. 25 % delež natrijevega hidroksida. Glede izdelka pod zap. št. 4 iz sklopa 3 naročnik zaradi zahteve po kvaliteti blaga in ob hkratnem upoštevanju njegove dejavnosti, ki jo predstavlja oskrba ostarelih ljudi s številnimi nevarnimi, zlasti bolnišničnimi okužbami, vztraja pri minimalni vsebnosti perocetne kisline in pH vrednosti. Glede na vse navedeno zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi, posledično pa je potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja po povrnitvi stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 11.11.2016, opredelil do navedb naročnika, podanih v odločitvi o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih navedbah ter dokaznih predlogih.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik opredeli predmet javnega naročila z oblikovanjem tehničnih specifikacij, ki v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 predstavljajo značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Tehnične specifikacije morajo v skladu s četrtim odstavkom 67. člena ZJN-3 zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja vsem gospodarskim subjektom in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Slednje v skladu z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, urejenim v 5. členu ZJN-3, pomeni, da javno naročilo ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki in da naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro ter izvedbo postopka, ki je v nasprotju z ZJN-3, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. Naročnik tudi ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila sodeluje z določenimi podizvajalci ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev. Nadalje mora naročnik skladno s 7. členom ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora tako zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Javno naročanje se mora v skladu z 8. členom ZJN-3 (načelo sorazmernosti) izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Poleg tega mora naročnik v skladu s 4. členom ZJN-3 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti) javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno ter učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev.

V konkretnem primeru naročnik po postopku oddaje naročila male vrednosti izbira stranke, s katerimi bo sklenil okvirne sporazume za sukcesivno dobavo pralnih, pomivalnih in čistilnih sredstev ter potrošnega materiala za obdobje do 31.12.2019 v šestih sklopih (sklop 1: »Sredstva za osebno higieno«, sklop 2: »Čistilni pribor«, sklop 3: »Sredstva za pranje perila«, sklop 4: »Čistilna sredstva«, sklop 5: »Pomivalna sredstva in kuhinjska higiena«, sklop 6: »Papirna konfekcija«).

V povezavi s sklopom 3: »Sredstva za pranje perila« je bilo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko »Določitev ponudbene cene«, vsebovane v poglavju »2.5.2. Dodatne zahteve pri pripravi ponudbe«, med »drugimi pomembnimi izhodišči za pripravo ponudbe, ki jih mora ponudnik upoštevati in zajeti v ponudbenih cenah«, določeno, da »/…/mora izbrani ponudnik brezplačno zagotoviti računalniški izpis podatkov o količini opranega perila po pralnih strojih in programih enkrat mesečno, na podlagi katerega tudi izstavi račun./…/«.

Naročnik je v zvezi z omenjenim določilom v okviru odgovora na vprašanje, dne 10.10.2016 ob 13.34 uri objavljenega na portalu javnih naročil, pojasnil, da je računalniški izpis zahtevan »/…/samo za pralne postopke, kjer se sredstva dozirajo preko dozirne naprave, kar pa seveda ne vključuje ročnega doziranja, katerih gospodinjski stroji niso povezani z dozirnim sistemom. Kateri programi so predvideni za avtomatsko in kateri za ročno, pa je jasno in nedvoumno napisano v razpisni tabeli. Računalniški izpis pomeni, da se tehnolog ali serviser dobavitelja z računalnikom poveže na dozirni sistem in prenese podatke na računalnik, ki jih kasneje preko elektronske pošte posreduje naročniku. /…/ V izogib dvomom smo zahtevali dozirni sistem, ki omogoča izpisek porabe posameznih sredstev po posameznih programih, iz katerih je točno razvidno, koliko je bilo porabljenega točno določenega sredstva. Sistem kontrole mora dobavitelj voditi na sledeč način: pri naročniku odpreti konsignacijsko skladišče, vsak mesec v roku 3 dni po začetku meseca pregledati zalogo, ki jo mora uskladiti z dobavo in zalogo na začetku meseca, vedno pa se mora odločiti, ali šteje polne kanistre ali kanistre, ki so na črpalkah. Omenjena izračunana poraba se preverja s porabo računalniškega izpisa, ki bi morala biti enaka. V kolikor pride do odstopanja, pa se šele takrat skuša ugotoviti o vzroku nastanka razlike, zato pa mora imeti dobavitelj natančno dozirno opremo, ki bo natančno beležila porabo pralnih sredstev./…/«.

V citiranem odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil, ki se v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 šteje za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik pojasnil, da je mesečni računalniški izpis podatkov o količini opranega perila po pralnih strojih oziroma o porabi sredstev za pranje perila zahtevan le za programe pranja oziroma za pralne postopke, pri katerih se bodo pralna sredstva dozirala preko avtomatiziranega dozirnega sistema (gre za programe pranja od 1 do 13), ne pa tudi za programe pranja oziroma za pralne postopke, ki se bodo izvajali v gospodinjskih pralnih strojih in pri katerih se bodo pralna sredstva dozirala ročno (programa pranja 14 ter 15). Ob upoštevanju določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da bo moral izbrani ponudnik omenjeni mesečni računalniški izpis podatkov zagotavljati zgolj za programe pranja oziroma za pralne postopke z avtomatiziranim doziranjem pralnih sredstev preko dozirnega sistema, Državna revizijska komisija ni mogla slediti navedbi vlagatelja, da zagotavljanje mesečnega računalniškega izpisa podatkov o količini opranega perila po pralnih strojih oziroma o porabi sredstev za pranje perila ni izvedljivo za programe pranja oziroma za pralne postopke, ki se bodo izvajali v gospodinjskih pralnih strojih z ročnim doziranjem pralnih sredstev, saj naročnik omenjenega mesečnega izpisa zanje ne zahteva.

Kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik z namenom pridobitve pravilnih podatkov o porabi sredstev za pranje perila zahteval dozirni sistem, ki omogoča pridobitev omenjenih podatkov po posameznih programih pranja, iz katerih je razvidna natančna količina posameznega porabljenega sredstva, poleg tega je predvidel tudi sistem kontrole za preverjanje pravilnosti pridobljenih podatkov. Slednje v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vključuje odprtje konsignacijskega skladišča in pregled zaloge, ki se v roku 3 dni opravi na začetku vsakega meseca, čemur sledi primerjava med tako ugotovljeno porabo pralnih sredstev ter računalniškim izpisom slednje, v primeru neujemanja podatkov pa se v nadaljevanju skuša ugotoviti vzrok odstopanja med podatki.

Ob upoštevanju naročnikove zahteve po dozirnem sistemu, ki omogoča pridobitev podatkov o porabi posameznih pralnih sredstev po posameznih programih pranja, in ob hkratnem upoštevanju sistema kontrole podatkov, ki ga je naročnik predvidel za nadzor nad pravilnostjo podatkov, pridobljenih z računalniškim izpisom porabe sredstev za pranje perila, Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbi vlagatelja o dvomu glede pravilnosti podatkov o porabi omenjenih sredstev. Čeprav se je na načelni ravni mogoče strinjati z vlagateljem, da tudi ob še tako natančnem dozirnem sistemu vselej obstaja možnost, da se posamezno pralno sredstvo odtuji ali poškoduje, pa se Državna revizijska komisija pridružuje mnenju naročniku, da je s predvidenim načinom vodenja oziroma pridobivanja podatkov o porabi, ki vključuje tudi kontrolni mehanizem preverjanja pridobljenih podatkov, vzpostavil sistem, ki zagotavlja pravilnost podatkov porabe, poleg tega pa v primeru morebitne napake v okviru pridobljenih podatkov omogoča tudi ugotovitev slednje.

Dalje je vlagatelj navajal, da je za obračun količine porabljenih proizvodov, ki bi se lahko uporabil kot osnova za izdajo računa, potrebno imeti merilno napravo, skladno z Zakonom o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00 s sprem.; v nadaljevanju: ZMer-1), ki pa je za namen, kot ga je predvidel naročnik, na svetovnem trgu ni. Četudi je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj opozorila na portalu javnih naročil glede omenjene merilne naprave ni podal, zaradi česar izpostavljene trditve pri odločanju o zahtevku za revizijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN v povezavi s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN ni mogoče upoštevati, pa velja vendarle pojasniti, da zahteve po omenjeni merilni napravi, skladni z ZMer-1, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni najti.

Zaradi umanjkanja opozorila na portalu javnih naročil in posledičnega neobstoja aktivne legitimacije vlagatelja za obravnavo navedb v zvezi z zavarovanjem v konsignacijo sprejetega blaga kot tudi navedb o tem, da naročnik v vzorcu okvirnega sporazuma načina plačila blaga po dejanski porabi ni predvidel ter da ni pojasnil, ali oziroma na kakšen način izpolnjuje pogoje za upravljanje konsignacijskega skladišča na svoji lokaciji, Državna revizijska komisija slednjih na podlagi drugega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN pri meritorni presoji zahtevka za revizijo ni upoštevala.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja, nanašajoče se na obratovalni monitoring odpadnih voda, zagotavljanje katerega je naročnik zahteval v sklopu 3.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko »Določitev ponudbene cene«, vsebovano v poglavju »2.5.2. Dodatne zahteve pri pripravi ponudbe«, določil sledeče:

»Za blago iz sklopa 3: Sredstva za pranje mora ponudnik upoštevati, da bo moral v okviru dane ponudbe na svoje stroške zagotoviti tudi:
- enkrat letno monitoring odpadnih voda za izliv v tekoče vode s poročilom za ARSO, začenši z januarjem 2017
- v primeru neustreznih rezultatov ustrezno prilagoditev pralnih sredstev in ponovno monitoring s poročilom, vse dokler rezultati ne bodo ustrezni.«

Poleg tega je naročnik v istem poglavju (»2.5.2. Dodatne zahteve pri pripravi ponudbe«) med »drugimi pomembnimi izhodišči, ki jih mora ponudnik upoštevati in zajeti v ponudbenih cenah«, določil, da bo moral izbrani ponudnik »/…/brezplačno zagotoviti enkrat letno v dogovoru z naročnikom monitoring odpadnih voda, skladno z zakonodajo pri pooblaščenem izvajalcu./…/«.

Kot pravilno navaja vlagatelj, sodi zagotovitev obratovalnega monitoringa odpadnih voda skupaj z izdelavo poročila za Agencijo Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO) v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo s sprem.; v nadaljevanju: ZVO-1) v povezavi z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (Uradni list RS, št. 51/2011; v nadaljevanju: Uredba) ter Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik) med obveznosti povzročitelja obremenitve, ki ga v konkretnem primeru predstavlja lastnik oziroma upravitelj pralnice, tj. naročnik. Monitoring odpadnih voda je torej povezan z odgovornostjo naročnika za pravilno ter zakonito izvajanje njegove dejavnosti in kot tak predstavlja eno od obveznosti naročnika, za izpolnitev katere lahko ali celo mora, v kolikor sam v skladu z določbo 101.a člena ZVO-1 za izvajanje obratovalnega monitoringa nima pooblastila ministrstva, pristojnega za okolje, in torej ni vpisan v evidenco izvajalcev slednjega, angažirati nekoga tretjega. V tem primeru omenjeni monitoring predstavlja potrebo naročnika, ki sodi v domeno njegovih poslovnih odločitev.

Pri tem Državna revizijska komisija izpostavlja, da ZJN-3 v določanje naročnikovih potreb, na podlagi katerih le-ta oblikuje predmet javnega naročila, praviloma ne posega. Potrebe javnih naročnikov so namreč vezane na izvajanje njihovih funkcij, opredeljenih s predpisi, ki urejajo njihovo ustanovitev, organizacijo ter obseg izvrševanja poverjenih jim pristojnosti oziroma dejavnosti in/ali njihovega poslovanja. Identifikacija potreb je zato v domeni naročnika, ki je pri oblikovanju predmeta javnega naročila praviloma svoboden, saj predstavlja predmet javnega naročila odsev naročnikovih potreb, izhajajočih iz njegovega poslovanja ter povezanih z odgovornostjo za njegovo delovno področje.

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik, zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda, v konkretnem primeru kot del predmeta javnega naročanja opredelil tudi letno zagotavljanje omenjenega monitoringa. Ker je določil, da naj ponudniki pri oblikovanju ponudbene cene upoštevajo tudi, da bodo enkrat letno morali zagotoviti omenjeni monitoring, Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi navedbi vlagatelja, da se je naročnik že v razpisni fazi odločil plačilo izvedbe monitoringa prenesti na ponudnika, v sklopu 3 izbranega kot stranko okvirnega sporazuma. Ob upoštevanju določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v skladu s katerimi so torej ponudniki storitev obratovalnega monitoringa odpadnih voda vključili v ponudbeno ceno, plačnik omenjene storitve namreč ne bo izbrani ponudnik, pač pa naročnik. Glede na to, da bo stroške izvajanja obratovalnega monitoringa nosil naročnik sam, so za odločitev v konkretni zadevi nepomembne vlagateljeve trditve, da bi lahko naročnik določil način ugotavljanja odgovornosti za neustrezne rezultate monitoringa in bi šele v primeru ugotovljene krivde izbranega ponudnika zanje stroške kontrolnega monitoringa ter morebitne druge stroške, povezane z neustreznimi rezultati monitoringa, prenesel na izbranega ponudnika, zato se Državna revizijska komisija do njih ni opredeljevala.

Ker lahko ponudnik v skladu z določilom dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko »2.5.7. Skupna ponudba in ponudba s podizvajalci« v postopku javnega naročanja sodeluje bodisi v skupini gospodarskih subjektov, ki odda skupno ponudbo, bodisi predloži ponudbo v sodelovanju s podizvajalci, je za odločitev v obravnavani zadevi irelevantna tudi navedba vlagatelja, da lahko monitoring odpadnih voda opravi le akreditirana institucija, pri čemer vlagatelj pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa nima.

Po zatrjevanju vlagatelja obstaja možnost, da rezultati monitoringa neodvisno od izbranega ponudnika ne bodo ustrezni, vendar svojih navedb podrobneje ne pojasni in s tem ne izpolni svojega trditvenega bremena (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Zaradi nekonkretiziranosti navedb o razmerju odgovornosti za rezultate obratovalnega monitoringa odpadnih voda med naročnikom ter izbranim ponudnikom, ki ne nudijo zadostne trditvene podlage za ugotavljanje utemeljenosti slednjih, je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila v ta namen predlagani dokaz s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke (pri čemer vlagatelj tudi ni opredelil, katere stroke naj bo predlagani izvedenec).

Ker vlagatelj drugih kršitev naročnika v povezavi z zahtevanim obratovalnim monitoringom odpadnih voda ni navajal, Državna revizijska komisija pa v skladu s prvim odstavkom 38. člena ZPVPJN o kršitvah naročnika odloča v okviru meja zahtevka za revizijo, ni bilo mogoče pritrditi navedbam vlagatelja, da je naročnikova zahteva po zagotavljanju omenjenega monitoringa protipravna in v nasprotju z določbami ZJN-3.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja, podane v zvezi z zahtevanimi lastnostmi posameznih produktov v sklopih 3 in 4.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v sklopu 3: »Sredstva za pranje perila« med »Posebnimi zahtevami za sredstva, ki se morajo uporabiti v pralnih programih«, določil predvidene sestavine in koncentracije posameznih zahtevanih produktov, in sicer:

»Produkt 1 = tekoče tenzidno sredstvo z optičnimi belili, pH 9,2
Produkt 2 = tekoče sredstvo z min. 25 % deležem Na hidroksida, pH 12-14
Produkt 3 = tekoče sredstvo na osnovi klora, min. vsebnost klora 10 %, pH min. 11,5
Produkt 4 = tekoče sredstvo za kemotermično dezinfekcijo z min. 15 % deležem perocetne kisline, min. 20 % vodikovega peroksida in 15 % ocetne kisline, pH 1
Produkt 5 = ojačevalec pranja brez optičnih belil, pH 8
Produkt 6 = mehčalec za perilo, vsebuje do 5 % citronske kisline, pH 3
Produkt 7 = za točko 15 je potrebno ponuditi praškasti detergent z optičnimi belilci za kemotermično dezinfekcijo perila; brez fosfatov, vpisan na DGHM ali RKI listo, pH 7-8

Odstopanja parametrov pH so lahko maksimalno 5 %.«

Iz določb 68. člena ZJN-3 izhaja, da je naročnik pri oblikovanju specifikacij, s katerimi opiše predmet javnega naročila, načeloma svoboden, ne sme pa postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko določenim ponudnikom bodisi dajale neupravičeno prednost bodisi bi jim neupravičeno onemogočale udeležbo v postopku javnega naročanja. Vendar pa zgolj dejstvo, da eden od ponudnikov določene zahteve ne izpolnjuje ali jo izpolnjuje le določen krog ponudnikov, še ne daje zadostne podlage za zaključek, da je naročnikova zahteva neupravičeno diskriminatorna. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da pravo javnih naročil resda varuje enakopravnost ponudnikov in zagotavljanje konkurence med njimi, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti enak položaj, saj je zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti dejanski položaj ponudnikov ter njihovih ponudb različen. V naravi same zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki slednjo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno, ter na tiste, ki takšne zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Predstavljeno razlikovanje med ponudniki pa mora biti objektivno opravičljivo, saj ni dopustno razlikovanje glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo, diskriminacijo, izvirajočo iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

Iz navedenega izhaja, da pH vrednosti in koncentracije posameznih sestavin sredstev za pranje perila, kot jih je določil naročnik in so po mnenju vlagatelja diskriminatorne, same po sebi še ne predstavljajo specifikacij, oblikovanih v nasprotju z določbami ZJN-3, pač pa bi takšne v obravnavani zadevi bile šele v primeru, če bi se za utemeljeno izkazala navedba vlagatelja, da je naročnik zahtevane lastnosti prepisal iz tehnične dokumentacije preferiranega proizvajalca in je s tem brez objektivno opravičljivih razlogov omogočil prednost tistim ponudnikom, ki tržijo njegove izdelke.

Vlagatelj je navedbe v zvezi z zatrjevano diskriminatornostjo zahtev glede pH vrednosti (za produkte 1, 4, 5 in 6) ter koncentracij posameznih sestavin v sredstvih za pranje perila (deleža natrijevega hidroksida v produktu 2 in deleža perocetne ter ocetne kisline v produktu 4) dokazoval s predložitvijo tehničnih in varnostnih listov proizvajalca Diversey za izdelke Taski Sani Calc QS W3a, Taski Sani Cid QS W1d ter Taski Sani Jontec 300 QS F4c. Vendar je Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v predloženo dokumentacijo omenjenega proizvajalca ugotovila, da se le-ta v celoti nanaša na raznovrstna čistilna sredstva in ne na sredstva za pranje perila, v zvezi s katerimi je bil omenjeni dokaz predlagan, zato je slednjega glede presoje utemeljenosti v tem delu obravnavanih trditev zavrnila kot neprimernega.

Vlagatelj je z namenom dokazovanja utemeljenosti navedb v zvezi z zatrjevano diskriminatornostjo zahtev glede pH vrednosti in koncentracij posameznih sestavin v sredstvih za pranje perila predlagal tudi postavitev izvedenca ustrezne stroke. Vendar pri tem ni pojasnil konkretnih razlogov, zaradi katerih se po njegovem mnenju sprememba v pH vrednosti oziroma v koncentraciji posameznih sestavin ne bi odrazila v spremembi kakovosti pralnih sredstev, prav tako ni navedel, katere elemente delovanja oziroma funkcionalnosti pralnih sredstev šteje za tiste, na katere vplivajo pH vrednosti in koncentracije posameznih sestavin v sredstvih za pranje perila, posledično pa ni podal zadostne trditvene podlage, ki bi izvedencu omogočala ugotavljanje omenjenih dejstev, zato je Državna revizijska komisija predlagani dokaz s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke zavrnila, iz istega razloga (tj. nezadostne trditvene podlage) pa je zavrnila dokazna predloga z vpogledom v prodajno-tehnično specifikacijo surovine Persan S15 proizvajalca Belinka Perkemija, d.o.o., z vpogledom v prodajno-tehnično specifikacijo produkta Proxitane 15:23 proizvajalca Solvay ter z vpogledom v skripto »Trajnostni razvoj v industrijskih procesih pranja – 3. Modul: Proces pranja – Poglavje 1: Sinnerjev krog in učinek pranja«.

Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti navedbi vlagatelja, da so zahtevane vrednosti pH pri produktih 1, 4, 5 ter 6 določene brez tolerančnega območja, saj iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik dopustil 5 % odstopanje od opredeljenih vrednosti pH. Za neupravičeno diskriminatorne (ob umanjkanju navedbe morebitnih drugih dejstev) tudi ni mogoče šteti naročnikove zahteve po vsebnosti natrijevega hidroksida v produktu 2 v deležu min. 25 % in zahteve po vsebnosti perocetne kisline v deležu min. 15 % in ocetne kisline v deležu 15 % v produktu 4, saj ponudniki omenjene zahteve izpolnijo že, če ponudijo produkt 2 z vsebnostjo natrijevega hidroksida, ki je enak ali večji od 25 %, ter produkt 4 z vsebnostjo perocetne kisline v deležu najmanj 15 % ali več in ocetne kisline v deležu 15 %.

Ob tem velja poudariti, da ni dolžnost naročnika pripraviti takšno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi omogočala oddajo dopustne ponudbe vsakemu ponudniku na trgu, temveč mora biti pri pripravi omenjene dokumentacije pozoren zlasti na to, da določi takšne pogoje, zahteve in merila, ki ne povzročajo neupravičene diskriminacije med ponudniki, ter da so slednji oblikovani sorazmerno predmetu javnega naročanja in v povezavi z njim.

Ker vlagatelj ni pojasnil, zakaj naj bi bile vrednosti pH v produktih 1, 4, 5 ter 6 in deleži vsebnosti natrijevega hidroksida v produktu 2 ter perocetne in ocetne kisline v produktu 4 nesorazmerne s predmetom javnega naročanja, pri čemer le-te predstavljajo specifikacije predmeta javnega naročanja in so kot take nedvomno povezane z njim, Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevi navedbi o kršitvi načela sorazmernosti. Glede na to, da vlagatelj ni uspel izkazati utemeljenosti navedb v zvezi z zatrjevano diskriminatornostjo zahtev glede pH vrednosti in koncentracij posameznih sestavin v sredstvih za pranje perila, je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi vlagateljevo navedbo o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov. Ob upoštevanju dejstva, da je pri vrednostih pH omogočeno odstopanje za 5 % in da se pri produktu 2 zahteva vsebnost natrijevega hidroksida v deležu najmanj 25 % in pri produktu 4 vsebnost ocetne kisline v deležu najmanj 15 % in ocetne kisline v deležu 15 %, Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi v tej zvezi podani navedbi vlagatelja o kršitvi načela zagotavljanja konkurence med ponudniki.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na vrednosti pH, koncentracije posameznih sestavin in zahtevana pakiranja produktov v sklopu 4: »Čistilna sredstva«, glede katerega je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil:

- »/…/Zap. št. 1: Visoko koncentrirano sredstvo za odstranjevanje vodnega kamna za generalno čiščenje in odstranjevanje trdovratnih oblog vodnega kamna, vsaj 50 % ortofosforjeve kisline, pH do 1, želeno pakiranje v vrečki 2-2,5 l, primerno za stenski dozator, ki se lahko zaklene.
- Zap. št. 2: Visoko koncentrirano ekološko sredstvo za dnevno čiščenje sanitarnih prostorov (talnih in stenskih površin, wc školjk), na osnovi citronske kisline, pH 1-2, želeno pakiranje v vrečki 2-2,5 l, primerno za stenski dozator, ki se lahko zaklene. Dozirna oprema primerna za ročno impregniranje mopov in krp.
- Zap. št. 3: Visoko koncentrirano ekološko sredstvo za dnevno čiščenje sanitarnih prostorov (talnih in stenskih površin, wc školjk), na osnovi 2,5-10 % citronske kisline, 2,5-10 % fosforne kisline, pH 1,5-2, želeno pakiranje 10 l, primerno za strojno impregniranje mopov in krp.
- Zap. št. 4: Visoko koncentrirano ekološko univerzalno čistilno sredstvo oz. čistilo za steklene površine, pH 5,5-6,5, želeno pakiranje v vrečki 2-2,5 l, primerno za stenski dozator, ki se lahko zaklene.
- Zap. št. 5: Visoko koncentrirano ekološko univerzalno čistilno sredstvo za vse vrste talnih površin, pH 7-8, želeno pakiranje v vrečki 2-2,5 l, primerno za stenski dozator, ki se lahko zaklene. Dozirna oprema mora omogočati ročno impregniranje mopov in krp.
- Zap. št. 6: Visoko koncentrirano ekološko univerzalno čistilno sredstvo za vse vrste talnih površin, anionske in neionske aktivne snovi, želeno pakiranje 10 l, pH 10,5-11. Primerno za strojno impregniranje mopov in krp.
- /…/
- Zap. št. 9: Visoko koncentrirano sredstvo za ročno vzdrževalno čiščenje vseh površin, ki jih najdemo v kuhinjah /…/, neionske aktivne snovi, pH 9-9,5, želeno pakiranje 1-1,5 l z integrirano dozirno glavo./…/.«

Vlagatelj v zvezi s sklopom 4 zatrjuje, da je naročnik želena pakiranja povzel oziroma prepisal iz tehnične dokumentacije proizvajalca, ki ga preferira, in je s tem zagotovil neupravičeno prednost ponudnikom, ki tržijo izdelke tega proizvajalca. Z namenom dokazovanja omenjene navedbe je vlagatelj predložil tehnične in varnostne liste proizvajalca Diversey za izdelke Taski Sani Calc QS W3a, Taski Sani Cid QS W1d ter Taski Sani Jontec 300 QS F4c, ki predstavljajo raznovrstna čistilna sredstva.

Vendar pa Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom ter upoštevaje odgovor naročnika, dne 10.10.2016 ob 14.35 uri objavljen na portalu javnih naročil, ugotavlja, da je naročnik pakiranja za produkte pod zap. št. 1, 2, 3, 4, 5 ter 6 v sklopu 4 opredelil kot želena. To pomeni, da naročnik omenjenih pakiranj ni opredelil kot obligatornih zahtev, katerih neizpolnitev bi imela za posledico zavrnitev ponudbe kot nedopustne, temveč jih je določil zgolj kot želene, torej možne oziroma fakultativne lastnosti, ki pa ne bodo mogle biti relevantne pri ugotavljanju dopustnosti ponudbe. Ker torej pakiranja pri navedenih produktih, opredeljena kot želena, ne bodo mogla predstavljati razloga za zavrnitev ponudbe, z njimi naročnik že po naravi stvari ne more omejevati konkurence niti diskriminirati ponudnikov, zato so navedbe vlagatelja o kršitvi načel zagotavljanja konkurence med ponudniki in njihove enakopravne obravnave, podane v tej zvezi, neutemeljene, posledično pa je kot nepotreben potrebno zavrniti tako dokaz s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke kot tudi dokaz z vpogledom v predložene tehnične ter varnostne liste izdelkov proizvajalca Diversey.

Ob upoštevanju dejstva, da naročnik omenjenih pakiranj čistilnih sredstev ni določil kot zahtev, ki bi mogle vplivati na presojo dopustnosti ponudbe, so za odločitev v obravnavi zadevi irelevantne vlagateljeve navedbe o tem, da je naročnik s tem, ko je predpisal, da bo moral izbrani ponudnik za svoje produkte zagotoviti ustrezne dozatorje, odpravil potrebo po opredelitvi njihovih pakiranj. Pri tem Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da izbrani ponudnik omenjenih dozatorjev ne bo dolžan zagotoviti brezplačno, kot to navaja vlagatelj, saj je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila določil, da naj ponudniki zahtevano zagotovitev dozatorjev za svoje produkte upoštevajo pri oblikovanju ponudbene cene, kar pomeni, da bo zagotovitev dozatorjev predstavljala strošek naročnika.

V zvezi z navedbo vlagatelja glede vsebnosti ortofosforjeve kisline v deležu min. 30 % v produktu pod zap. št. 1 Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjeni delež ni bil določen natančno, torej brez opredelitve dopustnega razpona, kot to zatrjuje vlagatelj, temveč je bil določen v širokem razponu, saj je omenjena zahteva določala zgolj spodnjo mejo vsebnosti ortofosorjeve kisline, ki je znašala 30 %. Prav tako sta bili v razponu določeni tudi zahtevani pH vrednosti za produkta pod zap. št. 4 in 9, in sicer je naročnik za produkt pod zap. št. 4 zahteval pH vrednost med 5,5 in 6,5, za produkt pod zap. št. 9 pa pH vrednost med 9 ter 9,5. Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da so bile zahtevane pH vrednosti in vsebnosti ortofosforjeve kisline pri navedenih produktih določene v razponu in ne kot natančno določene lastnosti, kot je bilo zatrjevano v zahtevku za revizijo, ter ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj drugih navedb v zvezi z diskriminatornostjo omenjenih zahtev ni podal in s tem ni zagotovil zadostne trditvene podlage za postavitev predlaganega izvedenca ustrezne stroke, je Državna revizijska komisija omenjeni dokaz zavrnila ter zaključila, da so v tej zvezi podane navedbe vlagatelja o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov, načela zagotavljanja konkurence in načela sorazmernosti neutemeljene.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da naročnik ni uspel izkazati, da s svojimi zahtevami (izbranega) ponudnika ne postavlja v neenakopraven položaj v razmerju do naročnika, podano tako v povezavi s sklopom 3 kot s sklopom 4, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik v skladu s 7. členom ZJN-3 dolžan zagotoviti enakopravno obravnavo med ponudniki, medtem ko ZJN-3 zaradi bistveno različnega pravnega položaja, ki ga imata v postopku javnega naročanja naročnik in ponudnik, pravne podlage za presojo njunega razmerja z vidika enakopravnosti ne daje.

Poleg kršitev navedenih načel je vlagatelj tako v sklopu 3 kot v sklopu 4 zatrjeval tudi kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Kot pa je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, omenjeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno ter kakovostjo kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in/ali gradenj. Posamezen ponudnik se zato že po naravi stvari v revizijskem postopku praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj ponudnik z zahtevkom za revizijo, vloženim v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ščiti svoj lasten ekonomski interes, medtem ko lahko pravno varstvo javnega interesa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, med katere je na podlagi drugega odstavka 6. člena ZPVPJN šteti ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence, ter organ, pristojen za preprečevanje korupcije. Ker vlagatelja torej ni mogoče opredeliti kot zagovornika javnega interesa, slednji nima aktivne legitimacije za obravnavo navedb, podanih v povezavi z zatrjevano kršitvijo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da so vlagateljeve navedbe o zatrjevanih kršitvah neutemeljene, zato je njegov zahtevek za revizijo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 22.12.2016

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- KIMI, d.o.o., Planjava 1, 1236 Trzin,
- Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, Potrčeva ulica 1, 2319 Poljčane,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.