018-232/2016-5 Občina Naklo

Številka: 018-232/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »izbiro izvajalca gradnje hodnika za pešce od križišča za vrtec Naklo do AC nadvoza Naklo–Strahinj« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Garnol, d. o. o., Laze 18a, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Občina Naklo, Stara cesta 61, Naklo (v nadaljevanju: naročnik), 13. 12. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila« št. 430-0015/2016-8 z dne 14. 10. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.367,98 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Vlagateljeva višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 22. 9. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005685/2016-W01) z dokumentom »Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila« št. 430-0015/2016-8 z dne 14. 10. 2016 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Gorenjska gradbena družba, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 10. 2016 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, podredno pa dovolitev vpogleda v dokumentacijo, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj ne menična izjava ne menični blanket nista izpolnjena v skladu z zahtevami naročnika, naročnik pa mu sicer ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 2. 11. 2016, vloženo po pooblaščenki, zavrnil vlagateljeve očitke iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se ga zavrne. Izbrani ponudnik je priglasil stroške, nastale zaradi izjasnitve.

Naročnik je s sklepom št. 430-0015/2016-17 z dne 14. 11. 2016 zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, o zahtevi izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pa ni odločil. Naročnik je navedel, da je menično izjavo podpisal direktor izbranega ponudnika, da lahko na menični blanket sam zapiše klavzulo »brez protesta«, vpogled v ponudbo izbranega ponudnika pa je omogočil v delu, ki je javen.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-0015/2016 z dne 16. 11. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 11. 2016 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se ne strinja z navedbami o menični izjavi in meničnem blanketu. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Državna revizijska komisija je 22. 11. 2016 prejela vlogo brez datuma, s katero je izbrani ponudnik opozoril na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-196/2016.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je naročniku očital, da zaradi pomanjkljivosti menične izjave in meničnega blanketa ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel izbrati, omogočiti pa bi mu tudi moral vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ne pa nekritično slediti oznaki poslovna skrivnost. Naročnik je nasprotoval vlagateljevim očitkom.

Vlagatelj je po prejemu dokumenta »Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila« št. 430-0015/2016-8 z dne 14. 10. 2016 z dopisom z dne 18. 10. 2016 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled organiziral 19. 10. 2016 in o njem vodil zapisnik, iz katerega je razvidno, da je vlagatelj imel omejen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, saj je naročnik sledil oznaki poslovna skrivnost, s katero so bili označeni nekateri dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo očital tudi kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, vendar podrejeno. Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je mogoče kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo uveljavljati le podrejeno, saj je že na podlagi obravnave navedb o menični izjavi in meničnem blanketu mogoče ugotoviti, da je zahtevek za revizijo utemeljen in da mu je zato treba ugoditi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 21) določil, da sta »bianko menica in podpisana in žigosana menična izjava« instrument zavarovanja za resnost ponudbe. Naročnik je pripravil tudi vzorec menične izjave – obrazec št. 8 (str. 35 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Za zavarovanje resnosti ponudbe, v postopku oddaje javnega naročila »Gradnja hodnika za pešce od križišča za Vrtec Naklo do AC nadvoza Naklo – Strahinj«, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne , številka objave _, izročamo naročniku OBČINI NAKLO, Stara cesta 61, 4202 Naklo: 1 (eno) bianko menico in ga pooblaščamo da jo lahko izpolni. Menica je podpisana s strani zakonitega(ih) zastopnika(ov) ponudnika:
naziv ponudnika: _
naslov ponudnika:
priimek in ime _kot_podpis_
priimek in ime _kot_podpis_
Potrjujemo, da je/sta podpisnik/a menice pooblaščen/a za podpis menice.
Naročnika, OBČINO NAKLO, Stara cesta 61, 4202 Naklo, pooblaščamo, da v primeru umika ponudbe po zaključenem roku za oddajo ponudb ali v primeru, da v postavljenem roku ne bi pristopili k podpisu pogodbe ali v primeru, da mu ob podpisu pogodbe ne bomo izročili zavarovanja za dobro izvedbo obveznosti iz pogodbe:
- izpolni bianko menico v višini 3.000,00 EUR (z besedo: tri tisoč evrov in 00/100),
- izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni,
- po potrebi zapiše na menici tudi katerokoli menično klavzulo, ki sicer ni bistvena menična sestavina.
V primeru spremembe upnika predmetnih terjatev, veljajo določbe tega pooblastila tudi v korist novih upnikov.
Pooblaščamo naročnika, da menico po potrebi domicilira pri katerikoli banki, pri kateri imamo odprt račun.
S to menično izjavo pooblaščamo _ (navedba banke), da v breme našega transakcijskega računa št. SI56 unovči predloženo menico najkasneje do (najmanj devetdeset (90) dni od navedenega skrajnega roka za sprejemanje ponudb).
Pooblaščamo tudi katerokoli banko, pri kateri bi imeli odprt račun, da v breme našega transakcijskega računa unovči predloženo menico.
S podpisom tega pooblastila soglašamo, da naročnik OBČINO NAKLO opravi poizvedbe o številkah transakcijskih računov pri katerikoli banki, finančni organizaciji ali upravljavcu baz podatkov o računih.
Zavezujemo se, da tega pooblastila ne bomo preklicali.

Priloga: menica (na menici mora biti ročno napisana klavzula »BREZ PROTESTA«, mora biti ožigosana in podpisana s strani zakonitega zastopnika.)

Kraj in datum: Ime in priimek: _
(žig in podpis)«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil menično izjavo z dne 29. 9. 2016, ki jo je pripravil na obrazcu št. 8, ter podpisan in žigosan menični blanket, na katerem ni vpisane klavzule »brez protesta«.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v obrazcu št. 8 za besedilom »Menica je podpisana s strani zakonitega(ih) zastopnika(ov) ponudnika« določil razdelek »podpis«, v katerega naj bi se podpisal zakoniti zastopnik, ki ga ponudnik navede v razdelkih »priimek in ime« in »kot«. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju tudi, da v menični izjavi z dne 29. 9. 2016, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni podpisan razdelek »podpis«. Vendar Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je izbrani ponudnik na koncu menične izjave navedel ime in priimek, izobrazbo in funkcijo podpisnika menične izjave, menično izjavo pa je tudi podpisal in žigosal (razdelek »žig in podpis«), kar vlagatelj tudi priznava (str. 7 zahtevka za revizijo). Izbrani ponudnik torej zaradi manjkajočega prvega podpisa ni izpolnil menične izjave na način, kot ga je določil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da manjkajoči podatek ne vpliva na zakonitost odločitve o oddaji javnega naročila in naročnik ni prekršil niti načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), čeprav je kljub manjkajočemu prvemu podpisu menično izjavo štel kot skladno s svojimi zahtevami. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da je izbrani ponudnik na menični izjavi navedel le enega zakonitega zastopnika in osebni podatki (tj. ime in priimek) te osebe so enaki tako v razdelkih »priimek in ime« in »kot«, ki se nahajata na začetku menične izjave, kot v razdelkih »ime in priimek« in »žig in podpis«, ki se nahajata na koncu menične izjave. To smiselno priznava tudi vlagatelj, ko je na str. 7 zahtevka za revizijo navedel, da »gre v konkretnem primeru očitno za eno in isto osebo«. Iz podatkov podpisnika menične izjave je razvidno, da je to direktor izbranega ponudnika, direktor delniške družbe, kar je pravnoorganizacijska oblika izbranega ponudnika, pa skladno s pooblastili, ki jih ima na podlagi prvega odstavka 266. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) v zvezi z drugim odstavkom 266. člena ZGD-1, lahko zavezuje pravno osebo (tj. izbranega ponudnika) in torej ima že po zakonu (tj. ZGD-1) upravičenje za podpis menice, kar je enako sporočilo, kot ga določa besedilo »Potrjujemo, da je/sta podpisnik/a menice pooblaščen/a za podpis menice.«, ki se nahaja za temi razdelki v obrazcu št. 8. Da podpis na koncu menične izjave ni podpis zakonitega zastopnika izbranega ponudnika (tj. osebe, za katero so navedeni osebni podatki), pa vlagatelj ne zatrjuje. Državna revizijska komisija zato ni sledila vlagateljevi utemeljitvi o unovčevanju menice, predloga »z angažiranjem izvedenca- specialista za menico in s preverjanjem dejstva unovčljivosti takšne menice pri Banki Slovenije« pa je zaradi nepotrebnosti za rešitev zadeve zavrnila. Pri tem pa Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je vlagatelj v resnici predlagal reševanje pravnega in ne dejanskega vprašanja.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je izbrani ponudnik predložil menični blanket, na katerega ni vpisal klavzule »brez protesta«. Vendar izbrani ponudnik in naročnik opozarjata na tretjo alineo iz menične izjave, skladno s katero lahko naročnik »po potrebi zapiše na menici tudi katerokoli menično klavzulo, ki sicer ni bistvena menična sestavina«. Bistvene menične sestavine določa 1. člen Zakona o menici (Uradni list FLRJ, št. 104/46 s sprem.). Med njimi ni klavzule »brez protesta«. To bi lahko kazalo, da bi naročnik v menični blanket sam vpisal tudi klavzulo »brez protesta«. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevo za vpis klavzule »brez protesta« v obrazcu št. 8 kljub tretji alinei zapisal kot samostojno zahtevo, kar kaže na to, da je klavzuli »brez protesta« dal pomembno težo, saj je z zahtevo za njen ročni zapis sporočil, da se mora ponudnik strinjati z njo. Kljub tretji alinei iz menične izjave torej obstaja dejstvo, da menični blanket ni izpolnjen tako, kot je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Zato izbrani ponudnik ponudbe v tem delu ni pripravil skladno z eno izmed naročnikovih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik brez morebitnega sodelovanja izbranega ponudnika tudi ne bi mogel sam uskladiti ponudbe izbranega ponudnika s tem, kar določa dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. drugo poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3), če bi bila taka uskladitev seveda mogoča. Naročnik je izbral ponudbo izbranega ponudnika kljub temu manjkajočemu delu, s čimer je kršil enako obravnavo ponudnikov (7. člen ZJN-3), ki je načelo, katerega kršitev zatrjuje tudi vlagatelj (str. 10 zahtevka za revizijo). Naročnik je namreč izbranemu ponudniku omogočil izbiro ponudbe pod drugačnimi zahtevami, kot izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in veljajo za vse ponudnike; torej tudi za vlagatelja. Že navedeno zato zadošča, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila« št. 430-0015/2016-8 z dne 14. 10. 2016.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila že navedeno kršitev, ji ni bilo treba obravnavati še drugih kršitev, saj ne glede na to, ali so podane, to ne bi več vplivalo na vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo.

Izbrani ponudnik je z vlogo brez datuma, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 22. 11. 2016, opozoril na zadevo št. 018-196/2016, ki se od obravnavane zadeve razlikuje po tem, da vlagatelj ni navedel le pomanjkljivosti menične izjave, temveč tudi meničnega blanketa. To razliko je Državna revizijska komisija pri reševanju obravnavane zadeve upoštevala, saj je pojasnila, zakaj ni mogla slediti vlagatelju v delu, ki se nanaša na odsotnost enega izmed podpisov v menični izjavi.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila naročnik lahko znova pregleda in oceni tudi ponudbo izbranega ponudnika. Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja z vnovičnim sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ravnati skladno z ZJN-3 in izbrati ponudbo, ki je dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), pri tem pa upoštevati temeljna načela (prvi odstavek 3. člena ZJN-3), med drugim načelo iz 7. člena ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.683,68 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 550,80 eurov (1.200 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 671,98 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 10,10 eurov (22 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 12,32 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.367,98 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Državna revizijska komisija ni priznala stroškov po tarifni številki 40 OT nad priznano višino (razlika do 1.400 točk), saj je kot vrednost (spornega) predmeta treba upoštevati vrednost iz ponudbe izbranega ponudnika, niti ni priznala postavk za sestanek s stranko (39/1 OT) ter pregled listin in dokumentacije (39/2 OT), saj ne gre za samostojni storitvi, ker sta to storitvi, ki sta zajeti v tarifno številko 40/1 OT (zahtevek za revizijo). Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 18. 11. 2016, vendar jih Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 2.367,98 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku ne priznava stroškov, ki jih je priglasil v vlogi z dne 2. 11. 2016, saj je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, zato navedbe izbranega ponudnika naročniku niso pripomogle k uspehu. Državna revizijska komisija je tako štela, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 13. 12. 2016

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije





























Vročiti:
 Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo,
 Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
 Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.