018-231/2016 Univerza v Mariboru

Številka: 018-231/2016-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba sanacijskih del na objektu Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (objekt G2) Univerze v Mariboru, (pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki)«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KNUPLEŽ d.o.o., Zgornja Velka 136A, Zgornja Velka (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 12. 2016

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 7. 2016 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročanja. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno istega dne na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003627/2016-B01.

Naročnik je dne 5. 9. 2016 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN003627/2016-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, s katerim je javno naročilo oddal vlagatelju.

Po prejeti zahtevi za spremembo odločitve s strani enega od neizbranih ponudnikov je naročnik na portalu javnih naročil dne 15. 9. 2016 (pod številko objave JN003627/2016-ODL01P1) objavil »ODLOČITEV O RAZVELJAVITVI ODLOČITVE O ODDAJI NAROČILA ŠT. 302/11-SFERI/2016 z dne 5. 9. 2016«, nato pa dne 20. 10. 2016 (pod številko objave JN003627/2016-ODL02) še »ODLOČITEV O NEODDAJI NAROČILA« z dne 19. 10. 2016, iz katere izhaja, da je iz postopka oddaje naročila izključil vlagatelja in ponudnika NIVAL INVEST, d.o.o., ponudbi preostalih dveh ponudnikov VG5 d.o.o. in OPTIMUM SKUPINA d.o.o. pa zavrnil kot nedopustni zaradi preseganja naročnikovih zagotovljenih sredstev. V zvezi z razlogi za izključitev vlagatelja naročnik navaja, da je ob pregledu posredovane zahtevane dodatne dokazne dokumentacije in pojasnil s strani ponudnika v zvezi z referenčnimi deli pri projektu »Rekonstrukcija in energetska sanacija Kulturnega doma Jurovski dol – referenčni naročnik – Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah« ugotovil, da sta referenci ponudnika in odgovornega vodje del vrednostno neustrezni, saj vrednost izvedenih GO del na objektu ne dosega naročnikove zahtevane višine izvedeno gradbeno-obrtniških del minimalno 600.000,00 EUR (brez DDV). Naročnik se sklicuje tudi na izvedensko mnenje o opredelitvi pojma gradbeno-obrtniških del.

Vlagatelj je dne 28. 10. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o neoddaji naročila z dne 19. 10. 2016, s katerim predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Meni, da je z referenco naročnika Občina Sveti Jurij izkazal ustrezne reference v vrednosti izvedenih del 621.028,00 EUR z DDV. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer določil, kaj bo štel za gradbeno obrtniška dela, tega pa ne določa niti veljavna zakonodaja, je vlagatelj štel, da so obrtniška dela vsa tista dela, ki jih določa Obrtni zakon (Uradni list RS, 50/1994 s sprem.; v nadaljevanju: ObrZ) in na njegovi osnovi sprejeta Uredba o obrtnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 63/2013), ki kot obrtne dejavnosti med drugim našteva tudi gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, inštaliranje električnih napeljav in naprav, inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav ter naprav ter drugo inštaliranje pri gradnjah. Če je naročnik želel kot referenco upoštevati točno določena gradbena in obrtniška dela, bi moral to navesti v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je dne 11. 11. 2016 izdal sklep, s katerim je kot neutemeljen zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov, hkrati pa priglasil povračilo stroškov izvedenca gradbene stroke za izdelavo izvedenskega mnenja. Naročnik pojasnjuje potek pregledovanja in ocenjevanja vlagateljeve ponudbe. Meni, da je v razpisni dokumentaciji povsem jasno navedel, katere reference bo upošteval kot ustrezne. Stališču, da je bil referenčni pogoj zapisan jasno, natančno in nedvoumno, pritrjuje tudi stroka, ki pozna razmejitev del na gradbena dela, obrtniška dela in inštalacijska dela, oziroma, ki nesporno opredeljuje gradbeno-obrtniška dela kot tista, v katera se ne uvrščajo inštalacijska dela. Naročnik še pojasnjuje, da je sodni izvedenec opravil tudi oceno vrednosti podane sporne reference, pri čemer je kot vrednost izvedenih gradbeno-obrtniških del definiral vrednost v višini 432.688,18 EUR. Vlagatelj je naročnikov sklep prejel dne 15. 11. 2016 (razvidno iz poštne povratnice).

Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo iz predrevizijskega postopka prejela dne 17. 11. 2016.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je dokument, na katerega se sklicuje naročnik, in sicer »IZVEDENSKO MNENJE« z dne 9. 10. 2016 izvedenca gradbene stroke mag. S. B., lahko upoštevala le kot del naročnikovih navedb, ne pa kot dokazila (enako stališče zavzema tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepih št. II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007 in v sodbi št. II Ips 780/2006 z dne 26. 2. 2009). Izvedenec ali strokovnjak po naročilu stranke ne deluje v funkciji pomočnika Državne revizijske komisije (prim. prvi odstavek 36. člena ZPVPJN), temveč deluje kot strankin pomočnik – po njegovih navodilih in v njegovo korist. Navedeni dokument je pripravila oseba po naročilu stranke in že zato njen položaj ne more biti povsem neodvisen in samostojen.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno s tem, ko je vlagatelja zaradi neustreznih referenc izključil iz sodelovanja v postopku javnega naročanja.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
 ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
 ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.
V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik mora v postopek javnega naročanja vključiti le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti, katere naj vlagatelj ne bi izkazal na način, kot je bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila. Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN-3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več od načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr. s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih in priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje (točka a).

Razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje je naročnik določil v II. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je v okviru pogojev v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo (pod točko 4.) med drugim od ponudnikov zahteval:
»e.2.) Spisek referenc ponudnika oz. ponudnikov v skupnem nastopu, to je najvažnejših referenc v zadnjih petih (5) letih pred objavo naročila na Portalu javnih naročil (ESPD obrazec) in sicer:
 v zadnjih petih (5) letih pred objavo tega naročila na Portalu javnih naročil je izvajal gradbeno-obrtniška dela (GO dela) v smislu prenove oz. rekonstrukcije na vsaj dveh (2) objektih visokih gradenj, pri čemer je znašala vrednost GO del (za posamezen objekt, ki je bil predmet prenove/rekonstrukcije) minimalno 600.000,00 EUR (z DDV). Referenčna investicija mora biti zaključena in imeti pridobljeno uporabno dovoljenje (Obrazec 6). […]«

ter

»e.3.) Spisek referenc za predvidenega odgovornega vodjo del v zadnjih petih (5) letih pred objavo naročila na Portalu javnih naročil (ESPD obrazec) s področja prenove oz. rekonstrukcije objektov in sicer je:
 v zadnjih petih (5) letih pred objavo tega naročila na Portalu javnih naročil sodeloval kot odgovorni vodja del pri prenovi oz. rekonstrukciji vsaj dveh (2) objektih visokih gradenj, pri čemer je znašala vrednost gradbeno-obrtniških (GO) del (za posamezen objekt, ki je bil predmet prenove/rekonstrukcije) minimalno 600.000,00 EUR (z DDV). Referenčne investicije morajo biti zaključene in imeti pridobljeno uporabno dovoljenje (Obrazec 7).«

Kot dokazilo je naročnik predvidel predložitev obrazca ESPD v tiskani in elektronski obliki, predložitev potrdil naročnikov na obrazcih št. 6a in 7a (ali na drugih, vsebinsko ustreznih potrdilih) pa naj bi v okviru preverjanja obstoja in vsebine navedb v ponudbi (skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3) zahteval le od ponudnika, kateremu bi nameraval oddati javno naročilo.

Skladno z navedenim je vlagatelj v ponudbi predložil izpolnjen obrazec ESPD, v katerem se je skliceval na dva referenčna posla – »KULTURNI DOM LENART« v vrednosti 1.041.055,61 EUR in »KULTURNI DOM JUROVSKI DOL« v vrednosti 621.029,00 EUR, navedel pa je tudi odgovornega vodjo del. Po naročnikovem pozivu z dne 23. 8. 2016 je vlagatelj predložil potrjena referenčna potrdila za ponudnika in za odgovornega vodjo del za navedene posle. Pri tem je na prvem referenčnem potrdilu (za ponudnika) investitorja Občina Sveti Jurij za Kulturni dom Jurovski dol kot kratek opis referenčnega dela, izvedenega v letu 2013, navedeno »rekonstrukcija in energetska sanacija, izvedba fasaderskih del, gradbeno-obrtniških del, krovsko kleparskih del«, kot vrednost izvedenih del pa 621.029,00 EUR z DDV; v drugem referenčnem potrdilu (za odgovornega vodjo del) pa je navedena vrednost rekonstrukcije in energetske sanacije brez DDV (514.850,21 EUR).

Naročnik je od vlagatelja pridobil še dodatna pojasnila in dokazila v zvezi z izvedbo referenčnih storitev, kjer je vlagatelj od skupne vrednosti del po končni situaciji za Kulturni dom Jurovski dol odštel postavke za opremo v višini 8.075,52 EUR z DDV, ki ne štejejo kot obrtniška dela, ob čemer naj bi znašala vrednost izvedenih gradbeno-obrtniških del 612.954,06 EUR z DDV. Vlagatelj je predložil tudi rekapitulacijo s popisi vseh izvedenih del ter zapisnik o sprejemu in izročitvi izvedenih del. Naročnik je po pridobitvi izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke vlagatelja pozval na zamenjavo te reference s tako, ki bo izkazovala izvedbo gradbeno-obrtniških del v višini vsaj 600.000,00 EUR z DDV, pri čemer je kot razlog za poziv navedel okoliščino, da predložena referenca za Kulturni dom Jurovski dol ne obsega zadostne vrednosti gradbeno-obrtniških del. Vlagatelj je po tem pozivu ponovno predložil referenčni potrdili, končno situacijo in primopredajni zapisnik za izvedbo del na objektu Kulturnega doma Jurovski dol.

Med strankama je torej sporno, ali vlagatelj z referenco za rekonstrukcijo in energetsko sanacijo Kulturnega doma Jurovski dol izpolnjuje citirana pogoja za sodelovanje. Pri tem med strankama ni sporno, da iz rekapitulacije izvedenih del za ta referenčni posel izhaja, da je vlagatelj izvedel gradbena dela v vrednosti 118.318,40 EUR brez DDV, obrtniška dela v vrednosti 78.401,92 EUR brez DDV, strojne inštalacije v vrednosti 95.181,81 EUR brez DDV in elektroinštalacije v vrednosti 17.151,65 EUR brez DDV, ter da je dobavil ali izdelal in vgradil opremo v vrednosti 34.192,94 EUR brez DDV, kar vse ob upoštevanju 3% pogodbenega popusta in dveh aneksov v skupni vrednosti 181.900,90 EUR znaša 514.850,21 EUR brez DDV. Iz predloženega popisa situacij izhaja še, da je bil na situacije do 30. 6. 2016 obračunan 20% DDV, na situacije po 1. 7. 2013 pa 22% DDV; skupni znesek izvedenih del z upoštevanim DDV je tako znašal 621.029,58 EUR, brez upoštevane dobave serijsko izdelanih stolov in pianina pa 612.954,06 EUR.

Kot je mogoče razbrati iz navedb v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o neoddaji naročila, naročnik v upoštevno vrednost reference ni priznal del, ki se nanašajo na strojne inštalacije in elektroinštalacije, posledično pa zaradi tega referenca vrednostno ni ustrezna zahtevi, saj se – brez upoštevanja vrednosti teh del – nanaša na izvedena dela v vrednosti, nižji od 600.000,00 EUR z DDV. Državna revizijska komisija pri tem ne more slediti vlagateljevemu stališču o tem, da naj bi bil referenčni pogoj v toliko nedoločen, da ne bi bilo mogoče ugotoviti, s kakšno vrsto referenčnih del je potrebno izkazati tehnično in strokovno sposobnost, še zlasti pa ne, da bi moral naročnik kot ustrezne sprejeti tudi reference, ki se nanašajo na izvajanje katere od dejavnosti, navedene v Uredbi o obrtnih dejavnostih – ta sicer med drugim omenja inštaliranje napeljav in naprav pri gradnjah, vendar tudi mnoge druge dejavnosti, ki niso povezane z gradbeništvom ali sanacijo objektov. Državna revizijska komisija pristavlja še, da se ObrZ in Uredba o obrtnih dejavnostih nanašata na dejavnost (oz. način izvajanja dejavnosti) in ne na vrsto del, kar je sicer vsebina referenčnega pogoja, zato niso utemeljene vlagateljeve navedbe v zvezi z enačenjem vrst izvedenih del v okviru referenčnega posla in obrtnih dejavnosti.

Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oziroma primerljivost del, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika, oziroma od njegove konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri čemer naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo.

Naročnik je za priznanje reference kot upoštevno vrsto del opredelil gradbena in obrtniška dela, kar je tudi skladno s predmetom obravnavanega naročila – izvedbo sanacijskih del na objektu Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatike (FERI) Univerze v Mariboru. Kot izhaja iz ponudbenega predračuna oz. rekapitulacije in popisov del, predmetna sanacija FERI namreč sestoji iz naslednjih najpomembnejših sklopov del: pripravljalna dela, sanacija jeklenih konstrukcij objekta, sanacija ravne strehe (krovska in kleparska dela), sanacija steklene strehe (rušitev in odstranitev obstoječe steklene strehe, nova steklena streha, strešna zasteklitev, okna na fasadi) in sanacija notranjosti objekta (stopnice, tlaki, fasadne in stenske obloge, keramika, suhomontažna dela ipd.). Prepričljiva je ugotovitev, da je navedena dela mogoče uvrstiti med gradbena in obrtniška dela, posledično pa na tej podlagi tudi, da je referenčna zahteva v tem oziru povezana in sorazmerna s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3, v povezavi z 8. členom ZJN-3). Že iz same naročnikove omejitve referenčnega pogoja na gradbena in obrtniška dela izhaja, da naročnik za priznanje ustreznosti referenc ne sprejema kakršnihkoli izvedenih del, poleg tega pa ob navedbi teh dveh vrst del ne gre spregledati, da obstajajo še druge vrste del, kar tudi sicer izhaja iz navedb naročnika. Na navedeno kažejo tudi dokazila, ki jih je v zvezi z referenčnim poslom tekom pregledovanja in ocenjevanja ponudb naročniku predložil vlagatelj: iz rekapitulacije in popisov izvedenih del v zvezi z opravljeno rekonstrukcijo in energetsko sanacijo Kulturnega doma Jurovski dol tako izhaja, da so bila opravljena dela razvrščena med gradbena dela, obrtniška dela ter strojne in elektroinštalacije, pri čemer je mogoče ugotoviti, da so dela, primerljiva delom, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, v popisih referenčnih del in rekapitulaciji uvrščena med gradbena in obrtniška dela (npr. med gradbena dela so bila uvrščena rušitvena, betonska, zidarska in tesarska dela, med obrtniška dela pa krovsko-kleparska dela, ključavničarska dela, alu-steklarska dela, keramičarska dela, tlakarska dela, izdelava montažnih sten itd.) in ne morda med inštalacije (inštalacijska dela). Po drugi strani je mogoče ugotoviti, da dela, ki so v dokazilih v zvezi z referenčnim poslom uvrščena med strojne inštalacije (npr. izvedba plinske napeljave, ogrevanja, prezračevanja, vodovodne napeljave, kanalizacije itd.) niti niso istovrstna in primerljiva delom, za katera naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila.

Ob upoštevanju vsega navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-3 ali določili razpisne dokumentacije v zvezi z ugotovitvijo, da vlagatelj s sporno referenco ni izkazal izvedbe gradbeno-obrtniških del v zahtevani vrednosti in posledično z izključitvijo vlagatelja iz sodelovanja v postopku javnega naročanja zaradi neizpolnjuje pogojev za sodelovanje v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo.

Ker vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z izdajo izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-3 ali razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Naročnik uveljavlja stroške izvedenca gradbene stroke in cenilca stvarnega premoženja za izvedensko mnenje z dne 9. 10. 2016, v višini 488,00 EUR z DDV. Naročnikovo stroškovno zahtevo je potrebno zavrniti, saj gre za izdatek, ki ni nastal med predrevizijskim ali revizijskim postopkom ali zaradi tega postopka (prim. z drugo alinejo prvega odstavka in četrtim odstavkom 70. člena ZPVPJN), zato naročnik do povrnitve tega stroška ni upravičen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 8. 12. 2016


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- KNUPLEŽ d.o.o., Zgornja Velka 136A, 2213 Zgornja Velka
- UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.