018-226/2016 Občina Moravče

Številka: 018-226/2016-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja kanalizacijskega sistema Gorica in Podstran – I. faza, št. 430-0082/2016-2«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KOMUNALNE GRADNJE d.o.o., Gasilska cesta 5, Grosuplje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, Moravče (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.12.2016

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 27.10.2016 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila »Gradnja kanalizacijskega sistema Gorica in Podstran – I. faza, št. 430-0082/2016-2«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo ponudnikom v postopku oddaje naročila male vrednosti«, št. 430-0082/2016-31 z dne 24.10.2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.054,40 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 1.9.2016 sprejel sklep, št. 430-0082/2016-1, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 5.9.2016, pod št. objave JN005199/2016-W01.

Naročnik je dne 24.10.2016 sprejel dokument »Obvestilo ponudnikom v postopku oddaje naročila male vrednosti«, št. 430-0082/2016-31, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 24.10.2016, pod objavo št. JN005199/2016-ODL01 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral ponudnika GRATEL d.o.o., Laze 18A, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Nadalje iz predmetnega dokumenta izhaja, da je naročnik prejel devet pravočasnih ponudb ter da je po pregledu ponudb vseh ponudnikov, prvouvrščeno vlagateljevo ponudbo, glede na postavljeno merilo najnižje ponudbene cene, izključil kot nedopustno, in sicer iz razloga, ker vlagateljeva ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam, določenim v tehnični specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila dne 27.10.2016 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov revizijskega postopka. V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni ekonomsko najugodnejša dopustna ponudba, saj je njegova (vlagateljeva) ponudba dopustna in ekonomsko najugodnejša, iz tega razloga pa bi naročnik moral predmetno javno naročilo oddati njemu. Nadalje navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izključil kot nedopustno, saj naj bi ponudil prekratko veljavnost ponudbe. S tem, ko je naročnik izključil dopustno ponudbo vlagatelja je kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3). V nadaljevanju vlagatelj navaja določila o veljavnosti ponudbe, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije ter da v zvezi s časovno veljavnostjo ponudb na portalu javnih naročil ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje. Zaradi dveh različnih zahtev glede časovne veljavnosti ponudbe zahteva navedena v navodilih in zahteva navedena na obrazcu razpisne dokumentacije oziroma v obvestilu o naročilu male vrednosti, je bila razpisna dokumentacija v tem delu nejasna. Navaja še, da naročnik nima pravice po preteku roka za prejem ponudb navajati, katera od dveh različno zapisanih zahtev o isti stvari je merodajna ter da je njegova dolžnost, da pripravi razpisno dokumentacijo na jasen in nedvoumen način, zato tudi ponudniki niso dolžni zastavljati vprašanja na portalu javnih naročil, s tem pa zagotavljati jasnost razpisne dokumentacije. Vlagatelj zaključuje, da je v primeru nejasne zahteve iz razpisne dokumentacije potrebno upoštevati tisto, ki je za ponudnika milejša, kar je v konkretnem primeru zahteva, da je ponudba veljavna 90 dni od dneva oddaje ponudb ter da je potrebno glede načina štetja rokov upoštevati določila Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 in sprem.; v nadaljevanju: OZ).

Izbrani ponudnik se je v dokumentu »Izjasnitev do navedb iz revizijskega zahtevka«, št. 6/2016 z dne 7.11.2016, opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. Navaja, da so morali ponudniki ponuditi veljavnost ponudbe minimalno tri (3) mesece, čemur pa vlagatelj ni sledil, zato je njegova ponudba nedopustna.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 430-0082/2016-40 z dne 14.11.2016 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v predmetni odločitvi navaja zahteve glede veljavnosti ponudbe iz dokumentacije v zvezi z javnim naročilom, ki so bile navedene v obrazcu in v obvestilu o naročilu male vrednosti. Naročnik šteje, da je vlagateljeva ponudba nedopustna, ker je veljavnost ponudbe vlagatelja krajša od zahtevane veljavnosti, in sicer minimalno tri (3) mesece od oddaje ponudb ter da je potrebno pri štetju roka upoštevati določila Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 in sprem.; v nadaljevanju ZUP).V zaključku poudarja, da noben gospodarski subjekt v zvezi z zahtevano veljavnostjo ponudbe ni postavil vprašanja na portalu javnih naročil, torej je nedvomno šteti, da je bila zahteva naročnika jasna in nedvoumna, kar je tudi dolžnost naročnika.

Naročnik je dne 15.11.2016 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.

Vlagatelju je bila odločitev naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 15.11.2016. Vlagatelj v dokumentu »Opredelitev do navedb naročnika« z dne 17.11.2016 na začetku pojasnjuje, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo ni vročil pooblaščencu vlagatelja temveč samo vlagatelju, vendar se kljub temu opredeljuje do navedb naročnika v roku. Nadalje navaja, da se je do vseh razlogov, kot jih je navedel naročnik, že izrekel v zahtevku za revizijo ter poudarja, da je naročnik (namerno) spregledal, da je v razpisni dokumentaciji navedel zahtevo, da mora biti veljavnost ponudbe najmanj 90-dni od dneva oddaje, kar je vlagatelj tudi upošteval in je zato njegova ponudba dopustna. Drži pa, da je vlagatelj ponudil za 1 dan krajšo veljavnost ponudbe od veljavnosti treh (3) mesecev od oddaje ponudbe, kot je bilo navodilo naročnika v obrazcu Ponudbe, ki pa je drugačno od navodila na strani 12 razpisne dokumentacije.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, in sicer vezano na naročnikovo odločitev o izključitvi vlagateljeve ponudbe, ker ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, zaradi prekratke časovne veljavnosti ponudbe vlagatelja ter glede pravice oziroma dolžnosti ponudnikov, da postavljajo vprašanja glede nejasnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja, s katerimi ta zatrjuje nezakonitost odločitve o oddaji javnega naročila vezano na razloge, ki jih naročnik navaja v utemeljitev takšne odločitve.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Po morebitnih dopustnih dopolnitvah ali popravkih v smislu petega in šestega odstavka 89. člena, mora naročnik ponudbo, ki ne izpolnjuje vseh elementov dopustnosti, izključiti.

Naročnik v skladu s 67. členom ZJN-3 v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi pogoje za usposobljenost, merila za razvrščanje in tudi druge zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponudnik oziroma ponudba. Med drugim lahko določi tudi časovno veljavnost ponudbe.

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja naročnikova zahteva za veljavnost ponudbe, in sicer:
V III. poglavju »Razpisni pogoji« je naročnik pod točko »C« na strani 12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal:
[…]
»Veljavnost ponudbe: Opcija ponudbe mora biti najmanj 90 dni od dneva oddaje ponudb in se na izraženo pisno zahtevo naročnika podaljša brez dodatnih zahtev.«.

Nadalje je v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik zahteval predložitev obrazca »Razpisni obrazec št. 3« (stran 28 predmetne dokumentacije), v katerem je pod 4. točko zapisal:
»Veljavnost ponudbe (minimalno tri (3) mesece od oddaje ponudb).«.

V »Obvestilu o naročilu male vrednosti«, objavljenem na Portalu javnih naročil pa je naročnik v poglavju IV.2.6. »Minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe« zapisal:
»Trajanje v mesecih: 3 (od datuma za prejem ponudb)«.

Z vpogledom v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da del te ponudbe predstavlja tudi izpolnjen, žigosan in podpisan obrazec z naslovom »Razpisni obrazec št. 3«, iz katerega izhaja, da je vlagatelj določil veljavnost lastne ponudbe do dne 19.12.2016.

V zvezi z razlago postavljenih pogojev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila, da mora naročnik pri določanju razpisnih pogojev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Ker naročnik postavi razpisne pogoje, mora nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo. Če je pogoj zapisan splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-156/2014, 018-027/2015, 018-095/2015, 018-269/2015), da je v razmerju do ponudnika potrebno uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist. Omejevanje (oženje) ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja, oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik torej posameznemu pogoju, tudi veljavnosti ponudbe, po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz njega ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ne le ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti, pač pa tudi kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno pritrditi vlagatelju, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel dve različni zahtevi glede veljavnosti ponudbe, in sicer je določil, da mora biti veljavnost ponudbe »minimalno 90 dni od oddaje ponudb« ter da mora biti veljavnost ponudbe »minimalno tri (3) mesece od oddaje ponudb«. S tem v zvezi gre še dodati, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in iz objavljenih pojasnil, ne izhaja, katero izmed dveh različnih določil o veljavnosti ponudbe naj bi upoštevali ponudniki pri pripravi ponudb. Naročnik je šele po roku za oddajo ponudb, in sicer v odločitvi o oddaji naročila odločil, da je ustrezna le tista ponudba, ki ima veljavnost minimalno tri (3) mesece od oddaje ponudbe, ponudbo z veljavnostjo minimalno 90 dni od oddaje ponudbe pa je štel za neustrezno iz razloga prekratke časovne veljavnosti. V skladu s prej navedeno prakso Državne revizijske komisije pa bi moral naročnik, upoštevati kot ustrezno veljavnost ponudbe, tako ponudbo veljavno 90 dni po roku za oddajo ponudb, kot tudi ponudbo veljavno tri (3) mesece, saj po preteku roka za oddajo ponudb naročnik ne more upoštevati le ene možnosti glede iste zahteve, če je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel dve možnosti glede iste zahteve.

Z vpogledom v zapisnik o odpiranju ponudb, št. 430-0082/2016-12 z dne 20.9.2016, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudba vlagatelja prispela dne 20.9.2016 ob 8.20 uri.

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je vlagatelj določil veljavnost svoje ponudbe do dne 19.12.2016 ter da je ponudbo vlagatelja naročnik prejel dne 20.9.2016 ob 8.20 uri, torej pravočasno.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da je bil, izhajajoč iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, rok za prejem ponudb dne 20.9.2016, predmetni datum pa je potrebno upoštevati pri določanju veljavnosti ponudbe. Glede presoje ali se kot pravna podlaga za presojo poteka roka za veljavnost ponudbe upoštevajo določila OZ ali ZUP, pa je potrebno ugotoviti, da oba predpisa vsebujeta enaka določila glede štetja rokov določenih v dnevih ter glede štetja rokov določenih v mesecih. Namreč, tako v skladu z določili OZ (62. člen OZ), kot tudi v skladu z določili ZUP (100. člen ZUP), velja za rok, ki je določen v dnevih, da začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. V konkretnem primeru je 90-dnevni rok za veljavnost vlagateljeve ponudbe začel teči dne 21.9.2016, to je prvi dan po datumu oddaje ponudbe in se izteče po preteku 90 dni, to je dne 19.12.2016, kot pravilno zatrjuje vlagatelj. V skladu z drugim določilom dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila o veljavnosti ponudbe minimalno tri (3) mesece, pa se, upošteva določila bodisi OZ bodisi ZUP, za roke, ki so določeni v tednih, mesecih ali letih, kar v konkretnem primeru pomeni, da je začel rok teči dne 20.9.2016, to je isti dan kot je dogodek nastal (oddaja ponudbe) in se izteče po preteku treh (3) mesecev, to je dne 20.12.2016, kot tudi zatrjuje naročnik. Upoštevaje navedeno bi naročnik moral ponudbo vlagatelja, ki je pri določanju veljavnosti ponudbe upošteval zahtevani 90–dnevni rok od oddaje ponudbe, šteti za dopustno, saj ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in sicer, v poglavju III »Razpisni pogoji« pod točko C »Ponudba« na strani 12.

Opisano ravnanje naročnika, ki je po poteku roka za oddajo ponudb dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki je omogočal več različnih razlag, nedopustno razlagal nejasno in dvoumno določilo v škodo vlagatelja, na tej podlagi pa sprejel tudi odločitev o izključitvi vlagateljeve ponudbe, predstavlja ravnanje v nasprotju z načelom transparentnosti iz 6. člena ZJN-3, ki naročniku nalaga, da ponudnika izbere na pregleden način in po predpisanem postopku, pa tudi kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki naročniku prepovedujeta spreminjanje ali dopolnjevanje dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za predložitev ponudb.

Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da vlagatelj ni bil edini ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki je določil veljavnost svoje ponudbe v skladu z rokom minimalno 90 dni od oddaje ponudb v skladu z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je tudi ponudnik Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, določil veljavnost svoje ponudbe v skladu z zahtevo minimalno 90 dni od prejema ponudb to je do 19.12.2016, zato ga je naročnik, iz enakega razloga kot vlagatelja, izključil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Predmetna okoliščina še dodatno izkazuje, da je bila zahteva za veljavnost ponudbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedena nejasno in dvoumno in je ni kot take štel le vlagatelj.

Nadalje je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja o pravici oziroma obveznosti ponudnikov, da postavljajo vprašanja glede nejasnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (npr. zadevi, št. 018-066/2013 in 018-56/2015), da ponudniki niso dolžni zastaviti vprašanja na portalu javnih naročil za razjasnjevanje nejasnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč imajo samo pravico tako ravnati, poleg tega pa je, kot že zgoraj navedeno, naročnikova dolžnost, da oblikuje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na jasen in nedvoumen način. Pravica ponudnikov do postavljanja vprašanj izhaja tudi iz 6. točke II. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila: »Ponudniki lahko dobijo informacije v zvezi z izdelavo ponudbe in pojasnila k razpisni dokumentaciji na osnovi pisnih vprašanj…«. Ob zapisanem Državna revizijska komisija ne more slediti zatrjevanju naročnika, da je potrebno nedvomno šteti, da je bila njegova zahteva glede veljavnosti ponudbe postavljena jasno in nedvoumno, v kolikor ni nihče od ponudnikov postavil vprašanja o predmetni zahtevi.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila »Gradnja kanalizacijskega sistema Gorica in Podstran – I. faza, št. 430-0082/2016-2«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo ponudnikom v postopku oddaje naročila male vrednosti«, št. 430-0082/2016-31 z dne 24.10.2016.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki določa dve različni zahtevi za veljavnost ponudbe ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. S tem v zvezi naj pri presoji dopustnosti ponudb upošteva obe zahtevi za veljavnost ponudbe oziroma tisto zahtevo za veljavnost ponudbe, ki je za ponudnika ugodnejša.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 615,98 EUR;
- izdatke po 11. členu OT (in sicer 2% od 1.000 točk ter 1% od 2.000 točk) v višini 21 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 11,76 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.426,66 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 2.054,40 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo ter za izdatke po 11. členu OT, saj glede na vrednost spora (vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV znaša 71.333,02 EUR) za njihovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za sestanek s stranko po tar. št. 39/1 OT ter stroškov odvetniških storitev za pregled listin in dokumentacije po tar. št. 39/2 OT v nobeni fazi postopka pravnega varstva. Priprava zahtevka za revizijo ni mogoča brez predhodnega sestanka s stranko in pregleda dokumentacije, zato izpostavljenih stroškov ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39 OT). Državna revizijska komisija vlagatelju nadalje ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT) ter v zvezi s predmetno vlogo stroškov odvetniških storitev za sestanek s stranko po tar. št. 39/1 in izdatkov po 11. členu OT. Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.054,40 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 6.12.2016

predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, 1251 Moravče,
- GRATEL d.o.o., Laze 18A, 4000 Kranj,
- MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.