018-219/2016 Rižanski vodovod Koper, d.o.o.

Številka: 018-219/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava vodomerov in opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe IKOM, industrija komunalne opreme i mjerila, d.o.o., Kovinska 7, 10090 Zagreb, Republika Hrvaška, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 11, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Rižanski vodovod Koper, d.o.o., Ulica 15. maja 13, 6000 Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.12.2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9.2.2016 na portalu javnih naročil pod številko JN898/2016 objavil obvestilo o javnem naročilu »Dobava vodomerov in opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov« in dne 16.2.2016 pod številko JN1064/2016 še popravek slednjega. Obvestilo o javnem naročilu ter njegov popravek sta bila objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije, in sicer dne 10.2.2016 pod številko 2016/S 028-045015 ter dne 18.2.2016 pod številko 2016/S 034-54485.

Omenjeno javno naročilo je naročnik na podlagi izvedenega odprtega postopka z »Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. JN-02/2016-B-V z dne 17.5.2016, dodelil družbi CMC Ekocon, d.o.o., IOC Zapolje I/10, 1370 Logatec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-117/2016-8 z dne 30.8.2016, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot je izhajala iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. JN-02/2016-B-V z dne 17.5.2016, s čimer se je postopek oddaje javnega naročila v skladu s 7. točko 73. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.

Naročnik je na podlagi ponovnega pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovil, da ni prejel nobene popolne ponudbe, zato je sprejel odločitev o izločitvi obeh prejetih ponudb, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izločitvi vseh ponudb«, št. JN-02/2016-B-V z dne 3.10.2016.

Vlagatelj je zoper omenjeno odločitev vložil zahtevek za revizijo z dne 17.10.2016. Navaja, da je naročnik za vse vrste vodomerov v razpisni dokumentaciji zahteval številčnico, zaščiteno proti kondenzu (IP68), kar so morali ponudniki izkazati s predložitvijo ustreznih dokazil. Vlagatelj je izpolnjevanje omenjenega pogoja za volumetrični vodomer V200 izkazal s prospektom, predloženim v okviru ponudbene dokumentacije, v katerem je na strani 2 izrecno navedeno, da je vodomer odporen proti kondenzu z razredom zaščite IP68. V kolikor pa je naročnik (kljub predložitvi dokazila) dvomil o izpolnjevanju omenjenega pogoja, bi moral opraviti dodatna preverjanja ali zahtevati predložitev vzorcev, nikakor pa ne iz tega razloga izločiti ponudbe kot nepopolne. Dalje je bilo v razpisni dokumentaciji določeno, da morajo imeti kombinirani vodomeri od DN 50 do 150 mm obtočni (by pass) vodomer konstrukcijsko ločen od glavnega vodomera, v opcijah levo ali desno od slednjega. Iz komercialnega prospekta za kombinirani vodomer, ki ga ponuja vlagatelj, po njegovem zatrjevanju izhaja, da je sestavljen iz dveh konstrukcijsko ločenih vodomerov. Vsak od obeh vodomerov, tako glavni kot obtočni, ima namreč svojo številčnico ter svojo številko in vsak od obeh števcev predstavlja samostojno enoto v samostojnem ohišju. Dejstvo, da sta obe samostojni enoti pri ponujenem kombiniranem vodomeru oblikovno izvedeni v enotnem osnovnem ohišju, po mnenju vlagatelja nima nobenega tehnološko-funkcionalnega vpliva, ampak gre zgolj za oblikovno rešitev. Interpretacija naročnika, da dva samostojna in povsem ločeno konstruirana števca ne smeta biti v skupnem ohišju, nedopustno omejuje konkurenco in je prirejena za ponudnika CMC Ekocon, d.o.o., ki edini ponuja kombinirane vodomere v omenjeni izvedbi, čeprav so konstrukcijsko ločeni in samostojni kombinirani vodomeri v skupnem ohišju sodobnejša izvedba te vrste vodomerov s številnimi prednostmi. Glede navedbe naročnika, da je kot dokazilo o zdravstveni ustreznosti za ponujeni vodomer C4000 predložil listino, iz katere je razbrati zgolj, da se le-ta nanaša na kombinirani vodomer DN 50 do DN 200, medtem ko podatki o proizvajalcu, tipu merila ipd., ki bi omenjeno dokazilo povezovali s ponujenim vodomerom, iz nje niso razvidni, zatrjuje, da je predložil testno poročilo o zdravstveni ustreznosti materialov Hrvatskega zavoda za javno zdravstvo Republike Hrvaške, ki je veljavno tudi v Sloveniji. Poročilo se nanaša na kombinirani vodomer DN50 – DN200, kot naročitelj slednjega je naveden vlagatelj, v poročilu je navedena tudi identifikacijska oznaka vzorca (P 01498/13), na podlagi katere je mogoče ugotoviti, na kateri vodomer se testno poročilo nanaša. Upoštevaje navedeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo »Obvestilo o izločitvi vseh ponudb«, št. JN-02/2016-B-V z dne 3.10.2016, poleg tega pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom, št. JN-02/2016-B-V/1 z dne 2.11.2016, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Po zatrjevanju naročnika iz prospekta za volumetrični vodomer V200, ki ga ponuja vlagatelj, jasno izhaja, da se zaščita proti kondenzu IP68 ne nanaša na vodomer, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, temveč na oddajnik impulza za daljinsko odčitavanje, kar pomeni, da vlagatelj izpolnjevanja omenjenega pogoja v ponudbi ni izkazal. Ob navajanju določbe razpisne dokumentacije, nanašajoče se na zahtevo po konstrukcijski ločenosti glavnega in obtočnega vodomera, ter odgovora na vprašanje, dne 17.3.2016 objavljenega na portalu javnih naročil, zatrjuje, da je bil pogoj glede načina izvedbe glavnega ter obtočnega vodomera določen jasno in ni dopuščal rešitve vodomerov v enem (skupnem oziroma enotnem) ohišju. Ker je naročnik kot nepopolno izločil tudi ponudbo ponudnika CMC Ekocon, d.o.o., je navedba vlagatelja o tem, da naročnik določbo razpisne dokumentacije o konstrukcijski ločenosti omenjenih vodomerov interpretira v korist konkurenčnega ponudnika, neutemeljena. Tudi sicer pa omenjeni način izvedbe vodomerov ne predstavlja interpretacije določbe razpisne dokumentacije, marveč razpisno zahtevo. V nadaljevanju naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v konkretnem postopku pravnega varstva šele v zahtevku za revizijo navedel domnevne kršitve pri pripravi razpisne dokumentacije, s katerimi se je seznanil že z objavo javnega naročila ter odgovorov naročnika na vprašanja potencialnih ponudnikov na portalu javnih naročil, zato slednjih ni mogoče vsebinsko obravnavati. Dalje navaja, da ne more ugibati, ali se oznaka vzorca (P 01498/13), navedena v testnem poročilu o zdravstveni ustreznosti, nanaša na vodomer, ki ga vlagatelj ponuja v konkretnem postopku javnega naročanja. Ker torej vlagatelj v ponudbi ni navedel, na kateri vodomer naj bi se omenjeno testno poročilo nanašalo, naročnik meni, da je ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nepopolno. Glede na vse navedeno zahtevku za revizijo po prepričanju naročnika ni mogoče ugoditi, posledično pa ni mogoče ugoditi niti vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 10.11.2016, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 11.11.2016, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih navedbah ter dokaznih predlogih.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu s predpisi s področja javnega naročanja, ko je ponudbo vlagatelja označil za neprimerno in s tem nepopolno ter jo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Za neprimerno je v skladu z določilom 21. točke 2. člena ZJNVETPS šteti ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Neprimerna ponudba upoštevaje 17. točko 2. člena ZJNVETPS ni popolna, ponudbe, ki niso popolne, pa mora naročnik skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS (po opravljenem pregledu ter dopolnitvi oziroma spremembi, kot ju narekuje 82. člen ZJNVETPS) izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja.

Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane odločitve kot enega od razlogov, na podlagi katerih je vlagateljevo ponudbo ocenil kot neprimerno in s tem nepopolno ter jo izločil iz nadaljnjega postopka javnega naročanja, navedel neizpolnjevanje zahteve po konstrukcijski ločenosti glavnega in obtočnega vodomera kot sestavnih delov kombiniranega vodomera, ki ga ponuja vlagatelj.

V zvezi s kombiniranimi vodomeri je bilo v razpisni dokumentaciji obravnavanega javnega naročila pod poglavjem »Tehnične zahteve naročnika« med drugim določeno sledeče:

»/…/KOMBINIRANI VODOMERI OD DN 50 DO 150 mm morajo omogočati poljuben način vgradnje, imeti obtočni vodomer – by pass konstrukcijsko ločen od glavnega vodomera, v opcijah levo ali desno od glavnega vodomera./…/«.

Naročnik je na vprašanje, ki se je nanašalo na konstrukcijsko izvedbo kombiniranih vodomerov in v tem okviru na možnost dopustitve izvedbe glavnega ter obtočnega vodomera v skupnem ohišju, dne 17.3.2016 ob 11.38 uri na portalu javnih naročil objavil naslednji odgovor:

»/…/Ločeni vodomeri so zahtevani zaradi lažjega in cenejšega vzdrževanja, saj ta izvedba omogoča menjavo posameznih delov vodomera in ne samo celotnega merilnega mehanizma, kot je to v primeru kombiniranih vodomerov v skupnem ohišju./…/Izvajanje kontrole vodomerov na merilni liniji v izvedbi z ločenimi vodomeri je enostavnejše, hitrejše in cenejše, saj se kontrola »malega« by-pass vodomera izvaja ločeno z enostavnim odvijačenjem holenderjev, brez poseganja v ohišje vodomera in menjave tesnil, kar je to običajno potrebno pri ločeni izvedbi označeni z ločeno evidenčno številko, kar je pogoj za pravilen obračun porabe vode, saj se v obračunskem programu vsak vodomer obravnava kot ločeno odjemno mesto in je tudi nosilec ločenega računa.

Zaradi navedenih razlogov, ki so za nas bistveni, zahtev pri kombiniranih vodomerih ne bomo spreminjali./…/«.

Na podlagi preučitve navedene določbe razpisne dokumentacije, nanašajoče se na kombinirane vodomere, in odgovora naročnika, objavljenega na portalu javnih naročil, ki ga je v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZJNVETPS šteti za del razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik glede kombiniranih vodomerov med drugim zahteval, da morata biti njegova sestavna dela, tj. glavni ter obtočni (by pass) vodomer, med sabo konstrukcijsko ločena, pri čemer pa zahteve po konstrukcijski ločenosti (ob upoštevanju omenjenega odgovora naročnika) ni mogoče šteti za izpolnjene, v kolikor sta omenjena vodomera vgrajena v skupno ohišje.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v komercialni prospekt za kombinirani vodomer, ki ga ponuja vlagatelj, ne more slediti njegovi navedbi, da je ponujeni kombinirani vodomer sestavljen iz dveh konstrukcijsko ločenih vodomerov. Iz omenjenega prospekta je namreč razvidno, da sta pri ponujenem kombiniranem vodomeru glavni ter obtočni vodomer vgrajena v skupno ohišje, kar pomeni, da nista konstrukcijsko ločena. Slednje potrjuje tudi vlagatelj sam, ko navaja, da sta glavni ter obtočni vodomer izvedena tako, da sta v enotnem osnovnem ohišju.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da navedba vlagatelja o ločeni izvedbi glavnega ter obtočnega vodomera pri ponujenem kombiniranem vodomeru ni utemeljena.

Zaključka, da kombinirani vodomer, ki ga ponuja vlagatelj, ne izpolnjuje zahteve po konstrukcijski ločenosti, ne more spremeniti niti vlagateljeva navedba, da imata tako glavni kot obtočni vodomer vsak svojo številčnico in številko, ki sta med seboj ločeni. Obravnavana razpisna zahteva se namreč ne nanaša na izvedbo posameznih sestavnih delov glavnega ter obtočnega vodomera, temveč na izvedbo glavnega in obtočnega vodomera kot dveh celovitih sestavnih delov kombiniranega vodomera in s tem na izvedbo kombiniranega vodomera kot celote. Navedeno pomeni, da za presojo izpolnjevanja obravnavane zahteve ni pomembno, ali imata glavni ter obtočni vodomer vsak svoj števec oziroma številčnico ter številko, ki sta med sabo ločeni, marveč je za ugotovitev izpolnjevanja omenjene zahteve relevanten zgolj odgovor na vprašanje, ali sta glavni ter obtočni vodomer konstrukcijsko ločena ali pa sta vgrajena v skupno ohišje.

Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi navedbi, da je zahteva po konstrukcijski ločenosti glavnega ter obtočnega vodomera zgolj oblikovne narave in kot taka ni relevantna za funkcioniranje kombiniranega vodomera, saj je vlagatelj konkretneje ni pojasnil, prav tako pa za ugotavljanje njene resničnosti ni predlagal nobenih dokazov.

Četudi bi vlagatelj v zvezi z navedbo o izključno oblikovnem pomenu obravnavane zahteve izpolnil tako svoje trditveno kot dokazno breme, to ob jasni določbi razpisne dokumentacije, ki je zahtevala konstrukcijsko ločenost glavnega ter obtočnega vodomera, in ob hkratni ugotovitvi, da sta slednja pri kombiniranem vodomeru vlagatelja vgrajena v skupno ohišje, v dani fazi postopka javnega naročanja, ko pravno varstvo zoper razpisno dokumentacijo ni več mogoče, ne bi moglo vplivati na zaključek Državne revizijske komisije o neizpolnjevanju omenjene zahteve. Ne gre namreč prezreti, da je zahteva po konstrukcijski ločenosti glavnega in obtočnega vodomera določena jasno ter nedvoumno in posledično njena vsebina ne more biti predmet druge kot izključno jezikovne razlage. V kolikor pa v skladu z jezikovno razlago ponudnik CMC Ekocon, d.o.o., omenjeno zahtevo izpolnjuje, vlagatelj pa ne, to samo po sebi še ne pomeni, da naročnik slednjo interpretira v korist omenjenega ponudnika (zlasti ob dejstvu, da je naročnik kot nepopolno izločil tudi njegovo ponudbo) in s tem omejuje konkurenco med ponudniki.

Državna revizijska komisija pripominja, da v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN ni obravnavala vlagateljevih navedb v zvezi z zatrjevanimi prednostmi kombiniranih vodomerov, izvedenih v skupnem ohišju, v primerjavi s tistimi, pri katerih sta glavni ter obtočni vodomer konstrukcijsko ločena, prav tako ni obravnavala vlagateljeve navedbe o tem, da zahteva o konstrukcijski ločenosti glavnega ter obtočnega vodomera ni omogočala enakopravnega dostopa do sodelovanja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj namreč ni izkazal, da v tej zvezi zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb, četudi se je z zahtevo po konstrukcijski ločenosti omenjenih vodomerov seznanil že v fazi objave obvestila o javnem naročilu, v okviru katere je bila objavljena tudi razpisna dokumentacija konkretnega javnega naročila.

Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil pravila predpisov s področja javnega naročanja, ko je njegovo ponudbo ocenil kot neprimerno in s tem kot nepopolno ter jo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Pri tem ni obravnavala (niti revizijskih niti v vlogi z dne 10.11.2016 podanih) navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano izpolnjevanje zahteve pri ponujenem volumetričnem vodomeru po zaščiti številčnice proti kondenzu (IP68), prav tako ni obravnavala trditev v zvezi z dokazilom o zdravstveni ustreznosti materialov v primeru ponujenega kombiniranega vodomera vlagatelja, saj njihova vsebinska presoja ne bi več mogla vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Posledično je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila dokazni predlog z imenovanjem izvedenca s področja strojev in naprav, ki ga je vlagatelj predlagal z namenom dokazovanja neobravnavanih navedb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 2.12.2016

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 11, 2000 Maribor,
- Rižanski vodovod Koper, d.o.o., Ulica 15. maja 13, 6000 Koper,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.