018-178/2016 Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor

Številka: 018-178/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izbira izvajalca za zamenjavo stavbnega pohištva na različnih lokacijah v Mariboru, upoštevaje okoljske zahteve«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja AJM OKNA-VRATA-SENČILA d.o.o., Kozjak nad Pesnico 2a, Pesnica pri Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNI MEDOBČINSKI STANOVANJSKI SKLAD MARIBOR, Grajski trg 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.10.2016

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta z dne 19.8.2016, št. 2010-113/2016 »Odločitev o oddaji javnega naročila«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.396,45 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.7.2016 sprejel »Sklep o začetku postopka javnega naročanja«. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 20.7.2016, pod objavo št. JN003917/2016-W01. Naročnik je predmetno javno naročilo oddajal po postopku naročila male vrednosti.

Naročnik je prejel pet pravočasnih ponudb, pri katerih je preveril, ali ustrezajo zahtevam predmetnega javnega naročila, ter jih razvrstil glede na merilo iz razpisne dokumentacije, t.j. »najnižja cena ponudbenega predračuna«. Po pregledu, ali je ponudba prvouvrščenega ponudnika BSB INŽINIRING d.o.o., Spodnji Slemen 4, Selnica ob Dravi (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) dopustna, je naročnik sprejel »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 19.8.2016, št. 2010-113/2016, ki je bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 19.8.2016, pod objavo št. JN003917/2016-ODL01 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je naročnik zadevno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je z vlogo z dne 23.8.2016 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled omogočil dne 24.8.2016, potek pa dokumentiral z zapisnikom o vpogledu.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, dne 26.8.2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga izločitev izbranega ponudnika ter ustrezno spremembo odločitve o oddaji naročila (razveljavitev odločitve o oddaji naročila) iz razloga, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, ker naročniku ni predložil pravilnih Izjav o lastnostih za ponujena vhodna vrata in okna, kot je od njega zahteval naročnik v pozivu k dopolnitvi ponudbe z dne 17.8.2016 ter zato ni dokazal vseh lastnosti predmeta javnega naročanja, kot so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj svoje navedbe utemeljuje z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL EU št. 88 z dne 4. 4. 2011, v nadaljevanju: Uredba 305/2011/EU), v skladu s katero mora proizvajalec za gradbeni proizvod (v predmetnem javnem naročilu gre za gradbeni proizvod) pripraviti Izjavo o lastnostih. Predmetna uredba določa, da skladnost gradbenega proizvoda, za katerega obstajajo harmonizirane tehnične specifikacije, potrdi proizvajalec z izdano Izjavo o lastnostih gradbenega proizvoda ter tudi določa obvezne sestavine in navedbe, ki jih mora vsebovati Izjava o lastnostih. Zato bi po mnenju vlagatelja moral naročnik, glede na vsebino in predmet predmetnega javnega naročila, preveriti obstoj in ustreznost navedb v Izjavi o lastnostih. V podkrepitev svojih navedb navaja tudi mnenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržnega inšpektorata RS, št. 00119 z dne 4.11.2013, o vsebini Izjave o lastnostih za gradbene proizvode, ki napotuje na Uredbo 305/2011/EU ter Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/13; v nadaljevanju: ZGPro-1), ki ureja Izjavo o lastnostih gradbenega proizvoda in njeno vsebino, v kolikor ne obstajajo harmonizirane tehnične specifikacije, obstajajo pa veljavni slovenski nacionalni standardi. V nadaljevanju navaja, da je izbrani ponudnik predložil naročniku Izjavo o lastnostih, v kateri je zavajajoče napisal, da velja tako za okna, kot za vhodna vrata, ter vsebuje le rezultate preizkusa za okno. Ker gre za dva popolnoma različna proizvoda, bi moral izbrani ponudnik predložiti za vsakega posebej Izjavo o lastnostih, česar pa ni storil in je potrebno šteti, da Izjave o lastnostih vhodnih vrat sploh ni predložil. Izjava o lastnostih za okna pa je nepopolna in zavajajoča, ker je izbrani ponudnik priložil celotno tabelo z nešteto podatki, pri kateri ni navedel niti kateri od teh podatkov velja za ponujeno blago, zato ni možno natančno ugotoviti, katere vrednosti se dejansko nanašajo na testirano okno. Iz navedenega vlagatelj zaključuje, da na podlagi Izjave o lastnostih, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni moč preveriti, ali ponujena vrata in okna izpolnjujejo zahtevane tehnične pogoje. V zaključek navaja, da iz razloga eksplicitne specifikacije tehničnih lastnosti v razpisni dokumentaciji in zahteve naročnika po predložitvi tehnične dokumentacije, ki dokazuje izpolnjevanje specificiranih tehničnih lastnosti, so dokazujoči veljavni certifikati obvezni sestavni del ponudbe, njihova ustreznost pa mora biti preverjena in izkazana pred sprejemom odločitve o oddaji naročila. Tehnična ustreznost ponujenega stavbnega pohištva s strani naročnika ni bila ustrezno preverjena, saj ponudnik ni predložil za to ustreznih dokazil, zato je oddaja javnega naročila nezakonita.

Izbrani ponudnik v svoji izjavi z dne 5.9.2016 navaja, da so zahteve vlagatelja neutemeljene, saj naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik predložiti kakršnakoli dokazila o ustreznosti ponujenega stavbnega pohištva ali Izjavo o lastnostih. Navaja še, da je predložil vse v razpisni dokumentaciji zahtevane obrazce (Izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti (obrazec 5), Referenčna tabela (obrazec 6) in Potrditev referenc (obrazec 6/1)), ki so bili zahtevani kot dokazilo za ugotavljanje sposobnosti ponudnika in je zato njegova ponudba dopustna.

Naročnik je s sklepom z dne 15.9.2016 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. V sklepu naročnik navaja, da je izbrani ponudnik na poziv naročnika z dne 17.8.2016 predložil Izjavo o lastnostih, v kateri sta navedena dva izdelka - okno in vrata ter dve tabeli: »Tabela lastnosti« in »Tabela toplotnih vrednosti v kombinaciji profilov LLE284/D (LLE184/D) in ZLE184/D«. Naročnik se je pri pregledu Izjave o lastnostih osredotočil na tehnične zahteve, kot so bile opredeljene v razpisni dokumentaciji, in ugotovil, da so vse vrednosti v navedenih tabelah boljše, kot jih je zahteval v tehničnih zahtevah. Oblike oz. forme Izjave o lastnostih, ki jo je predložil izbrani ponudnik, naročnik ni presojal niti ni bila del Ponudbene dokumentacije, ampak podana zgolj vezano na preveritev dejstev, podanih v Ponudbeni dokumentaciji v Obrazcu 5 – Izjava o tehničnih in kadrovskih sposobnosti. Nadalje navaja, da niti Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) niti ZGPro-1 ne določata, da bi moral naročnik že v fazi javnega naročanja kontrolirati gradbene proizvode z zahtevo po vnaprejšnji predložitvi dokumentov, ki dokazujejo ustreznost proizvodov. V predmetnem primeru naročnik ni zahteval vnaprejšnje predložitve Izjave o lastnostih, pač pa je v razpisni dokumentaciji navedel, da lahko naknadno preveri ustreznost ponujenih proizvodov z dokazili (1. odstavek 22. točke razpisne dokumentacije). V skladu s tem je naročnik ponudnika naknadno pozval na predložitev Izjave o lastnostih. Za zaključek navaja, da bi bila izločitev izbranega ponudnika zaradi neustrezne Izjave o lastnostih, kot jo zatrjuje vlagatelj, nedopustna, saj je izbrani ponudnik izkazal svojo tehnično sposobnost že z Izjavo o tehnični in kadrovski sposobnosti, kot je bilo določeno z razpisno dokumentacijo. Vlagateljeve očitke naročnik v celoti zavrača.

Naročnik je dne 23.9.2016 Državni revizijski komisiji skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 3.10.2016 naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil dne 6.10.2016.

Vlagatelju je bila odločitev naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 20.9.2016. Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da so procesne predpostavke za obravnavo izpolnjene, zaradi česar je pristopila k vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno vprašanje, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika utemeljeno ocenil za dopustno, in sicer vezano na izpolnjevanje postavljenih tehničnih zahtev glede predmeta javnega naročila ter upoštevajoč tudi naročnikovo preveritev obstoja in vsebine podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Pri pregledu in ocenjevanju ponudb je naročnik sledil 4. odstavku 89. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik najprej oceni pravočasno prejete ponudbe z vidika ustreznosti zagotavljanja naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročila, preden se preveri, da ne obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in da so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje. Če ponudba po dopustnih dopolnitvah in popravkih v smislu petega in šestega odstavka 89. člena, ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3, jo mora naročnik izključiti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predmetnem primeru naročnik v razpisni dokumentaciji, v poglavju III. »Tehnične in kadrovske zahteve«, določil tehnične zahteve, in sicer, da mora biti stavbno pohištvo PVC in izdelano v skladu z zahtevami slovenskega standarda SIST EN 14351-1:2006, pri čemer mora ustrezati naslednjim tehničnim zahtevam:
1. toplotna prevodnost kompletnega elementa Uw=1,3W/m²K ali boljše;
2. izolacijsko steklo U= 1,1 W/m²K ali boljše;
3. zvočna izoliranost okna Rw = 32 dB ali boljše.
Stavbno pohištvo mora imeti vgrajeno varnostno okovje (minimalno stopnjo I po DIN standardu).
V popisu del je dalje opredeljena notranja in zunanja barva oken.

V VII. poglavju »Vsebina ponudbene dokumentacije« je naročnik določil obrazce, ki morajo biti predloženi v okviru ponudbene dokumentacije, med drugim tudi Obrazec 5 »Izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti«. Iz navedenega obrazca izhaja izjava, s katero so ponudniki izjavili, da izpolnjujejo delovne, kadrovske in tehnične pogoje ter da bodo izvedli javno naročilo skladno z tehničnimi zahtevami naročnika. Navedena izjava predstavlja tudi edino, z razpisno dokumentacijo predvideno, dokazilo o izpolnjevanju postavljenih tehničnih zahtev glede predmeta javnega naročila.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da del te ponudbe predstavlja tudi izpolnjen, žigosan in podpisan Obrazec 5 »Izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti«.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da so bila v ponudbi izbranega ponudnika predložena vsa dokazila, ki jih je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila predvidel v izkaz izpolnjevanja postavljenih tehničnih zahtev predmeta javnega naročila. V zvezi z navedenim gre pritrditi tudi navedbam naročnika in izbranega ponudnika, da v razpisni dokumentaciji niso bile zahtevane Izjave o lastnostih ponujenega blaga, kot dokazilo o izpolnjevanju postavljenih tehničnih zahtev, posledično pa tudi, da dejstva nepredložitve takšnih izjav v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, ni mogoče šteti kot razlog za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika.

Ob zapisanem je potrebno ugotoviti tudi, da je naročnik pred oddajo javnega naročila izvedel postopek preverjanja ponudbe izbranega ponudnika. Pravno podlago naročnikovega ravnanja predstavlja drugi odstavek 89. člena ZJN-3, ki nalaga naročniku dolžnost, da pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. V predmetni zadevi je potrebno zaradi uporabe postopka naročila male vrednosti upoštevati tretji odstavek 47. člena ZJN-3, ki določa izjemo, skladno s katero naročniku ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav.

Ob zapisanem gre ugotoviti tudi, da je naročnik v 22. točki I. poglavja razpisne dokumentacije »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in druge informacije«, zapisal, »da lahko naročnik pred izbiro zahteva predložitev ustreznih dokazil za dokazovanje dejstev navedenih v predloženih izjavah v ponudbi«. Takšna določba razpisne dokumentacije je skladna z upravičenjem preverjanja vsebine navedb v ponudbi, kot ga naročniku omogoča (v drugih postopkih pa nalaga) drugi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik dne 17.8.2016 na izbranega ponudnika naslovil dokument »Dopolnitev ponudbe v postopku javnega naročila za izbiro izvajalca za zamenjavo stavbnega pohištva na različnih lokacijah v Mariboru« (v nadaljevanju: dopolnitev ponudbe). Z vpogledom v navedeni dokument gre ugotoviti, da v zvezi z zahtevo za predložitev kopije veljavne zavarovalne police (Obrazec 9) in potrditev referenc s strani posameznih naročnikov (Obrazec 6/1), ti dve predstavljata naročnikov poziv k dopolnitvi ponudbe v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3. Obenem pa gre ugotoviti, da navedeni dokument vsebuje tudi zahtevo po predložitvi Izjave o lastnostih ponujenega blaga, ki pa jo gre razumeti kot naročnikov poziv k predložitvi dokumentacije, s katero je naročnik želel preveriti obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika, v konkretnem primeru izjavo o izpolnjevanju tehničnih zahtev naročnika, kot je bila vsebovana v Obrazcu 5 »Izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti«. Takšno naravo obravnavanemu delu poziva v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo priznava tudi naročnik.

Naročnik je torej sledil lastnim določilom razpisne dokumentacije, s tem ko je zahteval predložitev Izjave o lastnosti, kot dokazila za dokazovanje dejstev iz predloženih izjav. V zvezi s tem gre izpostaviti, da je v diskreciji naročnika odločitev, katero dokazilo bo zahteval za preveritev dejstev iz predloženih izjav, zato ni bistveno ali je naročnik že v razpisni dokumentaciji izrecno določil dokazilo, s katerim bo preverjal obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam naročnika in izbranega ponudnika, da bi naročnik s tem, ko bi v postopku preverjanja ponudbe zahteval dokazilo, ki ni bilo vnaprej določeno v razpisni dokumentaciji, nedopustno spreminjal oz. dopolnjeval pogoje razpisne dokumentacije po izteku roka za prejem ponudb.

V konkretnem primeru gre tako ugotoviti, da je bil naročnik na podlagi zakonskih določil in na podlagi določil razpisne dokumentacije v postopku preverjanja ponudbe izbranega ponudnika, od njega upravičen zahtevati predložitev Izjave o lastnostih ponujenega blaga.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno navedel kot tehnično zahtevo slovenski standard SIST EN 14351-1:2006 (SIST EN 14351-1:2006+A1:2010), ki je prevzet po evropskih standardih. Vezano na navedeno je zato potrebno pritrditi vlagatelju, da Uredba 305/2011/EU ureja področje gradbenih proizvodov, zajetih v harmoniziranem standardu, in določa vsebino izjave o lastnostih ter splošna načela in uporabo oznake CE. Predmetna uredba določa, da proizvajalec s pripravo izjave o lastnostih prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi (tretji odstavek 4. člena Uredbe 305/2011/EU). Nadalje uredba natančno določa vsebino izjave o lastnostih (6. člen Uredbe 305/2011/EU), ki napotuje na uporabo vzorca iz Priloge III (Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 574/2014 z dne 21. februar 2014 o spremembi Priloge III k Uredbi (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o vzorcu, ki se uporablja za pripravo izjave o lastnostih gradbenih proizvodov), ter določa, da proizvajalec kadar namesti ali da namestiti oznako CE na gradbeni proizvod, s tem označi, da prevzema odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi ter za skladnost z vsemi veljavnimi zahtevami, določenimi v tej uredbi in drugi relevantni usklajevalni zakonodaji Unije o nameščanju oznake CE (drugi odstavek 8. člena Uredbe 305/2011/EU).

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik v postopku preverjanja ponudbe izrecno zahteval Izjavo o lastnostih za izdelke, ki so predmet razpisa, izbrani ponudnik pa je v odgovoru na naročnikov poziv izrecno podal Izjavo o lastnostih, na samem dokumentu je navedel, da gre za Izjavo o lastnostih, pri tem pa je na Izjavi o lastnostih uporabil tudi znak CE. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in izbranim ponudnikom, v fazi preverjanja ponudbe slednjega, ni bilo sporno, da se naročnikov poziv nanaša na zahtevo po predložitvi Izjave o lastnostih, kot je urejena z Uredbo 305/2011/EU.

Nadalje Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvam vlagatelja, da iz Izjave o lastnostih, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni možno ustrezno in pravilno preveriti, ali ponujeno stavbno pohištvo dejansko izpolnjuje zahtevane tehnične lastnosti. Iz slednje namreč ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, na katere od zahtevanih proizvodov se nanaša »Tabela toplotnih vrednost v kombinaciji profilov« in katera vrstica tabele se nanaša na kateri profil v povezavi s katerim proizvodom. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz predložene Izjave o lastnostih ravno tako ni mogoče jasno razbrati, na kateri proizvod se nanaša »Tabela lastnosti«, saj sta v njej najprej navedena tipa proizvoda Okno EFORTE in Vrata EFORTE, v nadaljevanju pa je pred »Tabelo o lastnostih« navedena dimenzija testiranih vrat, in sicer enokrilna vrata 1000mm x 2100mm, ter dimenzija testiranega okna, in sicer enokrilno okno s spodnjim fiksnim delom (skupna dimenzija 1522mm x 2300mm), za prej navedeno tabelo pa so navedena še vhodna vrata dimenzij 1000mm x 2100mm. Prav tako ni nikjer iz Izjave o lastnostih razvidno izpolnjevanje tehnične zahteve naročnika, ki se nanaša na izolacijsko steklo in zahtevano lastnost U = 1,1 W/m²K. Iz »Tabele toplotnih vrednost v kombinaciji profilov« dalje ni razvidno na kaj se nanaša merska enota Ug, ki ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. Prav tako ni jasno razvidno, na kateri proizvod se nanaša navedeni preizkus, in sicer ali se nanaša na testirana vrata in na testirana okna ali le na enega od obeh navedenih proizvodov ter ali se nanaša tudi na vhodna vrata.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na podlagi predloženega dokazila (Izjave o lastnostih) ni mogel jasno in nedvoumno preveriti, ali ponujeni proizvodi res ustrezajo tehničnim zahtevam, ki so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji. Ni mogoče slediti niti navedbam naročnika, da so vse vrednosti, navedene v tabelah, boljše, kot jih je zahteval v tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije, saj na podlagi podatkov iz predložene Izjave o lastnostih ni mogel ugotoviti niti, za katere ponujene proizvode je bila dana Izjava o lastnostih.

Vsled navedenega je potrebno ugotoviti, da je naročnik kršil določbo drugega odstavka 89. člena, v zvezi z tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3, s tem ko je po izvedeni preveritvi ponudbe izbranega ponudnika to ponudbo sprejel kot dopustno in izbranemu ponudniku tudi oddal predmetno javno naročilo. Na podlagi predložene Izjave o lastnostih namreč ni mogel utemeljeno zaključiti, da izbrani ponudnik izpolnjuje tehnične pogoje, zahtevane v razpisni dokumentaciji, posledično pa naročnik ni mogel preveriti obstoja in vsebine podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta, št. 2010-113/2016 z dne 19.8.2016 »Odločitev o oddaji javnega naročila«.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb v skladu z 89. členom ZJN-3. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da pri nadaljnjem vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva določila ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije ter ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prva poved tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške takse v višini 1.396,45 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v 15 dneh od vročitve tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 25.10.2016

predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- AJM, okna-vrata-senčila, d.o.o., Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica pri Mariboru,
- JAVNI MEDOBČINSKI STANOVANJSKI SKLAD MARIBOR, Grajski trg 1, 2000 Maribor,
- BSB INŽINIRING d.o.o., Spodnji Slemen 4, 2352 Selnica ob Dravi,
- MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.