018-177/2016 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-177/2016-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »št. VOKA-43/16 - Rekonstrukcija čistilne naprave Horjul«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA D.D., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana, (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.10.2016

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29.8.2016, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. JHL-214-108/2016-018 z dne 1.7.2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana, vodi postopek oddaje javnega naročila v imenu naročnika JAVNO PODJETJE VODOVOD – KANALIZACIJA d.o.o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana. Naročnik je dne 31.3.2016 objavil »Povabilo k oddaji ponudbe«. Obvestilo o naročilu – gospodarske javne službe je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 31.3.2016, pod št. objave JN2423/2016. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi.

Naročnik je prejel devet pravočasnih ponudb. Po dopustnih dopolnitvah ponudb in pregledu le-teh je izločil šest prejetih ponudb, med njimi tudi ponudbo vlagatelja, ker niso izpolnjevale vseh zahtev naročnika, navedenih v razpisni dokumentaciji. Preostale tri ponudbe je naročnik ocenil kot popolne ter ponudnike pozval k neposrednim pogajanjem. Po izvedenih pogajanjih je naročnik razvrstil popolne ponudbe glede na merilo najnižja skupna ponudbena cena brez DDV ter kot najugodnejšemu ponudniku predmetno javno naročilo oddal ponudniku HIDROTEHNIK d.d., Slovenčeva ulica 97, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ostale ponudnike je o sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila »št. VOKA-43/16-Rekonstrukcija Čistilne naprave Horjul« izbranemu ponudniku obvestil z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. JHL-214-108/2016-018 z dne 1.7.2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila).

Vlagatelj je dne 6.7.2016 vložil pravočasno zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, št. 44-R/V-41/314 (v skladu s tretjim odstavkom 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS)). Hkrati je zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ponudnikov ESOT-INVEST d.o.o. ter KOMUNALNE GRADNJE d.o.o., kot tudi v vso korespondenco med naročnikom in navedenimi ponudniki ter vpogled v celotno postopkovno dokumentacijo naročnika. Naročnik je vpogled omogočil dne 8.7.2016 ter dne 11.7.2016, potek obeh vpogledov pa dokumentiral z zapisnikom o vpogledu. Vlagatelj je naročnikovo dodatno obrazložitev z dne 12.8.2016, št. JHL-214-108/2016-029, prejel dne 17.8.2016 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, dne 29.8.2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve naročnika o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov predrevizijskega postopka.

Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba glede na zapisano obrazložitev naročnika, v kateri navaja pavšalne razloge za izločitev, popolna, zaradi česar bi ga moral naročnik pozvati k pogajanjem, ker tega naročnik ni storil, pa je kršil točko 1.11. razpisa. Naročnik bi po mnenju vlagatelja moral povedati, kateri izmed elementov popolnosti ponudbe (pravilna, primerna, sprejemljiva) ni podan ter v odločitvi o oddaji naročila in dodatni obrazložitvi bolj jasno definirati svojo odločitev. Nadalje navaja tehnične specifikacije iz razpisne dokumentacije za grobe grablje ter ugotovitev, da je naročnik nesporno dopustil, da ponudnik ponudi podobne ali boljše grablje. Vlagatelj zavrača vse izločitvene razloge naročnika, navedene v dodatni obrazložitvi, ter za vsak izločitveni razlog navaja razloge, zakaj so ponujene grobe grablje enakovredne oz. boljše od navedenih v razpisni dokumentaciji. Na podlagi navedenega vlagatelj ugotavlja, da obrazložitev naročnika ne vzdrži, saj nikjer v tehničnih zahtevah ni izrecno zahtevano tisto, kar je naročnik navajal kot razloge za neustreznost njegove ponudbe. To pomeni, da bi moral naročnik tehnične zahteve, ki jih je navajal v obrazložitvi, jasno definirati v razpisni dokumentaciji, česar naročnik ni storil in jih zato ni dopustno upoštevati. Nadalje navaja, da je ugotovil, da naročnik zavrača njegovo ponudbo kot neprimerno, t.j. da ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zavrača vse razloge iz odločitve naročnika, zaradi katerih naročnik šteje njegovo ponudbo za neprimerno, saj je prepričan, da je njegova ponudba primerna in da bi v postopku pogajanj ponudil ceno, za katero bi bil izbran. V podkrepitev svojih trditev, da je njegova ponudba primerna in posledično popolna, vlagatelj navaja še primerjavo s ponudbo ponudnika ESOT-INVEST d.o.o., ki ga je naročnik povabil k pogajanjem. Po mnenju vlagatelja je ponudnik ESOT-INVEST d.o.o. ponudil grablje, ki ne ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije, posledično pa je naročnik, ko je ocenil ponudbo ponudnika ESOT-INVEST d.o.o. kot primerno in popolno ter ga povabil k pogajanjem, vlagateljevo ponudbo pa ocenil za neprimerno, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Dodaja še, da gre pri obeh grabljah sicer za enak princip delovanja, vendar z razliko v principu odstranjevanja ograbkov, zaradi česar je njegova ponudba primerna, ponudba ESOT-INVEST d.o.o. pa neprimerna. Kot dokaz, s katerim bo dodatno dokazal vse navedeno, vlagatelj predlaga izvedenca strojne stroke. Zatrjuje še, da je naročnik v predmetnem postopku naknadno spremenil razpisno dokumentacijo, s tem ko je dodal dodatne zahteve za grobe grablje, ki jih v razpisni dokumentaciji ni bilo, kar pomeni kršitev tretjega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Ravno tako izpostavlja, da naročnik ni podal dodatne obrazložitve v roku, kot je določen v drugi alineji tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS.

Izbrani ponudnik, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Godec Nemec, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana, v vlogi »Opredelitev do navedb vlagatelja« z dne 8.9.2016, zavrača vse navedbe vlagatelja kot neutemeljene ter predlaga zavrnitev vlagateljevega zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik se strinja z odločitvijo o oddaji naročila in dodatno obrazložitvijo naročnika. V vlogi navaja naročnikove razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe ter za vsakega dodaja pojasnilo, zakaj je ustrezen. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva in ugodil zahtevi izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov postopka. Naročnik v sklepu navaja, da ni potrebna ustrezna pravna kvalifikacija »neprimerne ponudbe«, temveč je bistvena vsebina razloga za izključitev ponudbe, t.j. »…ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije.«. Prepričan je, da je v svoji odločitvi in v dodatni obrazložitvi jasno, konkretno in nedvoumno navedel glavna dejstva do te mere, da se vlagatelj lahko seznani z utemeljitvijo odločitve ter se mu na podlagi tega omogoči učinkovito pravno varstvo. Ni namreč nujno, da bi obrazložitev odločitve zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov. Nadalje priznava, da je prekoračil rok za pošiljanje dodatne obrazložitve vlagatelju, vendar je pri tem upošteval, da teče rok za uveljavljanje pravnega varstva od vročitve predmetne dodatne obrazložitve, torej vlagatelju je v celoti omogočeno učinkovito pravno varstvo. O vlagateljevem razlikovanju med odločitvijo o oddaji naročila in obvestilom o oddaji naročila, navaja, da ni bistveno kako je naročnik poimenoval dokument, temveč je bistvena vsebina dokumenta. Bistveno vprašanje je, ali je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil grobe grablje, ki ustrezajo tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik trdi, da so bile zahtevane tehnične specifikacije v skladu z veljavno zakonodajo ter vnaprej jasno in konkretno opredeljene. V razpisni dokumentaciji pa je bilo določeno tudi, da bo, v kolikor predmet ponudbe ne bo izpolnjeval vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, ponudba izločena. Nadalje navaja zahtevane tehnične specifikacije grobih grabelj ter katerih zahtev iz tehničnih specifikacij, ki so bile navedene v razpisni dokumentaciji, vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje (širina grabelj, električna moč in tok). Opredelil se je še do navedb vlagatelja o dodatni obrazložitvi, glede osnovnega namena oz. funkcije grobih grabelj ter o materialu glavnikov le-teh. Na koncu trdi še, da ni kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj iz prejete dokumentacije za ponujene grablje ponudnika ESOT-INVEST d.o.o. jasno izhaja, da izpolnjujejo vse zahteve tehnične specifikacije, torej tudi tiste, za katere vlagatelj trdi, da jih ne izpolnjuje, zato je pravilno označil ponudbo predmetnega ponudnika za popolno. Sicer pa popolnost ali nepopolnost ponudnika ESOT-INVEST d.o.o. v ničemer ne vpliva na položaj vlagatelja, saj je popolnost ponudbe izbranega ponudnika nesporna.

Vlagatelju je bila odločitev naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 13.9.2016. Vlagatelj se je v »prvi pripravljalni vlogi« z dne 21.9.2016 opredelil do navedb naročnika, ki jih v celoti zavrača. Na začetku opozarja, da naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo nima ne številke ne datuma. Zavrača odločitev naročnika, da mora povrniti stroške postopka izbranemu ponudniku, saj izbrani ponudnik za svoje navedbe ni priložil niti enega dokaza, zato navedbe izbranega ponudnika niso dokazane, ter navaja, da iz prakse Državne revizijske komisije izhaja, da se ne priznava stroškov zastopanja izbranega ponudnika. V sled navedenega predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi oz. podrejeno zavrne odločitev naročnika o povrnitvi stroškov postopka izbranega ponudnika. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal nove razloge za neustreznost ponudbe vlagatelja, zato je potrebno ugotoviti, da je naročnik prekludiran glede novih dejstev in dokazov in jih zato ni dopustno upoštevati.

Naročnik je dne 21.9.2016 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 28.9.2016 naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil dne 30.9.2016.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da so procesne predpostavke za obravnavo izpolnjene, zaradi česar je pristopila k vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede ustreznosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila in njene dodatne obrazložitve, saj naj ti ne bi vsebovali pravne kvalifikacije zatrjevane nepopolnosti vlagateljeve ponudbe, glede zakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe iz razlogov, navedenih v omenjenih dokumentih, ter glede enakopravne obravnave ponudnikov.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila sprejel in izdal v obliki dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila št. JHL-214-108/2016-018 z dne 1.7.2016«. Na odločitev naročnika, kot je v vsebovana v omenjenem dokumentu (in v njegovi dodatni obrazložitvi), se nanaša tudi vlagateljev revizijski zahtevek, prav tako pa tudi odločitev Državne revizijske komisije v predmetnem sklepu. Navedbe vlagatelja, zapisane v opombi njegovega revizijskega zahtevka, da mu naročnik ni posredoval odločitve o oddaji javnega naročila, so tako neutemeljene, saj je bila vlagatelju ta posredovana z vročitvijo omenjenega dokumenta (dodatno obrazložena pa z vročitvijo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja glede pomanjkanja pravne kvalifikacije v odločitvi o oddaji naročila in v dodatni obrazložitvi.

Iz določil prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS izhaja, da mora naročnik svojo odločitev o oddaji javnega naročila obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja in višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede. Skladno z določili tretjega odstavka istega člena mora biti ponudnik, ki ni bil izbran, najkasneje z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji javnega naročila seznanjen tudi z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in prednostmi sprejete ponudbe v razmerju do njega (njegove ponudbe).

Državna revizijska komisija z vpogledom v odločitev o oddaji javnega naročila (dokument Obvestilo o oddaji javnega naročila št. JHL-214-108/2016-018 z dne 1.7.2016) in njeno dodatno obrazložitev (dokument št. JHL-214-108/2016-029 z dne 12.8.2016) ugotavlja, da izpolnjujeta predstavljene zakonske zahteve. Iz njiju namreč jasno izhajajo tako vse formalne (način uveljavljanja pravnega varstva, podatki o plačili takse itd.), kot tudi zahtevane vsebinske sestavine (razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, prednosti ponudbe izbranega ponudnika napram vlagateljevi). Vezano na vlagateljeve revizijske navedbe o odsotnosti pravne kvalifikacije, ki jo očita vlagateljevi ponudbi, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-311/2013, 018-45/2016 itd.) zapisala, da odsotnost ustrezne pravne kvalifikacije ugotovljenih pomanjkljivostih predloženih ponudb sama po sebi ne more biti odločilna za ugotovitev kršitve, ki bi utemeljevala razveljavitev odločitev o oddaji naročila (zahteva je sicer ne izrecno niti ZJNVETPS). Ker je bil v konkretnem primeru vlagatelj v celoti ustrezno seznanjen z razlogi, ki so utemeljevali izločitev njegove ponudbe iz postopka, s tem v zvezi pa lahko (ne glede na odsotnost pravne kvalifikacije zatrjevanih pomanjkljivosti njegove ponudbe) tudi učinkovito uveljavlja pravno varstvo, s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja utemeljenosti ni mogoče priznati.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, s katerimi ta zatrjuje nezakonitost odločitve o oddaji javnega naročila vezano na razloge, ki jih naročnik navaja v utemeljitev takšne odločitve.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi najprej ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo podrobneje utemeljeval nekatere predhodno (v odločitvi in dodatni obrazložitvi) že navedene razloge za neustreznost vlagateljeve ponudbe, pri tem pa je nekatere razloge navajal tudi na novo. Tako naročnik šele v omenjenem dokumentu ugotavlja, da vlagatelj pri ponujenih grabljah ne izpolnjuje sledečih zahtev: zahtevana širina grabelj je bila 400 mm, vlagatelj pa je ponudil širino 764 mm, kar posledično vpliva tudi na zahtevo po zagotovitvi delovnega pretoka 90 l/s, da je bila zahtevana el. moč pogonskega motorja grabelj 0,37 kW in el. tok pogonskega motorja grabelj 1,15 A, vlagatelj pa je ponudil el. moč 0,75 kW in el. tok 2,0 A ter da iz ponudbe vlagatelja ni bilo razvidno, da imajo ponujene grablje čistilno ščetko z zahtevno električno močjo in tokom.

Načelo kontradiktornosti, kot ga opredeljuje ZPVPJN, strankam postopka pravnega varstva (tudi naročniku) daje pravico do tega, da se izrečejo o navedbah nasprotne stranke. Pri vlogah, s katerimi se stranke izrekajo o navedbah nasprotnih strank, je treba upoštevati le omejitve oz. prekluzije iz ZPVPJN. Vlagatelj tako v vlogah, s katerimi se opredeljuje do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku; prim. peti odstavek 29. člena ZPVPJN), naročnik pa v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost posameznih ponudb, kot jih je navedel v odločitvi o oddaji naročila oz. v dodatni obrazložitvi. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje navedbam vlagatelja, da je v predmetnem primeru naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal nova dejstva in dokaze o neprimernosti grobih grabelj vlagatelja (glej prejšnji odstavek tega sklepa), ki jih ni navajal v odločitvi o oddaji naročila niti v dodatni obrazložitvi, zato je v navajanju le-teh prekludiran. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija izpostavljenih navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo ni upoštevala.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da »ponudnik /mora/ pri pripravi ponudbe v celoti upoštevati tehnično specifikacijo naročnika. V kolikor predmet ponudbe ne bo izpolnjeval vseh opisov, zahtev, pogojev, navedb in kvalitete, navedene v razpisni dokumentaciji, bo naročnik tako ponudbo izločil iz nadaljnjega ocenjevanja. Podrobnejše tehnične značilnosti so določene v projektni dokumentaciji, …« (2.3.1. točka) ter da »predmet ponudbe /mora/ izpolnjevati vse standarde, pogoje in zahteve naročnika, navedene v razpisni dokumentaciji« (3.5.1. točka). Iz zahtevanega obrazca »Obrazec predračuna« - priloga 13, pa izhaja, da je »Obrazec predračuna (popisa del) /je/ sestavni del razpisne dokumentacije… Ponudnik mora v celice v stolpcu cena na enoto vnesti cene na enoto za vse postavke predračuna izražene v EUR brez DDV… Ponudnik mora v obrazec predračuna navesti TIP in proizvajalca ponujenega materiala. V primeru, da ponudnik v obrazec predračuna ne vnese TIP in proizvajalca ponujenega materiala, bo naročnik štel, da je ponudba nepopolna.«

Iz tehničnega poročila iz 8.2 podpoglavja »Grobe grablje« izhaja, da je predvideno mehansko čiščenje večjih trdnih delcev v pritekajoči vodi s pomočjo grobih grabelj z avtomatskim čiščenjem, ki imajo svetlo odprtino 20 mm in kapaciteto 90 l/s ter celotno opremo iz nerjavnega materiala. Delovanje grobih grabelj mora biti popolnoma avtomatsko glede na zamašitev rešetk. Nadalje iz 11.2. podpoglavja »Grobe grablje« izhaja seznam pogonov in seznam merilnikov ter zahteva, da se grobe grablje s kompaktorjem upravljajo preko lokalne elektro omarice (RLOC 02).

V popisu del razpisne dokumentacije so določene naslednje tehnične specifikacije grobih grabelj:

02 GROBE GRABLJE
02.01.01 Grobe grablje
Dobava in vgradnja avtomatskih grobih grabelj s kompaktorjem – Spaans Babcock ali ekvivalentno
- tip: MC 56/75º
- delovni pretok: 90 l/s
- svetli razmak: 20 mm
- širina grabelj: 400 mm
- širina kanala: 800 mm
- globina kanala: 4770 mm
- el. moč pogonskega motorja grabelj: 0,37 kW
- el. tok pogonskega motorja grabelj: 1,15 A
- el. moč motorja čistilne ščetke: 0,75 kW
- el. tok motorja čistilne ščetke: 2,1 A
- napetost: U=3 x 400 V/ 50 Hz
- nagib grabelj: 75º
- priključek vode za pranje: 1 1/4”
- stopnja zaščite: IP 55
Z grabljami dobaviti:
- podstavek za grablje
- prekritje sprednjega dela grabelj
- priključek za pralno vodo
- korito na izmetni strani
- elektroomara s kompletnimi internimi instalacijami za funkcionalno delovanje grabelj in spiralne stiskalnice
- varnostno stikalo, STOP tipka za zaustavitev delovanja
- ultrazvočni merilnik nivoja (2 kos) za merjenje nivoja vode in upravljanje grabelj
Delovanje kompaktorja naj bo usklajeno z delovanjem grabelj in obratno
Potrebni vijačni, konzolni in tesnilni material
Izvedba iz nerjavnega jekla 1.4301 (AISI 304), vijačni material kvalitete A4.

Zahtevana električna moč in tok pogonskega motorja grabelj in motorja čistilne ščetke sta določena tudi s Tehničnim poročilom, in sicer v 18. poglavju » Seznam električnih porabnikov«, pod št. 02.01.01.01 in 02.01.01.02.

Med naročnikom in vlagateljem ni sporno, da je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil grobe grablje proizvajalca Huber, tip Multi-Rake Bar Screen RakeMax 6300x552/20 75. Naročnik je vlagatelja dne 6.6.2016 pozval na dopolnitev ponudbe s tehnično dokumentacijo za ponujene grobe grablje, ki jo je vlagatelj tudi predložil.

Iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik vlagatelja izločil iz postopka oddaje javnega naročila z obrazložitvijo, da ta »ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika, navedenih v razpisni dokumentaciji«, saj je iz »Iz tehnične dokumentacije za ponujene grablje Huber RakeMax /je/ razvidno, da ponujeni tip grabelj ne ustreza zahtevam iz projektne dokumentacije«.

V dodatni obrazložitvi je naročnik o razlogih, zakaj tip grobih grabelj vlagatelja ne ustreza zahtevam iz (projektne oziroma) razpisne dokumentacije, navedel: »Grobe grablje vlagatelja za odstranjevanje naplavin uporabljajo fiksno rešetko, po kateri drgnejo grabilni glavniki. Slaba stran je, da se med rešetke zagozdijo delci, ki zamašijo grablje in je potrebno zamašitev ročno odstraniti. Zaradi manjšega števila grabilnih elementov morajo za izločitev enake količine odpadkov, grablje delovati dalj časa, zato so odpadki manj odcejeni, strošek porabljene energije je večji. Kompaktor odpadkov nima cone stiskanja. Sušnost odpadkov je manjša, kar predstavlja večje stroške odvoza in nadaljnje predelave odpadkov. Elektro krmilna omara je enostavna, delovanje grabelj ni možno optimizirati. Zaradi značilne oblike in manjšega števila grabilnih elementov so ti podvrženi večji obrabi, kar pomeni pogostejšo menjavo le-teh. Ponujene grablje zato ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije in projektne dokumentacije«. V drugem delu dodatne obrazložitve naročnik navaja prednosti ponujenih grabelj izbranega ponudnika – Spaans Babcock.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah (npr. v zadevah 018-219/2014, 018-95/2015, 018-114/2015 itd.) naročnik od ponudnikov ne more zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahteval v razpisni dokumentaciji. Iz načela transparentnosti (14. člen ZJNVETPS) javnega naročanja namreč izhaja zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje javnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnik mora v objavi javnega naročila oziroma razpisni dokumentaciji vnaprej določiti pogoje in zahteve ter gospodarske subjekte vnaprej seznaniti s tem, kateri so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati za sodelovanje. Preko vnaprejšnje seznanitve se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe, poleg tega pa se z vnaprejšnjo določitvijo vseh pravil postopka prepreči naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo popolno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bodo lahko (tudi naknadno) primerjali s ponudbami drugih ponudnikov. Naročnik zahtevam razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz njih ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju s 14. členom ZJNVETPS in tudi kršitev tretjega odstavka 74. člena ZJNVETPS oz. prvega odstavka 76. člena ZJNVETPS, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da noben od zatrjevanih razlogov za neprimernost vlagateljeve ponudbe oz. neustreznost vlagateljevih grobih grabelj, kot jih naročnik navaja v izpodbijani odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila oz. njeni dodatni obrazložitvi, nima podlage v tehničnih specifikacijah, kot so navedene v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik tako kot razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe navaja domnevne slabše lastnosti opreme, ki jo je ponudil vlagatelj, pri čemer pa v zvezi z nobeno od teh lastnosti v razpisni dokumentaciji zahtev ni postavil. Ponudbe ponudnika, ki ne izpolnjuje zahtev, ki niso bile vnaprej določene v razpisni dokumentaciji, pa ni mogoče označiti za nepopolno.

Opisano ravnanje naročnika, ki je po poteku roka za oddajo ponudb razpisni dokumentaciji dal vsebino, ki iz nje ne izhaja, na tej podlagi pa sprejel tudi odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe, predstavlja ravnanje v nasprotju z načelom transparentnosti iz 14. člena ZJNVETPS, ki naročniku nalaga, da ponudnika izbere na pregleden način in po predpisanem postopku, pa tudi kršitev tretjega odstavka 74. člena ZJNVETPS oz. prvega odstavka 76. člena ZJNVETPS, ki naročniku prepovedujeta spreminjanje ali dopolnjevanje razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. JHL-214-108/2016-018 z dne 1.7.2016.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJNVETPS, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska ni vsebinsko obravnavala zatrjevanj vlagatelja o kršitvi načela enakopravne obravnave, ker obravnava s tem povezanih revizijskih navedb ne bi mogla več v ničemer vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal kot dokaz izvid in mnenje izvedenca strojne stroke. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že na podlagi izvedenih dokazov lahko ugotovila relevantno dejansko stanje zadeve, zato je predlagani dokazni predlog zavrnila kot nepotrebnega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v prvi pripravljalni vlogi z dne 21.9.2016 zahteval povrnitev priglašenih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer za pripravo zahtevka za revizijo višini 1.377,00 EUR po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), za vlogo v postopku revizije v višini 688,50 EUR po Odvetniški tarifi ter materialne stroške, vse povečano za 22% DDV, ter 25.000,00 EUR za plačano takso.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.377,00 EUR (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 1.679,94 EUR;
- materialne stroške, v višini 18,36 EUR (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 22,40 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 25.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 26.702,34 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov sestave vloge v postopku revizije z dne 21.9.2016 v višini 688,50 EUR, povečane za 22% DDV, saj v konkretnem primeru ta strošek ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife) in materialnih stroškov za predmetno vlogo v višini 22,95 EUR. Navedbe v vlagateljevi vlogi v postopku revizije z dne 21.9.2016, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 21.10.2016

predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana
- JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Godec Nemec, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, 1000 Ljubljana
- MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.