018-182/2016 Celjske lekarne , javni zavod

Številka: 018-182/2016-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja za lekarno Rogaška Slatina«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja FARMASIST, d.o.o., Cankarjeva cesta 2, 9250 Gornja Radgona (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika CELJSKE LEKARNE, Javni zavod, Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.10.2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.3.2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila »Vzpostavitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja za lekarno Rogaška Slatina«. Obvestilo o javnem naročilu, ki ga je naročnik oddajal po odprtem postopku, je bilo na portalu javnih naročil pod številko JN2054/2016 objavljeno dne 24.3.2016.

Dne 12.4.2016 je naročnik izdal dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, s katerim je javno naročilo dodelil ponudniku MTH, d.o.o., Cesta na Poljane 18, 1210 Ljubljana Šentvid. Vlagatelj je dne 19.4.2016 opravil vpogled v ponudbeno dokumentacijo, dne 21.4.2016 pa na podlagi vložene zahteve prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Naročnik je dne 22.4.2016 izdal dokument »ODLOČITEV O SPREMEMBI ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, s katerim je odločitev z dne 12.4.2016 spremenil tako, da je vlagateljevo ponudbo kot nesprejemljivo in neprimerno izločil iz nadaljnjega postopka javnega naročanja.

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila in zoper odločitev o spremembi le-te je vlagatelj dne 3.5.2016 vložil zahtevek za revizijo, dne 30.5.2016 pa naročniku posredoval še dopolnitev slednjega.

Naročnik je zahtevek za revizijo (po prejemu izjasnitve izbranega ponudnika) s sklepom z dne 30.5.2016 zavrnil kot neutemeljen in Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 2.6.2016 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je po prejemu vlagateljeve opredelitve do navedb naročnika zahtevku za revizijo ugodila in s sklepom, št. 018-094/2016-4 z dne 28.6.2016, razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz naročnikovih dokumentov »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 12.4.2016 in »ODLOČITEV O SPREMEMBI ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 22.4.2016, ter naročniku naložila, naj vlagatelju povrne stroške postopka pravnega varstva.

Po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik izdal dokument »ODLOČITEV O ZAVRNITVI VSEH PONUDB«, št. JN/B-5/2016-2 z dne 8.8.2016, s katerim je postopek javnega naročanja zaključil brez oddaje javnega naročila. V obrazložitvi omenjene odločitve je navedel, da je pri ponovnem pregledu obeh prejetih ponudb ugotovil, da je v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije nenamerno, pomotoma, kot edino ustrezno zahteval »multi-picking tehnologijo« robotskih rok, s čimer je nenamerno omejil konkurenco med ponudniki ter posledično ni ustvaril pogojev, ki bi mu omogočali izbor najugodnejše ponudbe, prav tako je ugotovil, da v razpisni dokumentaciji ni dovolj jasno opredelil potreb in zahtev glede vzdrževanja opreme, predvsem po poteku garancijske dobe. Na podlagi navedenega je naročnik v skladu s tretjim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) zavrnil obe prejeti ponudbi ter navedel, da bo v ponovljenem postopku razpisno dokumentacijo prilagodil na način, da ne bo po nepotrebnem omejeval konkurence in bo oddajo ponudb omogočil večjemu številu ponudnikov, s tem pa bo predmet naročila pridobil po najugodnejši ceni.

Vlagatelj je dne 25.8.2016 zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb vložil zahtevek za revizijo. Povzema dosedanji potek postopka in zatrjuje, da naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ni ravnal v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije kot tudi ne z veljavno javnonaročniško zakonodajo, temveč je že tretjič zapored sprejel formalni akt z očitnim namenom, da naročilo podeli konkurenčnemu ponudniku. Izpodbijana odločitev je po zatrjevanju vlagatelja zgolj navidezna, v sebi pa skriva dejansko odločitev, ki pomeni zaobid odločitve Državne revizijske komisije in zakona ter zlorabo procesnih pravic. Naročnik bi namreč moral ob upoštevanju navodil Državne revizijske komisije ponovno pregledati ter oceniti ponudbe in ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, javno naročilo pa po ugotovitvi popolnosti vlagateljeve ponudbe oddati slednjemu. Namesto zapovedanega pregleda in ocenjevanja ponudb je naročnik pregledoval razpisno dokumentacijo in ugotavljal njeno skladnost z določbami o prepovedi omejevanja konkurence. Vlagatelj meni, da je to storil z namenom favoriziranja konkurenčnega ponudnika, ki bi lahko na novem razpisu brez zahteve po »multi-picking tehnologiji« robotskih rok sodeloval z nižjo ceno. Naročnik je le pavšalno navedel, da naj bi z razpisno dokumentacijo, v kateri je zahteval »multi-picking tehnologijo« robotskih rok, nenamerno omejil konkurenco, pri čemer konkurenčni ponudnik omejevanja konkurence ni zatrjeval, niti ni naročniku pravočasno zastavil vprašanj v zvezi s pomenom »zahtev glede vzdrževanja opreme, predvsem po poteku garancijske dobe«, zato je ob morebitni reviziji zoper izbiro vlagatelja z izpodbijanjem navedenega prekludiran. Četudi želi naročnik s svojim aktivnim ravnanjem v korist pasivnega konkurenčnega ponudnika zaobiti omenjeno procesno sankcijo in mu s tem omogočiti nepošteno prednost, ne sme zlorabiti procesne pravice sprejema določene odločitve v korist konkurenčnega ponudnika ter namesto njega uveljavljati njegovih poslovnih interesov. Ker doslej vsebina razpisne dokumentacije, vključno z zahtevo glede vzdrževanja opreme (predvsem po poteku enoletne garancijske dobe), ni bila sporna, naročnik ne more iz tega razloga zavrniti prejetih ponudb in ponoviti razpisa z drugimi razpisnimi pogoji, ki omogočajo izbiro ponudnika, čigar ponudba bi sicer morala biti zavrnjena. Naročnik je v svoji odločitvi o zavrnitvi prejšnjega zahtevka za revizijo navedel, da ponudba vlagatelja zadovoljuje vse njegove potrebe, zato sedaj ne more zatrjevati, da potreb ni opredelil dovolj jasno. Nenehno protispisno spreminjanje stališč in ugotovitev naročnika, ki vselej privede do odločitve v korist konkurenčnega ponudnika ter v škodo vlagatelja, ni namen postopka javnega naročanja niti njegove revizije in ne predstavlja pravičnega ter učinkovitega pravnega varstva vseh ponudnikov. Glede na navedeno vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi izpodbijano odločitev naročnika z dne 8.8.2016, oziroma da odloči drugače v skladu z zakonom, vse v korist vlagatelja in z namenom preprečitve zaobida odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-094/2016-4 z dne 28.6.2016. Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom, št. 0-64/JN/B-5/2016 z dne 21.9.2016, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, prav tako je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Zatrjuje, da so razlogi za odločitev o zavrnitvi vseh ponudb navedeni jasno ter nedvoumno in se nanašajo na dejstvo, da je v razpisni dokumentaciji (tehničnih specifikacijah) nenamerno, pomotoma, kot edino ustrezno zahteval »multi-picking tehnologijo« robotskih rok in s tem brez pravega razloga preveč zaostril zahteve glede predmeta javnega naročila ter prekomerno omejil konkurenco. Iz predhodno izvedenih postopkov javnega naročanja drugih naročnikov za enak predmet javnega naročila izhaja, da je vlagatelj edini ponudnik s tovrstno (»multi-picking«) tehnologijo robotskih rok, saj je edini oddajal ponudbe in bil kot edini ponudnik tudi izbran. Z vidika naročnika je popolnoma vseeno, kakšno tehnologijo (robotskih rok) ima sistem oziroma kako se le-ta imenuje, saj gre za različne tehnične rešitve posameznih sistemov, ki vodijo do istega oziroma primerljivega končnega rezultata, tj. hitrejšega izdajanja zdravil. Dalje naročnik navaja, da vzdrževanje opreme ni bilo jasno definirano na način, da bi bili nadomestni in rezervni deli vključeni v mesečni pavšal čez celotno 60-mesečno obdobje vzdrževanja, temveč se zahteva po brezplačni zamenjavi okvarjenih in iztrošenih delov nanaša le na obdobje trajanja garancije, ki znaša 1 leto. Zatrjuje, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Naročnik s sprejemom odločitve o zavrnitvi obeh ponudb ni ustvaril okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo ali neenakopravno obravnavo ponudnikov, saj bo s tem, ko bo postopek ponovil in razpisno dokumentacijo prilagodil na način, da ne bo omejeval konkurence med ponudniki, pridobil predmet naročila po najugodnejši ceni. Upoštevaje vse navedeno so revizijske navedbe, da želi s sprejemom izpodbijane odločitve zaobiti odločitev Državne revizijske komisije, zlorabiti pravice in institute javnega naročanja ter se izogniti oddaji naročila vlagatelju zaradi favoriziranja drugega ponudnika, po mnenju naročnika neutemeljene, zato zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi, posledično pa je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 29.9.2016, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 3.10.2016, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je naročnik v le-tej nedopustno razširil razloge za sprejem odločitve o zavrnitvi ponudb, zato jih vlagatelj ni mogel izpodbijati. V nadaljevanju vztraja pri že podanih revizijskih navedbah ter dokaznih predlogih in poudarja, da je učinkovito pravno varstvo lahko zagotovljeno le v zvezi z razlogi, navedenimi v sklepu o zavrnitvi obeh prejetih ponudb, pri čemer je dokazno breme za utemeljitev izpodbijane odločitve na naročniku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med naročnikom in vlagateljem je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu s predpisi s področja javnega naročanja ter v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-094/2016-4 z dne 28.6.2016, ko je zavrnil obe prejeti ponudbi in obravnavani postopek oddaje javnega naročila zaključil brez izbire najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je naročnik odločitev o zavrnitvi prejetih ponudb sprejel v korist ponudnika MTH, d.o.o. (v nadaljevanju: konkurenčni ponudnik) na podlagi navideznih razlogov, s čimer je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in vlagatelju omejil pravico do učinkovitega pravnega varstva.

ZJN-2 v tretjem odstavku 80. člena določa, da lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora ponudnike opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Kadar izvaja postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4. ali 6. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je obravnavani postopek oddaje javnega naročila po tem, ko je Državna revizijska komisija njegovo odločitev o oddaji javnega naročila s sklepom, št. 018-094/2016-4 z dne 28.6.2016, razveljavila, zaključil brez izbire najugodnejšega ponudnika ter z dokumentom »ODLOČITEV O ZAVRNITVI VSEH PONUDB«, št. JN/B-5/2016-2 z dne 8.8.2016, obe prejeti ponudbi zavrnil, v obrazložitvi sprejete odločitve pa navedel:

»/…/Naročnik je pri ponovnem pregledu obeh ponudb za nabavo in vzdrževanje avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja in prinos zdravil ugotovil, da je v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije postopka oddaje predmetnega naročila nenamerno, pomotoma kot edino ustrezno zahteval »multi-picking tehnologijo« robotskih rok, s čimer je nenamerno omejil konkurenco med ponudniki (7. člen ZJN-2) ter posledično ni ustvaril pogojev, ki bi mu omogočali izbor najugodnejše ponudbe.

Naročnik je prav tako ugotovil, da v razpisni dokumentaciji ni dovolj jasno opredelil potreb in zahtev glede vzdrževanja opreme, predvsem po poteku garancijske dobe./…/«.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da so v skladu z ZJN-2 možni različni zaključki postopka oddaje javnega naročila. Ker je posamezni postopek javnega naročanja posledica potreb naročnika po določenem blagu, storitvi ali gradnji, se slednji praviloma zaključi z oddajo javnega naročila v izvedbo najugodnejšemu ponudniku (prvi odstavek 79. člena ZJN-2). ZJN-2 pa ureja tudi položaje, v okviru katerih se končni cilj postopka javnega naročanja ne izpolni in se le-ta zaključi brez oddaje javnega naročila. Razlogi za neuspešen zaključek postopka javnega naročanja so v tem primeru bodisi na strani ponudnikov, ki so oddali nepopolne ponudbe, zato naročnik iz nadaljnjega postopka izloči vse ponudbe (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), bodisi na strani naročnika, zaradi česar slednji vse ponudbe zavrne (tretji odstavek 80. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je v skladu z različnimi možnimi, v ZJN-2 predvidenimi zaključki postopka javnega naročanja z namenom pravilne izvedbe slednjega v delu, ki ga je na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo s sklepom, št. 018-094/2016-4 z dne 28.6.2016, razveljavila, skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN naročnika napotila, naj v nadaljevanju postopka, z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila vrnjenega v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz omenjenega sklepa.

Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, je naročnik v fazi ponovnega pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovil, da s pripravo razpisne dokumentacije, s katero je kot edino ustrezno zahteval »multi-picking tehnologijo« robotskih rok, ni ustvaril pogojev, ki bi mu omogočali izbor najugodnejše ponudbe, saj je z omenjeno zahtevo nenamerno omejil konkurenco, poleg tega pa ni dovolj jasno opredelil potreb ter zahtev glede vzdrževanja opreme, zlasti po poteku garancijske dobe. Ker je naročnik na podlagi svojih ugotovitev postopek javnega naročanja zaključil na enega od možnih načinov, predvidenih z ZJN-2 (tj. z zavrnitvijo obeh prejetih ponudb), ki ga je v konkretnem primeru moč šteti kot logično posledico omenjenih naročnikovih ugotovitev, v obliki jasnih ter konkretnih razlogov navedenih v odločitvi o zavrnitvi ponudb, Državna revizijska komisija ne more slediti navedbi vlagatelja, da naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ni upošteval določb zakona niti odločitve Državne revizijske komisije oziroma ju je zaobšel z navajanjem pavšalnih razlogov.

Upoštevanje določb zakona in odločitve Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru namreč ni bilo omejeno izključno na postopanje, v skladu s katerim bi naročnik kot nepopolno izločil ponudbo konkurenčnega ponudnika, javno naročilo pa (v primeru ugotovljene popolnosti vlagateljeve ponudbe) oddal vlagatelju kot edinemu preostalemu ponudniku s popolno ponudbo, kot to meni vlagatelj. Upoštevaje zakonsko ureditev različnih možnih zaključkov postopka oddaje javnega naročila ter razlogov zanje naročnik ni dolžan postopka javnega naročanja zaključiti z izbiro najugodnejšega ponudnika, kot tudi ni dolžan javnega naročila oddati posameznemu ponudniku, četudi je le-ta v postopku javnega naročanja edini (preostali) ponudnik s popolno ponudbo. Državna revizijska komisija je v zvezi z neoddajo javnega naročila edinemu ponudniku s popolno ponudbo v sklepu, št. 018-374/2013-3 z dne 12.11.2013, že zapisala, da tretji odstavek 80. člena ZJN-2 jasno določa, da ima naročnik v vseh fazah postopka (po poteku roka za odpiranje ponudb) pravico zavrniti vse ponudbe in da torej posamezni ponudnik, ki je oddal popolno ponudbo – četudi je edina – nima pravice biti izbran v postopku javnega naročanja in nima pravice, da se javno naročilo odda prav njemu. Omenjeno stališče, dodatno potrjeno s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-282/2014-4 z dne 22.12.2014, je v več svojih sodbah zavzelo tudi Sodišče Evropske unije (gl. npr. sodbi v zadevah, št. C-27/98 z dne 16.9.1999, in št. C-440/13 z dne 11.12.2014), pri čemer je že v zadevi, št. C-27/98 z dne 16.9.1999, zapisalo, da naročnik ni dolžan oddati naročila edinemu ponudniku z ustrezno/primerno ponudbo.

Dalje je Sodišče Evropske unije pri razlagi skupnostnega prava zavzelo stališče, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi smeli naročniki takšno odločitev sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (gl. npr. sodbo v zadevi, št. C-27/98 z dne 16.9.1999). V skladu s prakso Sodišče Evropske unije sme namreč naročnik vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila ter ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, in to celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave ponudnikov (tako sodba v zadevi, št. C-244/02 z dne 16.10.2003).

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju določb veljavne javnonaročniške zakonodaje in omenjene prakse Sodišča Evropske unije v več svojih odločitvah (gl. npr. odločitve v zadevah, št. 018-371/2013 z dne 8.11.2013, št. 018-282/2014 z dne 22.12.2014, št. 018-055/2015 z dne 13.4.2015) opozorila, da ne ZJN-2 ne drugi predpisi s področja javnega naročanja ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost oziroma dopustnost razlogov za zaključek postopka javnega naročanja brez oddaje javnega naročila, le-teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Kot utemeljeno opozarja naročnik, navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku potemtakem ne more obsegati ugotavljanja (ne)utemeljenosti posameznih naročnikovih razlogov za sprejem omenjene odločitve, temveč (v mejah revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu le-te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, ter v tem okviru zlasti, ali je naročnik morebiti ravnal diskriminatorno oziroma ali je ponudnike obravnaval neenakopravno.

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (in v okviru slednjega zajeta prepoved diskriminacije) je po vzoru skupnostnega prava urejeno tudi v ZJN-2, ki v 9. členu naročniku nalaga, da mora v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov zagotoviti, da med ponudniki ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora pri tem zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov s tem, ko je odločitev o zavrnitvi obeh prejetih ponudb sprejel iz navideznih razlogov zato, da bi v škodo vlagatelja in v korist konkurenčnega ponudnika lahko izvedel nov postopek oddaje javnega naročila s spremenjenimi razpisnimi pogoji. Vendar vlagatelj navedb o tem, da so naročnikovi razlogi za zavrnitev ponudb navidezni, ne izkaže, posledično pa ne izkaže niti domnevno zaradi navideznih razlogov nastalega omejevanja pravice do učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) niti zatrjevane neenakopravne obravnave ponudnikov. Zgolj dejstvo, da naročnik vlagatelju kot edinemu preostalemu ponudniku s ponudbo, ki je po njegovem zatrjevanju popolna, ni dodelil javnega naročila v izvedbo, samo po sebi (ob umanjkanju navedbe morebitnih drugih dejstev ter dokaznih predlogov) še ne izkazuje diskriminatorne niti v drugem smislu neenakopravne obravnave vlagatelja v razmerju do konkurenčnega ponudnika.

Prav tako na podlagi pavšalnih in neizkazanih revizijskih navedb ni mogoče zaključiti, da je naročnik izpodbijano odločitev sprejel (tudi) zato, ker bi bil konkurenčni ponudnik v primeru zahtevka za revizijo, vloženega zoper morebitno dodelitev javnega naročila vlagatelju, po zatrjevanju slednjega prekludiran pri izpodbijanju zahtev glede vzdrževanja opreme (predvsem po poteku garancijske dobe). Ker naročnik pri obrazložitvi odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni omejen le na razloge, ki so jih bodisi med postopkom oddaje javnega naročila bodisi med postopkom pravnega varstva navajali oziroma nanje opozarjali ponudniki, je neutemeljena tudi revizijska navedba o tem, da doslej vsebina razpisne dokumentacije, vključno z zahtevami glede vzdrževanja opreme, ni bila sporna in je torej ponudniki niso izpodbijali, zato je naročnik ne more navajati kot (dejanski) razlog zavrnitve ponudb.

Državna revizijska komisija dalje ne more slediti revizijski navedbi, da je naročnik prejeti ponudbi zavrnil iz razloga, da bi v škodo vlagatelja in v korist konkurenčnega ponudnika lahko izvedel nov postopek javnega naročila s spremenjenimi razpisnimi pogoji, ki bodo določeni v korist konkurenčnega ponudnika. S tem, ko je naročnik zavrnil tako ponudbo vlagatelja kot ponudbo konkurenčnega ponudnika, sta namreč oba ponudnika, vlagatelj in konkurenčni ponudnik, v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila v povsem enakem položaju, saj zaradi istih razlogov na strani naročnika nobena od ponudb ni bila izbrana. V kolikor pa bo naročnik v nadaljevanju za isti predmet naročila izvedel nov postopek javnega naročanja s spremenjenimi razpisnimi pogoji, bodo slednji lahko v okviru ugotavljanja morebitnih kršitev naročnika predmet presoje v postopku pravnega varstva v zvezi z novim, ne morejo pa biti predmet presoje v postopku pravnega varstva v zvezi z obravnavanim postopkom oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija na koncu pripominja, da pri obravnavi zahtevka za revizijo ni upoštevala naročnikovih trditev o predhodno izvedenih postopkih drugih naročnikov za enak predmet javnega naročila ter o vzdrževanju opreme, saj jih je naročnik prvič navedel šele v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih vlagatelj posledično ni imel možnosti izpodbijati. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov, ki jih ni navedel že v odločitvi o zaključku postopka javnega naročanja.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega zaključuje, da vlagatelj ni dokazal, da je naročnik odločitev o zavrnitvi obeh prejetih ponudb sprejel v korist konkurenčnega ponudnika in iz navideznih razlogov ter posledično ni dokazal niti neenakopravne obravnave ponudnikov niti omejevanja pravice do učinkovitega pravnega varstva, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa


V Ljubljani, dne 24.10.2016

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- FARMASIST, d.o.o., Cankarjeva cesta 2, 9250 Gornja Radgona,
- CELJSKE LEKARNE, Javni zavod, Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.