018-197/2016 Center za upravljanje z dediščino živega srebra

Številka: 018-197/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici mag. Mateji Škabar, v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Konservatorsko-restavratorski posegi na strehah na objektih Vojsko-Idrijske Klavže (EŠD 189), Idrijska Bela-Putrihove Klavže (EŠD 593) in Idrijska Bela-Belčne Klavže (EŠD 12)-zamenjava lesene kritine« ter na podlagi pritožbe, ki jo je vložil pritožnik SKODLARSTVO KOŽELJ, d. o. o., Ljubljanska cesta 15C, Kamnik, ki ga zastopa odvetnik Jorg Sladič, Kersnikova ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: pritožnik), zoper ravnanje naročnika CENTER ZA UPRAVLJANJE Z DEDIŠČINO ŽIVEGA SREBRA IDRIJA, Bazoviška ulica 2, Idrija (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 10. 2016

ODLOČILA

1. Pritožnikovi pritožbi, z dne 6. 10. 2016, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev, kot izhaja iz dokumenta »OBVESTILO O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, številka 09/0006, z dne 5. 10. 2016.

Naročnik mora o pritožnikovem zahtevku za revizijo, številka 09/0004, 9/0005 CuDJN-1/2016, z dne 3. 10. 2016, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških postopka s pritožbo se pridrži za končno odločitev o pritožnikovem zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 24. 8. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za konservatorsko-restavratorske posege »na strehah na objektih Vojsko-Idrijske Klavže (EŠD 189), Idrijska Bela-Putrihove Klavže (EŠD 593) in Idrijska Bela-Belčne Klavže (EŠD 12) – zamenjava lesene kritine (v nadaljevanju: naročilo), predhodno informativno obvestilo za oddajo predmetnega naročila pa je bilo dne 9. 9. 2016 (s številko objave JN005376/2016-R01) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 29. 9. 2016 sprejel »OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 09/0005 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se zadevno naročilo odda ponudniku »SKODLARSTVO BOHINJ, Nejc Dijak, s. p., Zoisova ulica 30a, 4264 Bohinjska Bistrica«, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo.

Obvestilo o oddaji zadevnega naročila je bilo pritožniku po elektronski pošti poslano dne 29. 9. 2016, naročnik pa je dne 3. 10. 2016 prejel pritožnikov »ZAHTEVEK ZA REVIZIJO«, številka 09/0004, 9/0005 CuDJN-1/2016, z dne 3. 10. 2016 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo pritožnik v naslovih »Bistvene kršitve določb postopka: obvestilo o izbiri ne vsebuje pravnega pouka«, »Zapisnik o odpiranju in netransparentno odpiranje ponudb«, »Sklep o izbiri (obvestilo o izbiri) ne vsebuje presoje izpolnjevanja pogojev udeležbe na javnem razpisu«, »Nepopolna ponudba izbranega ponudnika«, »Neobičajno nizka cena izbranega ponudnika« in »Nejasna izbira postopka javnega naročanja« zatrjuje več kršitev naročnika, ki naj bi jih storil v postopku oddaje zadevnega naročila, v posledici pa (primarno) predlaga razveljavitev celotnega postopka javnega naročila oziroma (podredno) razveljavitev »faz[e] predložitve in odiranja ponudb ter vsaj nadaljnjih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila«. Pritožnik od naročnika obenem zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

Naročnik je dne 5. 10. 2016 sprejel »OBVESTILO O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, številka 09/0006, iz katerega izhaja, da je pritožnikov zahtevek za revizijo zavrgel (v nadaljevanju: obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo). V obvestilu o zavrženju zahtevka za revizijo naročnik zatrjuje, da predmet zadevnega naročila »spad[a] pod CPV kode:« 92522000 oziroma 92522200, v posledici pa so zadevne »storitve uvrščene na Seznam socialnih in drugih storitev in vrednost teh storitev je manjša od mejne vrednosti iz tretje alineje a) točke prvega odstavka 21. člena« ZJN-3, zaradi česar »se skladno s prvim odstavkom 21. člena ZJN-3 za oddajo tega javnega naročila ZJN-3 ne uporablja«, ZPVPJN pa »pravnega varstva ne zagotavlja«. Naročnik pri tem dodaja, da je podobno stališče »zavzela tudi Državna revizijska komisija v odločitvi štev.: 018-039/2014-5 z dne 4.3.2014«.

Obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo je pritožnik prejel dne 6. 10. 2016, dne 10. 10. 2016 pa je naročnik prejel pritožnikovo pritožbo, z dne 6. 10. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: pritožba). V pritožbi pritožnik najprej zatrjuje, da bi mu moralo biti obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo »vročeno na podlagi ZUP«. V nadaljevanju pritožbe pritožnik zatrjuje, da gre v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja za javno naročilo gradenj (in ne za javno naročilo storitev), zato naročnik v določbah ZPVPJN (drugi odstavek 4. člena), v povezavi s prvim odstavkom 21. člena ZJN-3, ni imel ustrezne pravne podlage za zavrženje njegovega zahtevka za revizijo, v III., IV. in V. točki pritožbe pa pritožnik po vsebini utemeljuje njegova stališča, podana v zahtevku za revizijo. Pritožnik v pritožbi še zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka s pritožbo.

Naročnik je z dopisom, z dne 12. 10. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14. 10. 2016, odstopil dokumentacijo o postopku javnega naročanja, skupaj z dokumentacijo iz predrevizijskega postopka in skupaj s pritožbo, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila, na predrevizijski postopek in na postopek s pritožbo, pa tudi po proučitvi pritožbenih navedb pritožnika v pritožbi (vključno z izvedbo dokaznih predlogov) in argumentov naročnika v postopku, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, na podlagi 55. in 70. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da v obvestilu o zavrženju zahtevka za revizijo (prvi odstavek na strani 2) naročnik zatrjuje, da se predmet zadevnega naročila uvršča »na Seznam socialnih in drugih storitev in vrednost teh storitev je manjša od mejne vrednosti iz tretje alineje a) točke prvega odstavka 21. člena« Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), v posledici česar »se skladno s prvim odstavkom 21. člena ZJN-3 za oddajo tega javnega naročila ZJN-3 ne uporablja«, ZPVPJN pa »pravnega varstva ne zagotavlja«. Pritožnik v pritožbi nasprotno zatrjuje, da se predmet zadevnega naročila uvršča med gradnje, da gre v konkretnem primeru v posledici za javno naročilo gradenj (in ne storitev), vsled tega pa se v postopku pravnega varstva uporabljajo določbe ZPVPJN.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je ocenjena vrednost (brez davka na dodano vrednost) zadevnega naročila (tako v primeru, če je predmet naročila uvrstiti v javno naročilo gradenj, kot v primeru, če je predmet naročila uvrstiti v javno naročilo za socialne in druge posebne storitve) nižja od mejnih vrednosti za uporabo Direktive 2014/24/EU, z dne 26. februarja 2014, kot so določene v členu 4.

Upoštevaje izpostavljeni uvodni ugotovitvi je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe v postopku s pritožbo, kot izhaja iz 54. člena ZPVPJN (v povezavi z 52. členom ZPVPJN), pritožbo sprejela v vsebinsko obravnavo (55. člen ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno v konkretnem primeru najprej odgovoriti na vprašanje, ali je predmet zadevnega naročila uvrstiti v javno naročilo gradenj (2. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ali ga je uvrstiti v javno naročilo storitev (5. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (zlasti iz točke »2. OPIS DEL/PONUDBENI PREDRAČUN« na strani 7 Povabila k oddaji ponudb) je razvidno, da so predmet zadevnega naročila na vseh treh objektih pripravljalna dela (»[o]rganizacija gradbišča vključno z najemom in postavitvijo agregata«, »[p]ostavitev, najem in demontaža delovnega odra«, pa tudi »[s]treha«, to je »[m]enjava skodlaste kritine«).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med naštetimi postavkami kot glavni predmet tega naročila šteti postavko »[s]treha«, to je »[m]enjava skodlaste kritine«. Predstavljeni zaključek prepričljivo potrjujejo tudi cene, ki sta jih ponudnika ponudila v svojih ponudbah pri omenjenih postavkah. Cene teh postavk so namreč občutno višje od seštevka ostalih postavk. V predstavljenem smislu je tako slediti tudi pritožniku, ki v pritožbi zatrjuje, da »je bistveni del naročila gradnja« (peti odstavek na strani 4).

V posledici izpostavljenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre predmet tega naročila (v smislu, ki izhaja iz 2. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3) uvrstiti v javno naročilo gradenj. ZJN-3 namreč določa, da javno naročilo storitev pomeni javno naročilo, katerega predmet je izvajanje storitev, razen tistih iz 2. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, 2. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pa (v povezavi s 3. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) normira prav javno naročilo gradenj.

Iz »Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je Priloga II Direktive 2014/24/EU« (glej »SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TOČKE 6(a) ČLENA 2(1)«), tako jasno izhaja, da razred 45,22 »Postavljanje ostrešij in krovska dela« zajema postavljanje streh, postavljanje strešnih kritin in impregniranje proti vlagi (referenčna številka CPV 45261000), razred 45,25 »Druga gradbena dela, ki vključujejo dela specialnih strok« pa zajema tudi »postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z dajanjem zidarskih in delovnih odrov v najem« (referenčni številki CPV 45250000 oziroma 45262000). Glede na navedeno ni slediti naročniku v njegovem zaključku, da predmet zadevnega naročila »spad[a] pod CPV kode:« […] »92522000 Storitve na področju varstva spomenikov« in »92522200 Storitve za ohranitev zgodovinskih zgradb«, pač pa je slediti pritožniku v njegovem zatrjevanju, da »postavljanje kritin spada po pravilni razlagi prava« […] »med gradbena dela« (deveti odstavek na strani 3 pritožbe).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je predmet zadevnega naročila označiti kot gradnjo, zadevno javno naročilo pa je označiti za javno naročilo gradenj v smislu 2. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (v povezavi s 3. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ne pa za javno naročilo storitev v smislu 5. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. V posledici ustrezne pravne podlage za postopek pravnega varstva pri oddaji zadevnega naročila ne predstavlja drugi odstavek 4. člena ZPVPJN, saj v konkretnem primeru ne gre za »storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B« (storitev Seznama storitev B ZJN-3 tudi sicer ne pozna več), niti ne gre za socialne in druge posebne storitve v smislu četrtega poglavja ZJN-3 (saj gre za javno naročilo gradenj, ne pa za javno naročilo storitev).

Ker se za oddajo javnega naročila gradenj uporabljajo določbe ZJN-3 (in to ne le v delu, ki velja za oddajanje javnih naročil za socialne in druge posebne storitve), naročnik tako ni imel ustrezne pravne podlage za zaključek, da se predmet zadevnega naročila uvršča »na Seznam socialnih in drugih storitev in vrednost teh storitev je manjša od mejne vrednosti iz tretje alineje a) točke prvega odstavka 21. člena« ZJN-3, v posledici česar »se skladno s prvim odstavkom 21. člena ZJN-3 za oddajo tega javnega naročila ZJN-3 ne uporablja«, niti naročnik ni imel ustrezne pravne podlage za zaključek, da ZPVPJN »pravnega varstva ne zagotavlja« (prvi odstavek na strani 2 obvestila o zavrženju zahtevka za revizijo). Upoštevaje navedeno naročniku ni slediti niti v njegovem zaključku, da v konkretnem primeru »izhaja kot na dlani, da pravno varstvo po ZPVPJN ni zagotovljeno« (prvi odstavek na strani 2 obvestila o zavrženju zahtevka za revizijo). V predstavljenem smislu je slediti pritožniku, ki v pritožbi zatrjuje, da »[i]zvzetja za CPV 92522000« […] »in 92522200« […] »ni, če se opravlja gradnja« (četrti odstavek na strani 3 pritožbe).

Naročniku nadalje ni slediti niti v njegovem zatrjevanju, da je »[p]odobno stališče«, kot ga zatrjuje v obvestilu o zavrženju zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija zavzela »v odločitvi štev.: 018-039/2014-5 z dne 4.3.2014«. Dejansko stanje v omenjeni zadevi (v kateri je bila odločitev tudi sicer sprejeta ob uporabi drugega zakona) je bilo namreč bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi. V zadevi številka 018-039/2016 je bil namreč predmet takratnega naročila »[k]onferenčno tolmačenje« (torej storitev), ne pa (kot tokrat) »[k]onservatorsko-restavratorski posegi na strehah na objektih« […] »zamenjava lesene kritine« (torej gradnja). V delu odločitve izpostavljene zadeve je tako takrat Državna revizijska komisija (za razliko od tokratne zadeve) zapisala (med drugim), da »se storitve tolmačenja z referenčno številko CPV 79540000 na podlagi Uredbe uvrščajo med storitve iz kategorije št. 27 Druge storitve iz Seznama storitev B« (ne pa morebiti, da se »[k]onservatorsko-restavratorski posegi na strehah na objektih« […] »zamenjava lesene kritine« uvrščajo med »storitve iz Seznama storitev B« ali med socialne in druge posebne storitve). Po drugi strani je Državna revizijska komisija v zadevah, v katerih je bilo pravno relevantno dejansko stanje primerljivo tokratnemu, na primer
– zadeva številka 018-199/2010 (predmet naročila je bil »Žužemberk - Grad (EšD 903); Statična sanacija zunanjih obodnih zidov, predvsem vzhodnega zidu "B", z delno rekonstrukcijo, statična in gradbena sanacija zidov srednjeveškega palacija, obnova stolpa št. 7«, takratni naročnik pa je predmet takratnega naročila razvrstil v referenčni številki CPV »45212354 (Gradbena dela na gradu)« oziroma »45200000 (Dela na objektih ali delih objektov visoke in nizke gradnje)«);
– zadeva številka 018-252/2011 (predmet naročila je bila obnova »Dominikanskega samostana - pomembnega srednjeveškega kulturnega spomenika - v meri in za namene kongresno kulturne dvorane«, takratni naročnik pa je predmet takratnega naročila razvrstil v referenčno številko CPV »45212350 (Stavbe posebnega zgodovinskega ali arhitekturnega pomena)«);
– zadeva številka 018-233/2012 (predmet naročila je bil obnova prostorov »kukavica« in »upkač« na gradu Grad, takratni naročnik pa je predmet takratnega naročila razvrstil v referenčno številko CPV »45400000 (Zaključna gradbena dela)«),
odločala o zahtevkih za revizijo, ne da bi se v naštetih odločitvah sklicevala na drugi odstavek 4. člena ZPVPJN oziroma na Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s sprem.), pri slednjem v smislu, da se je pri oddaji javnih naročil, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, odločanje Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (upoštevajoč njegov 1. člen) lahko omejilo le na ugotavljanje skladnosti tistih naročnikovih ravnanj, ki so bila za naročnika zavezujoča (naročnike so na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem. – zavezovale zgolj določbe glede tehničnih specifikacij in objav obvestil o oddaji naročila).

Upoštevaje vsa predstavljena dejstva in zaključke Državna revizijska komisija pritrjuje pritožniku tako v njegovem zatrjevanju, da izpodbijano predhodno informativno obvestilo za oddajo predmetnega naročila »temelji na napačni razlagi izjeme iz 21. člena ZJN-3« (zadnji odstavek na strani 2, vsebinsko podobno pa tudi prvi, peti in šesti odstavek na strani 4 pritožbe), kakor tudi v njegovem zatrjevanju, da se »temelj izjeme, na katero se sklicuje javni naročnik,« […] »nanaša samo na storitve ne pa na gradnje« (deseti odstavek na strani 3 pritožbe).

Iz razloga, ker ZJN-3 podaja pomen pojma »gradnja«, zaključkov Državne revizijske komisije v ničemer ne spreminja sklicevanje pritožnika na določila Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je v obvestilu o zavrženju zahtevka za revizijo (stran 2) ugotovil, da se v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja »skladno s prvim odstavkom 21. člena ZJN-3 za oddajo tega javnega naročila ZJN-3 ne uporablja«, da za zadevno javno naročilo »ZPVPJN« […] »pravnega varstva ne zagotavlja«, oziroma, da se za zadevno javno naročilo »ZJN-3« […] »ne uporablja«, kršil določbo prvega odstavka 1. člena ZPVPJN, v povezavi z določbo drugega odstavka 4. člena ZPVPJN. V predstavljenih okoliščinah konkretnega dejanskega stanja je namreč pritožniku glede postopka oddaje predmetnega javnega naročila zagotovljeno pravno varstvo z zahtevkom za revizijo.

Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija pritožnikovi pritožbi, z dne 6. 10. 2016, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta »OBVESTILO O ZAVRŽENJU ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, številka 09/0006, z dne 5. 10. 2016, obenem pa je odločila tudi, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija se v nadaljevanju ni opredeljevala do zatrjevanj pritožnika, ki jih podaja v utemeljitev svoje pritožbe in po vsebini predstavljajo le utemeljevanje njegovih stališč, podanih v zahtevku za revizijo (III., IV. in V. točka pritožbe), saj ta zatrjevanja pritožbe ne morejo pravno relevantno utemeljiti.

Državna revizijska komisija iz razloga, ker to ne bi v ničemer vplivalo na predmetno odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, tudi ni odločala o tem, ali je naročnik obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo vročal »na podlagi ZUP« (prvi odstavek I. točke na strani 2 pritožbe). Iz pritožbe je tudi sicer jasno razvidno, da je obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo pritožnik prejel in se z njim seznanil.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V pritožbi pritožnik zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka s pritožbo.

V primeru, če je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev pritožniku povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, Državna revizijska komisija pa mora o potrebnih stroških, nastalih v pritožbenem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz prvega odstavka 55. člena ZPVPJN (pravno relevantni del zadnje povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena).

Ker je odločitev o stroških postopka pravnega varstva odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo (glej tretji oziroma četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, odločila, da se odločitev o stroških postopka s pritožbo pridrži za končno odločitev o pritožnikovem zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 26. 10. 2016


mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
– CENTER ZA UPRAVLJANJE Z DEDIŠČINO ŽIVEGA SREBRA IDRIJA, Bazoviška ulica 2, 5280 Idrija
– odvetnik Jorg Sladič, Kersnikova ulica 7, 1000 Ljubljana
– SKODLARSTVO BOHINJ, Nejc Dijak, s. p., Zoisova ulica 30a, 4264 Bohinjska Bistrica
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu