018-162/2016 Vodovod – Kanalizacija, d.o.o.

Številka: 018-162/2016-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava PGD, PZI projektne dokumentacije za izgradnjo javne kanalizacije v Srednji vasi, Dolenji vasi, Dvoru in Babni Gori v občini Dobrova-Polhov Gradec«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Hidroinženiring, d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Neffat, o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.10.2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Izdelava PGD, PZI projektne dokumentacije za izgradnjo javne kanalizacije v Srednji vasi, Dolenji vasi, Dvoru in Babni Gori v občini Dobrova-Polhov Gradec«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. VOK-214-021/2016-003, z dne 22.7.2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.896,75 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 3.3.2016, pod št. objave NMV1320/2016. Naročnik je z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. VOK-214-021/2016-003, z dne 22.7.2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) predmetno javno naročilo oddal ponudniku Lineal, d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedene odločitve izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika, glede na merilo za izbiro, uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 1.8.2016 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v prvotni ponudbi z dne 16.3.2016, v kateri je nastopal brez podizvajalcev, ni predložil ustrezne reference. Izbrani ponudnik je dopolnil ponudbo v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in prakso Državne revizijske komisije (npr. zadeve, št. 018-156/2010, 018-189/2013 in 018-69/2016), saj je po poteku roka za oddajo ponudb nominiral podizvajalca, ki ga v ponudbi, oddani do poteka roka za oddajo ponudb, ni navajal. Za naknadno nominiranega podizvajalca izbrani ponudnik tudi ni predložil vseh zahtevanih dokazil. Podizvajalec bo v celoti izvedel vse storitve, ki so predmet javnega naročila, kar je prepovedano. Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik kot podizvajalca priglasil tretjeuvrščenega ponudnika, ki je oddal najdražjo ponudbo, zato ni jasno, kako lahko isti subjekt sedaj izvede predmet naročila ceneje kot podizvajalec. Po mnenju vlagatelja sta izbrani ponudnik in tretjeuvrščeni ponudnik z dopolnitvijo ponudbe izbranega ponudnika poskusila izigrati pravila javnega naročanju. Vlagatelj še zatrjuje, da naknadno predložena referenca podizvajalca ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, ker ni potrjena s strani končnega naročnika, in da je bil izbrani ponudnik izbran v nasprotju z merilom iz razpisne dokumentacije (najnižja cena), ker iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je bil izbran na podlagi merila ekonomsko najugodnejša ponudba.

Naročnik je dne 24.8.2016 zavrnil zahtevek za revizijo in posledično zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik zavrača revizijske navedbe v zvezi z naknadno nominacijo podizvajalca in navaja, da je pred sprejemom dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika preučil zakonodajo in prakso Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (npr. zadeve št. 018-260/2014, 018-271/2014, 018-299/2014, 018-68/2015), da je po uveljavitvi novele ZJN-2E mogoče ponudbo v določenih delih spremeniti. Po stališču Državne revizijske komisije je mogoče z uporabo argumenta a contrario sklepati, da se ponudba lahko spremeni v vseh delih, razen v tistih delih, ki so izrecno urejeni v 78. členu ZJN-2. Naročnik nadalje navaja, da vlagatelj napačno povzema referenčno zahtevo, saj v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da referenčno potrdilo potrditi končni uporabnik, ampak da ga potrdi dejanski uporabnik. Naročnik še navaja, da je v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji kot merilo za izbiro ponudbe določil najnižjo ceno. Pri sprejemu odločitve o oddaji naročila je bilo to merilo pravilno uporabljeno, je pa prišlo do napake v zapisu v dokumentu »Poročilo in odločitvi o izboru izvajalca storitev«, v katerem je navedeno, da je naročnik uporabil merilo ekonomsko najugodnejša ponudba.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 26.8.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki mu je bila vročena dne 29.8.2016 (razvidno iz poštne povratnice), do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije ni opredelil.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 5.9.2016 pozvala na odstop manjkajoče spisovne dokumentacije, katero je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 9.9.2016. Ker iz odstopljene dokumentacije ni bilo razvidno, da je izbrani ponudnik prejel kopijo zahtevka za revizijo (glej 27. člen ZPVPJN), je Državna revizijska komisija kopijo zahtevka za revizijo izbranemu ponudniku posredovala z vlogo z dne 30.9.2016.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 3.10.2016 navaja, da se v celoti strinja z odgovorom naročnika. Izbrani ponudnik še navaja, da podizvajalec ne prevzema vseh del, ampak le izdelavo PGD in PZI projektne dokumentacije za čistilno napravo, ostala dela pa prevzema izbrani ponudnik sam.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da predmetni naročnik izvaja javno naročanje po pooblastilu za naročnika Občina Dobrova – Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti. V primeru postopka oddaje naročila male vrednosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, pet delovnih dni od prejema te odločitve (šesti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj izpodbijano odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila prejel dne 22.7.2016 (razvidno iz poštne povratnice). Rok petih delovnih dni, določen v skladu s šestim odstavkom 25. člena ZPVPJN, je tako potekel dne 29.7.2016. Iz odstopljene dokumentacije ni razvidno, kdaj (in kakšen način – osebno, po pošti, po pošti priporočeno…) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, datiran z dne 1.8.2016 (torej po poteku zakonsko določenega roka za vložitev zahteve za pravno varstvo), razvidno pa je, da je vlagatelj po poteku zakonsko določenega roka za vložitev zahteve za pravno varstvo dne 1.8.2016 vplačal takso za predrevizijski in revizijski postopek (razvidno iz potrdila o plačilu takse, ki je predloženo zahtevku za revizijo). Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik zahtevek za revizijo prejel dne 3.8.2016 (razvidno iz naročnikovega prejemnega žiga, ki je odtisnjen na zahtevku za revizijo). Ker je torej naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo prejel osmi delovni dan od vlagateljevega prejema izpodbijane odločitve o oddaji naročila, je po naravi stvari logično, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil najkasneje osmi delovni dan od prejema izpodbijane odločitve o oddaji naročila.

Skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 mora naročnik v odločitvi o oddaji naročila ponudnike opozoriti o možnem pravnem varstvu in pri tem tudi navesti, kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja. V obravnavanem primeru iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila izhaja pravni pouk z (med drugim) naslednjo vsebino: »Zahtevek za revizijo se vloži pri naročniku, najkasneje v osmih (8) delovnih dneh od prejema odločitve o dodelitvi naročila«.

Državna revizijska komisija na podlagi predstavljenega dejanskega stanja zadeve ugotavlja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi o oddaji javnega naročila podal napačen pravni pouk – v njem je namreč navedel z določili ZPVPJN neskladen rok za vložitev revizijskega zahtevka. Skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem. Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, saj je le na takšen način možno zagotoviti ponudnikom učinkovito pravno varstvo. Če stališče, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ne bi veljalo, bi naročniki lahko zlorabili pravice ter preko napačnega pravnega pouka izigrali pravice ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva in s tem do vsebinskih preizkusov svojih odločitev. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil znotraj (s strani naročnika navedenega) roka osmih delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, gre zato vlagateljev zahtevek za revizijo, datiran z dne 1.8.2016, šteti za pravočasnega.

Na podlagi spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila do roka za oddajo ponudb (tj. dne 24.3.2016 do 10:00 ure) prejel tri ponudbe (razvidno iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 24.3.2016), in sicer ponudbo izbranega ponudnika, ponudbo vlagatelja in ponudbo ponudnika Institut za ekološki inženiring, d.o.o., Maribor (v nadaljevanju: tretjeuvrščeni ponudnik). Naročnik je dne 10.5.2016 sprejel dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. VOK-214-021/2016-002, s katerim je javno naročilo oddal v izvedbo izbranemu ponudniku. Zoper navedeno odločitev naročnika je (tudi tokratni) vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 23.5.2016, v katerem je zatrjeval, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker predložena referenca »Izdelava IDZ, PGD in PZI projektne dokumentacije s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za mehansko biološko čistilno napravo Videm v velikosti 3500 PE« izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije. Naročnik je dne 7.6.2016 zahtevku za revizijo ugodil, razveljavil odločitev o oddaji naročila z dne 10.5.2016 in postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Izbrani ponudnik je z dopisom z dne 16.6.2016 spremenil ponudbo. Po prejemu izpostavljenega dopisa je naročnik sprejel (izpodbijano) odločitev o oddaji naročila, s katero je predmetno javno naročilo (ponovno) oddal v izvedbo izbranemu ponudniku.

V obravnavanem primeru je sporno ravnanje naročnika pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, (1) da je izbrani ponudnik s tem, ko je naknadno, šele po poteku roka za oddajo ponudb, imenoval podizvajalca, nedopustno spremenil ponudbo, (2) da izbrani ponudnik za naknadno nominiranega podizvajalca ni predložil vseh dokazil, zahtevanih v razpisni dokumentaciji, (3) da predložena referenca naknadno nominiranega podizvajalca ni skladna z zahtevami razpisne dokumentacije in (4) da naročnik predmetnega javnega naročila ni oddal na podlagi merila za izbiro ponudbe, ki ga je določil v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe, da naročnik predmetnega javnega naročila ni oddal na podlagi merila za izbiro ponudbe, ki ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji.

Naročnik mora javno naročilo oddati na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu ZJN-2 (prvi odstavek 41. člena ZJN-2). Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik odda naročilo a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del ali b) na podlagi najnižje cene. Skladno s petim odstavkom 41. člena ZJN-2 mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

V obvestilu o javnem naročilu (točka I.8) je naročnik navedel, da je merilo za izbiro ponudbe najnižja cena. V razpisni dokumentaciji (točka 5. »Izbira ponudnikov«) je naročnik zapisal, da je merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja ponudbena vrednost brez DDV, pri čemer je naročnik pojasnil, da so ponudbene cene brez DDV cene, navedene v obrazcu »Ponudba – Priloga 2«, ki je del razpisne dokumentacije. Iz navedenega izhaja, da je naročnik v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji kot merilo za izbiro ponudbe določil merilo najnižja cena, zato je bil naročnik, skladno s petim odstavkom 41. člena ZJN-2, pri ocenjevanju in izbiri najugodnejšega ponudnika zavezan uporabiti to merilo.

V dokumentu »Poročilo in odločitev o izboru izvajalca storitev«, ki je priloga izpodbijane odločitve o oddaji naročila, je naročnik navedel, da je pri izbiri izvajalca upošteval merilo ekonomsko najugodnejša ponudba. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo smiselno zatrjuje, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal na podlagi merila najnižja cena, da pa je prišlo do napake v zapisu v dokumentu »Poročilo in odločitev o izboru izvajalca storitev«. Izpostavljenim navedbam naročnika je Državna revizijska komisija je sledila, saj pregled odstopljene dokumentacije pokaže, da je naročnik, kljub navedbam v izpostavljenem dokumentu, ponudbo izbranega ponudnika izbral na podlagi vnaprej določenega merila za izbiro ponudbe, in sicer najnižja cena (brez DDV). Iz obrazca »Ponudba – Priloga 2«, ki se nahaja v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, izhaja, da ponudbena cena brez DDV izbranega ponudnika znaša 51.990,00 EUR, iz obrazca »Ponudba – Priloga 2«, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbeni dokumentaciji izhaja, da vlagateljeva ponudbena cena brez DDV znaša 57.527,00 EUR, iz obrazca »Ponudba – Priloga 2«, ki se nahaja v ponudbeni dokumentaciji tretjeuvrščenega ponudnika pa izhaja, da ponudbena cena brez DDV tretjeuvrščenega ponudnika znaša 58.187,88 EUR. Glede na navedeno gre ugotoviti, da je v postopku oddaje naročila najnižjo ponudbeno ceno brez DDV ponudil izbrani ponudnik. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je naročnik v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji kot merilo za izbiro ponudbe določil merilo najnižja cena, Državna revizijska komisija revizijske navedbe, da je bil izbrani ponudnik izbran v nasprotju z merilom za izbiro ponudbe, določenim v razpisni dokumentaciji, zavrača kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljeve navedbe, da je naročnik omogočil izbranemu ponudniku nedopustno spremembo ponudbe, s tem ko je dopustil, da je izbrani ponudnik v ponudbi, v kateri je do poteka roka za oddajo ponudb nastopal brez podizvajalcev, naknadno, po poteku roka za oddajo ponudb, priglasil podizvajalca.

Naročnik je v obrazcu »Ponudba – Priloga 2«, ki je del razpisne dokumentacije, predvidel, da ponudniki navedejo, ali ponudbo oddajajo samostojno, v skupini ponudnikov ali s podizvajalci. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 2.1.3 »Ponudba s podizvajalci«, točka 3 »Pogoji za ugotavljanje sposobnosti«, točka 6. »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«) določil, da morajo ponudniki, v kolikor nastopajo s podizvajalci, v obrazcu »Seznam podizvajalcev – Priloga 5« navesti podatke o podizvajalcu, vrsto del, ki jih bo izvedel podizvajalec, ter količino, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del. Naročnik je ponudnike obvestil, da so izpostavljeni podatki obvezna sestavina (bodoče) pogodbe o izvedbi javnega naročila, osnutek katere (obrazec »Osnutek pogodbe – Priloga 8«) so ponudniki morali izpolniti in podpisati. Naročnik je nadalje določil, da morajo podizvajalci izpolnjevati pogoje, določene v točki 3.1 »Osnovna sposobnost ponudnika« razpisne dokumentacije. Za namen dokazovanja izpolnjevanja navedenih pogojev so ponudniki morali predložiti s strani podizvajalcev oziroma njihovih zakonitih zastopnikov izpolnjene in podpisane obrazce:
- »Izjava o izpolnjevanju pogojev podizvajalcev – Priloga 3/2«,
- »Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence – za pravne osebe – obrazec 1 k Prilogi 3«,
- »Pridobitev podatkov o izpolnjevanju davčnih obveznosti kandidata ali ponudnika v postopku javnega naročanja – Obrazec 2 k Prilogi 3«,
- »Izjava o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika – Obrazec 3 k Prilogi 3«,
- »Izjava zakonitega zastopnika – Priloga 4« in
- »Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence – za fizične osebe – obrazec 1 k Prilogi 4«.
Poleg tega je naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo izpolnjen obrazec 1 k Prilogi 5, s katerim so podizvajalci izjavili, da ima ponudnik poravnane obveznosti do njih, obrazec 2 k prilogi 5 s katerim so ponudniki dali soglasje k izvajanju neposrednih plačil, in obrazec 3 k Prilogi 5, s katerim so podizvajalci dali soglasje k izvajanju neposrednih plačil.

Naročnik je v točki 1.14 razpisne dokumentacije zapisal, da bo po opravljenem pregledu in dopustitvi dopolnitev v skladu z 80. členom ZJN-2 izločil vse ponudbe, ki ne bodo popolne, v točki 6.1 razpisne dokumentacije pa še, da so priloge, ki jih zahteva od ponudnika, osnova za ugotavljanje popolnosti ponudbe glede na zahteve oziroma pogoje iz razpisne dokumentacije javnega naročila in da bo zavrnil vse nepopolne ponudbe.

Iz predstavljenega dela razpisne dokumentacije jasno izhaja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izrecno zahteval, da ponudniki, ki nastopajo s podizvajalci, te ustrezno predstavijo, navedejo osnovne podatke o njih, njihove deleže v ponudbi in vrsto prevzetih del. Hkrati je določil tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podizvajalci. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila torej ne more biti dvoma, da so bili ponudniki, ki nastopajo s podizvajalci, te dolžni predstaviti v ponudbi ter za njih predložiti zahtevano dokumentacijo, na podlagi katere je naročnik ocenjeval, ali podizvajalci izpolnjujejo pogoje in posledično ali lahko sodelujejo pri izvedbi javnega naročila.

Med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz ponudbe izbranega ponudnika, da izbrani ponudnik v (prvotni) ponudbi, oddani do poteka roka za oddajo ponudb, ni priglasil podizvajalcev. Izbrani ponudnik je namreč v obrazcu »Ponudba – Priloga 2« jasno navedel, da oddaja samostojno ponudbo (in ne ponudbe s podizvajalci), poleg tega izbrani ponudnik v obrazcu »Osnutek pogodbe – Priloga 8« ni izpolnil podatkov v zvezi s podizvajalci, prav tako izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo ni predložil obrazcev, ki jih je naročnik zahteval za primer nastopanja s podizvajalci. Izbrani ponudnik je torej naročniku s ponudbeno dokumentacijo, predloženo do poteka roka za oddajo ponudb, predstavil, da bo predmet javnega naročila izvedel sam.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb spremenil ponudbo na način, da je priglasil podizvajalca. Izbrani ponudnik je namreč z dopisom z dne 16.6.2016, torej po poteku roka za oddajo ponudb, naročnika obvestil, da, na podlagi naročnikove odločitve o (prejšnjem) zahtevku za revizijo, »priglaša(mo) novega podizvajalca, in sicer podjetje Institut za ekološki inženiring, d.o.o.«. Izbrani ponudnik je izpostavljenemu dopisu priložil tudi izpolnjene obrazce, ki jih je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, če ponudniki nastopajo s podizvajalci, potrjeno referenco podizvajalca ter obrazce, ki jih je izbrani ponudnik spremenil zaradi naknadno nominiranega podizvajalca (npr. obrazec »Ponudba – Priloga 2«, v katerem je izbrani ponudnik navedel, da nastopa s podizvajalci). Že na tem mestu Državna revizijska komisija ugotavlja, da so protispisne navedbe vlagatelja, da naj bi naknadno nominirani podizvajalec prevzel vsa dela, ki so potrebna za izvedbo predmetnega javnega naročila, saj je iz obrazca »Seznam podizvajalcev – Priloga 5«, ki je priloga spremembe ponudbe izbranega ponudnika, razvidno, da podizvajalec prevzema le izdelavo PDG in PZI projektne dokumentacije za čistilno napravo Dolenja vas v vrednosti 16.275,00 EUR brez DDV, kar pomeni, da izvedbo ostalih del, potrebnih za izvedbo celotnega predmeta javnega naročila (izdelava PDG in PZI projektne dokumentacije za izgradnjo javne kanalizacije v Srednji vasi, Dolenji vasi, Dvoru, Babni Gori), prevzema izbrani ponudnik sam.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik vseh del, ki so predmet tega naročila, ne namerava izvesti sam in da izbrani ponudnik v ponudbi, oddani do poteka roka za oddajo naročil, podizvajalcev ni priglasil, po poteku roka za oddajo ponudb pa je izbrani ponudnik spremenil ponudbo na način, da je priglasil podizvajalca, ki bo za izbranega ponudnika izvedel del javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je opisana sprememba ponudbe izbranega ponudnika nezakonita ter neskladna z odločitvami Državne revizijske komisije, ki so bile sprejete pred in po uveljavitvi novele ZJN-2E. Nasprotno naročnik zatrjuje, da je sprememba ponudbe izbranega ponudnika zakonita in skladna z odločitvami Državne revizijske komisije, ki so bile sprejete po uveljavitvi novele ZJN-2E.

Pritrditi gre navedbam naročnika, da je Državna revizijska komisija v več svojih odločitvah (tudi v odločitvah, ki jih izpostavlja naročnik) pojasnila, da novela ZJN-2E po izrecni volji zakonodajalca, poleg pojasnjevanja in dopolnjevanja ponudb, dopušča tudi spremembo nekaterih delov ponudb. Do spornega vprašanja se Državna revizijska komisija ni opredeljevala v nobeni izmed odločitev, ki jih izpostavlja naročnik. Kot to (smiselno) ugotavlja tudi vlagatelj, je pravno vprašanje, na katerega je potrebno odgovoriti v predmetnem postopku pravnega varstva, primerljivo s pravnim vprašanjem, do katerega se je Državna revizijska komisija opredelila že v odločitvi št. 018-069/2016-5, z dne 1.6.2016.

Državna revizijska komisija je v odločitvi, št. 018-069/2016-5 z dne 1.6.2016, pojasnila, da ima pri oddaji javnega naročila temeljno vlogo načelo enakopravnega obravnavanja ponudnikov, ko posamezni ponudniki med seboj konkurirajo za pridobitev naročila, ko je naročilo oddano, pa se poudarek prenese na izvajanje pogodbe. Ravnanje naročnika in ponudnikov je torej v fazi podelitve naročila treba presojati z vidika zagotavljanja enakopravnega obravnavanja ponudnikov, v fazi izvajanja pogodbe pa se pri njeni morebitni spremembi zastavljajo zlasti vprašanja glede morebitne spremembe bistvenih pogojev naročila ali glede ogrožanja njegovega dobrega izvajanja. Pri presoji spornega vprašanja je zato bistveno vprašanje, ali ima ponudnik, ki podizvajalca nominira šele naknadno, ko so ponudbe že odprte in so znani vsi relevantni podatki o konkurenčnih ponudbah, neupravičeno prednost v primerjavi z drugimi ponudniki.

V obravnavanem primeru izbrani ponudnik podizvajalca v ponudbi, oddani do poteka roka za oddajo ponudb, ni priglasil, ampak ga je priglasil naknadno, šele po poteku roka za oddajo ponudb. Dopustiti, da ponudnik podizvajalca nominira in predstavi šele naknadno, ko so ponudbe odprte in je ponudnik seznanjen z relevantnimi podatki iz konkurenčnih ponudb, bi predstavljalo kršitev načela enakopravne obravnave in zagotavljanja poštene konkurence, saj bi bil tak ponudnik v prednosti pred ostalimi, ki so podizvajalce v skladu z jasnimi naročnikovimi navodili nominirali v sami ponudbi in so torej v celoti sledili zahtevam iz razpisne dokumentacije v nasprotju z izbranim ponudnikom, ki s tem, ko ni nominiral podizvajalca že v sami ponudbi ter zanj predložil zahtevane dokumentacije, ni izpolnil naročnikovih zahtev, naročnik pa bi moral ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji, in izločiti ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev in zahtev v skladu z razpisno dokumentacijo (prim. točka 1.14 in točka 6 razpisne dokumentacije).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko izbranega ponudnika ni izločil, ampak jo je izbral kot popolno ponudbo, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije. Ker je že na podlagi navedenega potrebno ugotoviti utemeljenost vlagateljeve zahteve za razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji naročila, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb. Vsebinska presoja teh navedb namreč ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila zahtevku za revizijo in je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Izdelava PGD, PZI projektne dokumentacije za izgradnjo javne kanalizacije v Srednji vasi, Dolenji vasi, Dvoru in Babni Gori v občini Dobrova-Polhov Gradec«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. VOK-214-021/2016-003, z dne 22.7.2016.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji naročila, pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, in sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), kot potrebne priznala vse priglašene stroške, in sicer:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.268,56 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 615,98 EUR (1.100 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT in ob upoštevanju 22% DDV,
– izdatke v pavšalnem znesku v višini 12,21 EUR, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju višine izdatkov v pavšalnem znesku, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj in ob upoštevanju 22% DDV.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.896,75 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 7.10.2016

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Odvetniška družba Neffat, o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana,
- Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Vodovodna cesta 90, 1001 Ljubljana,
- Lineal, d.o.o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.