018-148/2016 Snaga, d.o.o.

Številka: 018-148/2016-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zemeljski izkop in oddaja odpadka v obdelavo«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Panel, d.o.o., Pekel 32d, 2211 Pesnica pri Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Snaga, d.o.o., Nasipna ulica 64, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.9.2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4.7.2016 na portalu javnih naročil pod številko JN003336/2016-W01 objavil javno naročilo »Zemeljski izkop in oddaja odpadka v obdelavo«, ki ga je na podlagi izvedenega postopka naročila male vrednosti po 47. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) z »Obvestilom o odločitvi«, št. JN3336/2016-ob z dne 15.7.2016, dodelil družbi Gokop, d.o.o., Plintovec 33b, 2201 Zgornja Kungota.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 22.7.2016. Navaja, da je predmet javnega naročila zemeljski izkop/odpadek, ki se nahaja na kmetijskem zemljišču s parc. št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje. Oddaja odpadka (tj. zemljine, ki predstavlja gradbeni odpadek s klasifikacijsko številko 17 05 04) v obdelavo se mora izvesti v skladu z inšpekcijskima odločbama, št. 0618-826/2014-18 z dne 4.9.2014 in št. 0618-826/2014-1007 z dne 23.9.2016. Vlagatelj navaja opis predmeta javnega naročila ter zatrjuje, da je naročnik v 5. točki Navodil, vključeni pod poglavje »Ugotavljanje sposobnosti ponudnikov«, v podtočki 2 točke »B – Poklicna sposobnost« predpisal, da mora biti gospodarski subjekt vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU. Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, morajo predložiti dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu. Po zatrjevanju vlagatelja je izbrani ponudnik v skladu z merilom najnižje cene oddal najugodnejšo ponudbo, skladno z razpisno dokumentacijo predložil dve ustrezni referenci, prav tako je predložil Potrditev vpisa v evidenco prevoznikov odpadkov, št. 35470-151/2009-3 z dne 11.6.2009, Potrditev vpisa v evidenco posrednikov odpadkov, št. 35471-45/2009-23 z dne 11.6.2009, ter Okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov na premični napravi in za obratovanje premične naprave za predelavo gradbenih odpadkov, št. 35472-57/2014-2 z dne 6.5.2014. Določilo desete alineje 6. točke omenjenega okoljevarstvenega dovoljenja po prepričanju vlagatelja izbranemu ponudniku prepoveduje, da na gradbišču, na katerem se nahaja premična naprava, obdeluje gradbene odpadke z drugih gradbišč. V skladu z 8. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) je gradbišče zemljišče ali objekt, na katerem se izvaja gradnja, in zemljišče ob tem zemljišču oziroma objektu, ki je potrebno za opravljanje del v zvezi z gradnjo. Vlagatelj navaja, da kmetijsko zemljišče, na katerem se nahajajo odpadki, katerih obdelava je predmet konkretnega javnega naročila, ne predstavlja gradbišča v skladu z določbami ZGO-1, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da izbrani ponudnik v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, s katerim izkazuje poklicno sposobnost za izvedbo predmeta javnega naročila, na omenjeni lokaciji ne bo smel postaviti premične naprave ter tam predelovati odpadkov. V kolikor pa bi izbrani ponudnik želel odpadke odpeljati na drugo lokacijo in jih predelovati tam, slednjega zaradi določila desete alineje 6. točke omenjenega okoljevarstvenega dovoljenja ne bo smel storiti, posledično pa naročniku ne bo mogel izdati zahtevanih evidenčnih listov. Ker izbrani ponudnik po zatrjevanju vlagatelja ne razpolaga z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem, bi naročnik njegovo ponudbo moral izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Glede na navedeno vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, naj ugotovi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev javnega naročila in odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavi, ter uveljavlja povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN izjavil o navedbah vlagatelja, podanih v zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da predložitev okoljevarstvenega dovoljenja z razpisno dokumentacijo ni bila zahtevana. Četudi bi bila izpostavljena omejitev iz predloženega okoljevarstvenega dovoljenja relevantna za konkretni postopek oddaje javnega naročila, ta določa zgolj, da na gradbišču, na katerem se nahaja premična naprava za predelavo odpadkov, ponudnik ne sme obdelovati odpadkov z drugih gradbišč. Navedeno po mnenju izbranega ponudnika ne pomeni, da lahko na premični napravi obdeluje le gradbeni odpadek, nastal na gradbišču, kjer obdelava poteka, ampak da lahko na lokaciji, kjer premična naprava stoji, v skladu z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 s sprem.) naenkrat obdeluje samo eno vrsto odpadka in ne odpadkov z različnih gradbišč. Enako stališče je zavzela tudi Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO). Iz pojasnila ARSO z dne 27.7.2016, okoljevarstvenega dovoljenja ter iz zakona po zatrjevanju izbranega ponudnika izhaja, da sme slednji v premični napravi obdelovati odpadke na kraju njihovega nastanka, tj. na zemljišču s parc.št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje. Nadalje navaja, da predstavlja kmetijsko zemljišče na podlagi točke a. prvega odstavka 3. člena Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 s sprem.) začasno gradbišče (tj. katerokoli delovišče, na katerem se izvajajo gradbena in vzdrževalna dela), za vsakokratno gradbišče pa izbrani ponudnik razpolaga z dovoljenjem za prevzem ter predelavo odpadkov. Ker je bil vlagatelj, ne pa tudi izbrani ponudnik, očitno seznanjen z dejstvom, da ima zadevna nepremičnina status kmetijskega zemljišča, je naročnik po mnenju izbranega ponudnika kršil načelo enake obravnave ponudnikov ter načelo zakonitosti s tem, da je s posameznimi podatki, ki se nanašajo na izvedbo javnega naročila, seznanil zgolj določene ponudnike. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je v postopku oddaje javnega naročila predložil vso zahtevano dokumentacijo, vlagatelj pa je (ob umanjkanju pravnega interesa) ravnal z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, s čimer je zlorabil pravico do pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom, št. JN3336/16-RZ z dne 5.8.2016, zavrnil zahtevek za revizijo, prav tako je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da je izbrani ponudnik registriran in razpolaga z ustreznimi dovoljenji za izvedbo obravnavanega javnega naročila, tj. s Potrdilom o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov, z okoljevarstvenim dovoljenjem in s Potrdilom o vpisu v evidenco posrednikov odpadkov, iz katerih izhaja, da lahko po postopku R5 predeluje (med drugim tudi) odpadek s klas. št. 17 05 04 (zemljina in kamenje, ki nista navedena pod 17 05 03) ter da razpolaga z dovoljenjem za obratovanje premične naprave za predelavo odpadkov. Navedeno je razbrati tudi iz odgovora, ki ga je izbrani ponudnik dne 26.7.2016 po elektronski pošti naslovil na ARSO. Po zatrjevanju naročnika je obravnavano okoljevarstveno dovoljenje izdano za premično napravo za predelavo odpadkov in ni vezano na določeno gradbišče, zato lahko izbrani ponudnik gradbene odpadke v le-tej predeluje kjerkoli. Četudi bi bila izpostavljena omejitev iz predloženega okoljevarstvenega dovoljenja za konkretno javno naročilo relevantna, slednja določa zgolj, da izbrani ponudnik na gradbišču, na katerem se nahaja premična naprava, ne sme obdelovati gradbenih odpadkov z drugih gradbišč. Naročnik v nadaljevanju v celoti povzema trditve izbranega ponudnika, podane v zvezi z razlago vsebine navedene določbe omenjenega okoljevarstvenega dovoljenja, ter zaključuje, da sme izbrani ponudnik skladno z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem v premični napravi obdelovati odpadke na kraju njihovega nastanka, tj. na zemljišču s parc.št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje. Navaja, da potencialnim ponudnikom ni posredoval podatka o tem, da zadevna parcela predstavlja kmetijsko zemljišče. Iz javno dostopnih podatkov (Prostorski portal RS) je razvidno, da je dejanska raba omenjene parcele razdeljena na kmetijsko in pozidano zemljišče, namenska raba pa na območja stavbnih zemljišč, površine za oddih, rekreacijo in šport, športni center – zemljišče za gradnjo stavb. Po zatrjevanju naročnika konkretno zemljišče, s katerega je potrebno odstraniti 12.000 m3 zemljine (odpadka 17 05 04), v skladu z a. točko prvega odstavka 3. člena Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih predstavlja začasno gradbišče, pri čemer pa izbrani ponudnik za vsakokratno gradbišče razpolaga z dovoljenjem za prevzem ter predelavo odpadkov. Naročnik še pripominja, da vlagatelj ne izkazuje (možnosti) nastanka škode, ki mu je ali bi mu lahko nastala z zatrjevanimi kršitvami. Glede na vse navedeno po oceni naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbo naročnika, da vlagatelj ne izkazuje možnosti nastanka škode in torej nima aktivne legitimacije (14. člen ZPVPJN) kot ene od procesnih predpostavk za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo, opredeljenih v prvem odstavku 26. člena ter prvem odstavku 31. člena ZPVPJN, uvodoma ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem postopku javnega naročanja preverjal dopustnost zgolj (v skladu z merilom najnižje cene prvouvrščene) ponudbe izbranega ponudnika, kar je razvidno iz naročnikovega dokumenta »Obvestilo o odločitvi«, št. JN3336/2016-ob z dne 15.7.2016. Ker naročnik dopustnosti preostalih pravočasno prejetih ponudb ni preverjal in ponudbe vlagatelja torej ni zavrnil kot nedopustne, bi slednji v primeru ugoditve zahtevku za revizijo ter posledične razveljavitve (vsaj) odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika potemtakem še vedno imel možnost pridobiti zadevno javno naročilo v izvedbo. Glede na navedeno je v konkretnem primeru zaključiti, da bi vlagatelju zaradi kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo očita naročniku, lahko nastala škoda, s čimer je poleg interesa za dodelitev javnega naročila kot prvega elementa aktivne legitimacije, v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN izkazanega z oddajo pravočasne ponudbe, podan tudi drugi element aktivne legitimacije za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija pri predhodnem preizkusu slednjega ugotovila, da so poleg aktivne legitimacije podane tudi preostale procesne predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo v nadaljevanju meritorno obravnavala.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V obravnavani zadevi je med strankama revizijskega postopka sporno, ali izbrani ponudnik glede na predloženo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov na premični napravi ter za obratovanje premične naprave izpolnjuje pogoje za sodelovanje v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, ki se nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti v skladu s točko a) prvega odstavka 76. člena ZJN-3. Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik na podlagi omenjenega okoljevarstvenega dovoljenja ne bo smel predelovati odpadkov na zemljišču s parc. št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje, saj slednje predstavlja kmetijsko zemljišče in ne gradbišča, niti jih za namene predelave ne bo smel prepeljati drugam, saj mu to v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem ni dopuščeno, zato omenjenih pogojev za sodelovanje ne izpolnjuje.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 ima naročnik možnost določiti objektivna pravila in pogoje za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko naročnik na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZJN-3 od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU. Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, lahko naročnik v postopku oddaje javnega naročila storitev od njih zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu (četrti odstavek 76. člena ZJN-3). Pri tem ne gre prezreti, da je v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna samo tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo obravnavanega javnega naročila pod točko »B. Poklicna sposobnost« na podlagi prvega, tretjega ter četrtega odstavka 76. člena ZJN-3 določil naslednje pogoje za sodelovanje ponudnikov, ki se nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti:

1. Gospodarski subjekt je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila in jo prevzema v ponudbi.

2. Gospodarski subjekt mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.
Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, morajo predložiti dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu.
Pogoj mora izpolnjevati vsak gospodarski subjekt, ki bo vključen v izvedbo javnega naročila.

Izpolnjevanje omenjenih pogojev je bilo potrebno dokazati s predložitvijo izjave, v kateri so morali ponudniki (pod kazensko in materialno odgovornostjo) navesti organ, pri katerem so registrirani, ter dejavnosti, za opravljanje katerih so registrirani in ki jih prevzemajo s ponudbo. V nadaljevanju so ponudniki s podpisom izjave potrdili, da so »/…/vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri imajo gospodarski subjekti sedež./…/«. Poleg tega je bilo (tudi) v okviru omenjene izjave določeno: »/…/Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, morajo predložiti dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu./…/«.

Med strankama revizijskega postopka ni sporno (o tem se je z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika prepričala tudi Državna revizijska komisija), da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji predložil dokumente »Potrditev vpisa v evidenco prevoznikov odpadkov«, št. 35470-151/2009-3 z dne 11.6.2009, »Potrditev vpisa v evidenco posrednikov odpadkov«, št. 35471-45/2009-3 z dne 11.6.2009, in »Okoljevarstveno dovoljenje«, št. 35472-57/2014-2 z dne 6.5.2014, ki jih je vse izdala Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO).

Med strankama revizijskega postopka nadalje ni spora o tem, katera dokazila so ponudniki morali predložiti za ugotovitev ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti, temveč je med njima sporno, ali predloženo okoljevarstveno dovoljenje, izdano izbranemu ponudniku za predelavo odpadkov na premični napravi in za obratovanje premične naprave, predstavlja ustrezno pravno podlago za njeno postavitev in za predelavo odpadkov, katerih odstranitev z nepremičnine, parc. št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje, je bila naročniku naložena z inšpekcijskima odločbama Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, št. 0618-826/2014-18 z dne 4.9.2014, ter Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje, št. 0618-826/2014-1007 z dne 23.9.2015.

Vlagatelj namreč navaja, da okoljevarstveno dovoljenje, izdano izbranemu ponudniku, ne omogoča postavitve premične naprave ter predelave odpadkov na zemljišču, parc. št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje, saj slednje predstavlja kmetijsko zemljišče, okoljevarstveno dovoljenje pa je izdano za predelavo odpadkov zgolj na območjih gradbišč (kar pa kmetijsko zemljišče po prepričanju vlagatelja ni in ne more biti). Poleg tega izbrani ponudnik odpadkov po zatrjevanju vlagatelja ne bo smel prepeljati na drugo lokacijo in jih predelati tam, kajti deseta alineja 6. točke izreka predloženega okoljevarstvenega dovoljenja določa, da je »/…/na gradbišču, na katerem se nahaja naprava iz 2. točke izreka te odločbe, prepovedano obdelovati gradbene odpadke z drugih gradbišč./…/«. Glede na navedeno vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ne razpolaga z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem in posledično ne izpolnjuje pogoja, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določenega za sodelovanje v konkretnem postopku javnega naročanja, ki se nanaša na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da se v skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZEN) v zemljiškem katastru vodijo podatki o dejanskih rabah zemljišč, pri čemer ločimo kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča, neplodna zemljišča in pozidana zemljišča. Podatek o tem, da je določeno zemljišče opredeljeno kot kmetijsko, torej predstavlja podatek o dejanski rabi zemljišča.

Podatek o dejanski rabi zemljišča pa ne pove ničesar o tem, ali je posamezno zemljišče v določenem trenutku mogoče opredeliti kot gradbišče. Gradbišče je namreč v skladu z 8. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) vsako zemljišče ali objekt, na katerem se izvaja gradnja, in zemljišče ob tem zemljišču ali objektu, ki je potrebno za opravljanje del v zvezi z gradnjo. Poleg tega je v skladu s točko a) 3. člena Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) za začasno ali premično gradbišče šteti katerokoli delovišče, na katerem se izvajajo gradbena in vzdrževalna dela (okviren seznam gradbenih del je naveden v Prilogi I Uredbe).

Na podlagi navedenega je ugotoviti, da pojma kmetijskega zemljišča (v smislu dejanske rabe zemljišča) ter gradbišča nista neposredno povezana, niti se med sabo ne izključujeta.

Zemljišče, ki je po dejanski rabi kmetijsko (ali morebiti gozdno, vodno, neplodno ali pozidano), namreč lahko predstavlja gradbišče, v kolikor v posameznem primeru ustreza zakonski definiciji slednjega. Da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je posamezno kmetijsko zemljišče v določenem trenutku moč opredeliti kot gradbišče, morajo biti zatrjevana ustrezna pravno relevantna dejstva, zajeta v zakonski definiciji pojma gradbišče, ki omogočijo omenjeno presojo. Ker pa vlagatelj, na katerem je v skladu s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN trditveno in dokazno breme, v konkretnem primeru ne navaja (in tudi ne dokazuje) pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo (glede na zakonsko opredelitev pojma gradbišče) mogoče ugotoviti, da zemljišče, parc. št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje, v času izvedbe konkretnega javnega naročila ne bo predstavljalo gradbišča, Državna revizijska komisija ne more pritrditi revizijski navedbi, da kmetijsko zemljišče, na katerem se v konkretni zadevi nahajajo odpadki, katerih obdelava je (med drugim) predmet obravnavanega javnega naročila, ne more predstavljati gradbišča. Glede na dejstvo, da iz okoljevarstvenega dovoljenja, št. 35472-57/2014-2 z dne 6.5.2014, izhaja, da lahko izbrani ponudnik odpadek s klas. št. 17 05 04 po postopku predelave R5 predeluje na območjih gradbišč (kar je razbrati tudi iz pojasnila ARSO z dne 26.7.2016 in 27.7.2016), ni mogoče slediti navedbi vlagatelja, da izbrani ponudnik ne bo smel predelovati odpadkov na zemljišču, parc.št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje.

Pri tem Državna revizijska komisija pripominja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni konkretno navedel storitev, glede katerih so bili ponudniki za priznanje ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti dolžni predložiti dokazila o dovoljenju ali članstvu v organizaciji kot pogoju za opravljanje teh storitev, niti ni konkretiziral zahtevanih dokazil ali zanje določil kakršnihkoli zahtev, temveč je v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila zgolj povzel besedilo abstraktne pravne norme četrtega odstavka 76. člena ZJN-3.

Ker torej naročnik na nobenem mestu v dokumentaciji v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila ni opredelil zahtev v zvezi z okoljevarstvenim dovoljenjem in zanj ni določil posebnih pogojev, ki bi se nanašali bodisi na dejansko rabo zemljišča bodisi na lokacijo predelave odpadkov, glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni imel pravne podlage, da bi dopustnost prejetih ponudb preverjal z vidika ustreznosti okoljevarstvenega dovoljenja v povezavi z dejansko rabo zemljišča kot kmetijskega ali v povezavi z morebitnim prevozom odpadkov z namenom njihove predelave z zemljišča, parc. št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje, na drugo lokacijo. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da naročniku kršitve javnonaročniške zakonodaje ter določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za sodelovanje izbranega ponudnika v konkretnem postopku javnega naročanja, ki se nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, (v okviru podanih revizijskih navedb) ni mogoče očitati.

Naročnik tudi sam priznava, da ponudnikov v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila ni seznanil z okoliščino dejanske rabe zemljišča, parc. št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje. Podatek o dejanski rabi zemljišča je sicer javno dostopen in ga je (ob poznavanju parcelne številke ter katastrske občine, ki sta bili v konkretnem postopku javnega naročanja navedeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) mogoče brezplačno pridobiti na spletnem portalu e-Prostor, zaradi česar Državna revizijska komisija (ob umanjkanju navajanja dodatnih razlogov in dokaznih predlogov) ne more slediti zatrjevanju izbranega ponudnika, da je vlagatelj podatek o dejanski rabi omenjenega zemljišča pridobil od naročnika, s čimer naj bi slednji kršil načeli zakonitosti in enakopravne obravnave ponudnikov. Četudi so ponudniki podatek o kmetijskem zemljišču v smislu dejanske rabe parcele, št. 1210/12, k.o. Zgornje Radvanje, lahko pridobili v javnih evidencah, pa slednjega ob dejstvu, da ga naročnik ni vključil med določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in mu torej za izbiro najugodnejšega ponudnika ni pripisal nikakršnega pomena, niso bili dolžni upoštevati pri pripravi ponudbe, niti ga naročnik ni smel uporabiti pri preverjanju dopustnosti ponudb.

Ker Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

Na koncu Državna revizijska komisija pripominja, da izbrani ponudnik ni pojasnil, katero je tisto vlagateljevo postopanje, ki ga šteje za zatrjevano zlorabo pravice do pravnega varstva (21. člen ZPVPJN). Vložitev zahteve za pravno varstvo, četudi se le-ta izkaže za neutemeljeno, pa sama po sebi ne predstavlja zlorabe, temveč uresničitev pravice do pravnega varstva, ki je vlagatelju zagotovljena na podlagi določb ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 26.9.2016

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Panel, d.o.o., Pekel 32d, 2211 Pesnica pri Mariboru,
- Snaga, d.o.o., Nasipna ulica 64, 2000 Maribor,
- Gokop, d.o.o., Plintovec 33b, 2201 Zgornja Kungota,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.