018-140/2016 Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.

Številka: 018-140/2016-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »IZGRADNJA INFRASTRUKTURE NA PIONIRSKI IN JAGROVI ULICI NA VRHNIKI«, v sklopu 4: »Dobava kamenih agregatov«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KAMNOLOM VERD d.o.o., Verd 145, Vrhnika, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Platovšek d.o.o., Letališka cesta 32, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Pot na Tojnice 40, Vrhnika (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 9. 2016

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta, št. 1/9-NMV-06/16 z dne 4. 7. 2016 »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, v sklopu 4: »Dobava kamenih agregatov«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.165,76 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 24. 5. 2016 sprejel sklep o začetku postopka naročila male vrednosti, s predmetom »IZGRADNJA INFRASTRUKTURE NA PIONIRSKI IN JAGROVI ULICI NA VRHNIKI«, razdeljenega na šest sklopov (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o javnem naročilu je bilo dne 24. 5. 2016 (pod št. JN001677/2016-W01) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Dne 4. 7. 2016 je naročnik sprejel dokument, št. 1/9-NMV-06/16 »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, iz katerega je razvidno, da je javno naročilo v sklopu 4: »Dobava kamenih agregatov« oddal (v nadaljevanju: Odločitev o oddaji naročila) najugodnejšemu ponudniku "Mivšek" Rajko Mivšek s.p., Mizni Dol 22, Vrhnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, katero je naročnik prejel dne 6. 7. 2016. Naročnik je vpogled omogočil dne 8. 7. 2016, potek pa dokumentiral z zapisnikom o vpogledu.

Vlagatelj je dne 11. 7. 2016 zoper Odločitev o oddaji naročila priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Odločitev o oddaji naročila izpodbija iz razloga, ker izbrani ponudnik ni najugodnejši in ne izpolnjuje obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije, dalje pa tudi iz razloga, ker naročnik ni preveril resničnosti navedb v ponudbi izbranega ponudnika, kot tudi zaradi netransparentnega postopka dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar ni mogoče preveriti, ali je bila sprememba te sploh dopustna. Vlagatelj predlaga da se mu ugodi tako, da se Odločitev o oddaji naročila razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.
V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) s tem, ko je postopek dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika vodil na netransparenten način, zaradi česar ni mogoče preveriti, ali je bila dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika dopustna (glede na peti in šesti odstavek 89. člena ZJN-3) in pravočasna. Vlagatelj konkretno očita naročniku, da ta v obrazložitvi Odločitve o oddaji naročila ni pojasnil razloga za dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika, niti ali jo je ta dopolnil v roku, kot tudi na vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika nikjer ni bil razvidno, v čem je bila ponudba izbranega ponudnika nedopustna oziroma pomanjkljiva, prav tako pa ni bil razviden poziv naročnika izbranemu ponudniku na dopolnitev ponudbe s postavljenim rokom za dopolnitev ter vloga, s katero je izbrani ponudnik svojo ponudbo dopolnil. Vlagatelj zato meni, da je bilo z netransparentnim postopkom dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika kršeno temeljno načelo transparentnosti javnega naročanja iz 6. člena ZJN-3, ki zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar velja tudi za postopek dopolnitve ponudbe. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 s tem, ko je potrdil ponudbo brez predhodnega preverjanja resničnosti navedb izbranega ponudnika, in s tem, ko je potrdil ponudbo z nejasno vsebino, ki je ni mogoče preveriti. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik v točki št. 3.4.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) določil, da bo material prevzemal v kamnolomu oziroma na prevzemnem mestu, pri čemer pa je prevzemno mesto pomembna okoliščina, saj se na njegovi podlagi določa merilo izbora, t.j. oddaljenost, ki »v točkovanju zavzema kar 40%« (točka št. 7.2 Navodil). V ponudbi izbranega ponudnika je kot mesto prevzema navedena »Deponija PODČELO«, brez navedbe parcelne številke in katastrske občine ali navedbe hišne številke objekta na tem kraju. Ker mesto prevzema ni lastno ime nekemu kraju v Republiki Sloveniji, ta lokacija ni splošno znana, zato ni mogoče preveriti, kje se ta nahaja in ali je res 2700 m oddaljena od križišča Jagrove ceste, Pionirske ceste in Ceste Krimskega odreda, kot to navaja izbrani ponudnik v svoji ponudbi. Vlagatelj ugotavlja, da »Deponija PODČELO« ni navedena v javni evidenci registriranih deponij, ki jo kot obvezno vodi Agencija za okolje in prostor (v nadaljevanju: ARSO), kar pomeni, da bodisi ta ne obstaja, ima drugo ime ali pa ni registrirana. Ker mesta prevzema ni mogoče preizkusiti, zato tudi ni mogoče preveriti njegove oddaljenosti, predvsem pa kakšen odstotek ta dosega pri oddaljenosti kot postavljenem merilu. Posledično temu ni mogoče preizkusiti, ali je izbrana ponudba zares najugodnejša. Vlagatelj dalje navaja, da v kolikor je z izrazom »Deponija PODČELO« mišljeno zemljišče s parcelnimi številkami 1421/1, 1422/2 in 1343, vse k.o. 2001 - Stara Vrhnika (v nadaljevanju: sporna lokacija), potem ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, ne izpolnjuje pa tudi temeljnih načel spoštovanja zakonskih obveznosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki veljata pri javnih razpisih. Vlagatelj zatrjuje, da je sporna lokacija nezakonita deponija, ki v naravi predstavlja neporaslo zemljišče kot odlagališče gradbenih odpadkov, posledično temu ni zakonito prevzemno mesto, ponudba izbranega ponudnika pa zato ne izpolnjuje osnovne zahteve pogoja, določenega v 5. točki poglavja 3.1 Navodil. Vlagatelj utemeljuje navedeno s podatki iz Lokacijske informacije Občine Vrhnika za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih, št. 3501-1/2016-62 (v nadaljevanju: Lokacijska informacija), v skladu s katero predstavlja sporna lokacija po svoji dovoljeni namenski rabi območje okoljske infrastrukture (0), delno pa druga kmetijska zemljišča (K2) in gozdna zemljišča (G), nahaja pa se v varovalnem pasu državne ceste, telekomunikacijskega omrežja in vodovoda, zaradi česar je potrebno za posege na sporni lokaciji v skladu z zakonodajo pridobiti predhodno soglasje pristojnih organov kot upravljalcev. Vlagatelj zatrjuje, da za sporno lokacijo nobeno od zahtevanih soglasij ni bilo izdano, in predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija opravita pri pristojnih upravljalcih poizvedbe glede obstoja soglasij za posege v zemljišče na tej sporni lokaciji. Iz lokacijske informacije po vlagateljevih navedbah tudi izhaja, da na območju drugih kmetijskih zemljišč (K2) in na območju gozdnih zemljišč (G) ni dopustna postavitev zbirnega centra za gradbeni material ali za gradbene odpadke, na območju okoljske infrastrukture (0) pa je tak zbirni center dopusten le v primeru, če je namenjen izvajanju dejavnosti gospodarske javne infrastrukture s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z (vodnimi) odpadki, zaradi česar vlagatelj trdi, da na sporni lokaciji ni dopustno organizirati zbirnega centra za gradbene odpadke, zato ta ne more predstavljati prevzemnega mesta, v dokaz svojih navedb pa predlaga postavitev izvedenca urbanista. Vlagatelj dalje navaja, da v kolikor bi bilo na sporni lokaciji dopustno organizirati zbirni center gradbenih odpadkov, bi bilo potrebno v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s sprem.; v nadaljevanju: ZVO-1) predhodno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje oziroma okoljevarstveno soglasje za ta namen, kar pa za sporno lokacijo ne velja. Kot dokaz temu vlagatelj prilaga dopis ARSO, št. 35400-132/2016-2 z dne 13.6.2016. Kot dokaz pa navaja tudi pismo Direkcije Republike Slovenije za ceste (št. 37161-9/2016-133 z dne 29. 4. 2016), iz katerega izhaja, da za sporno lokacijo skladno z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/1997 s sprem.; v nadaljevanju: ZJC) soglasje za priključek na državno cesto ni bilo izdano. Vlagatelj ločeno od navedenega tudi ugotavlja, da lastnik sporne lokacije ni izbrani ponudnik, ampak je njegova lastnica Občina Vrhnika, pri čemer izbrani ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji nikjer ni pojasnil svojih upravičenj na zadevnem zemljišču, naročnik pa obstoj teh pravic očitno ni preverjal. Po vpogledu v zemljiško knjigo vlagatelj ugotavlja, da v korist izbranega ponudnika ni vpisana nobena stvarna pravica, ki bi mu omogočala zakonito posest in uporabo zadevnega zemljišča za namen prevzemnega mesta, in opozarja, da v kolikor ima izbrani ponudnik z Občino Vrhnika sklenjeno najemno pogodbo, je ta pogodba nezakonita in zato neveljavna, saj ni bila sklenjena v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010 s spremem.; v nadaljevanju: ZSPDSLS) in Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba), predlaga pa še, da naročnik ali Državna revizijska komisija v tej zvezi opravi pri Občini Vrhnika poizvedbe. Vlagatelj sklepno navaja, da glede na podane okoliščine izbrani ponudnik na sporni lokaciji ne bo mogel izpolnjevati pogodbe, temveč bo bil prisiljen naročniku nuditi material iz druge lokacije. V kolikor ta ne bi bila iste oddaljenosti kot je sporna lokacija, bi se s tem bistveno spremenilo razmerje, doseženo pri točkovanju oddaljenosti kot enega od dveh meril za izbor, s čemer bi se bistveno spremenila izbrana ponudba, saj ne bi bila več najugodnejša. Takšna situacija bi bila nezakonita in v nasprotju z zagotavljanjem konkurence med ponudniki.

O vloženem zahtevku za revizijo se je izbrani ponudnik izjasnil z vlogo z dne 19. 7. 2016. Navaja, da vlagatelj svojih trditev o nezakonitosti in nejasnosti njegove ponudbe ni utemeljil. Kot neutemeljene zanika tudi navedbe vlagatelja glede netransparentnega načina dopolnitve njegove ponudbe, saj je na naročnikov poziv vso zahtevano dokumentacijo predložil v skladu z zakonom in v postavljenem roku. Glede vlagateljevih navedb v zvezi s sporno lokacijo kot mestom prevzema navaja, da gredo vlagateljeve navedbe in zahteve široko izven postavljenih pogojev in meril, zato jih ocenjuje kot zlonamerne in neupoštevne.

Naročnik je dne 25. 7. 2016 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, podredno pa kot neutemeljen v celoti zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo ter da so izpolnjeni vsi ostali pogoji za njegovo obravnavo. Vlagateljeve navedbe, da je dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika vodil na netransparenten način, naročnik zavrača kot neutemeljene. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelju omogočil na njegovo zahtevo vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, omogočil pa mu je tudi izdelavo 37 enostranskih in 18 obojestranskih kopij. Ker vlagatelj ni zahteval vpogleda v druge listine, razen v osnovno ponudbo izbranega ponudnika, tako ni zahteval vpogleda niti v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom glede naročnikovih zahtev po dopolnitvi in pojasnilu ponudbe, niti ni zahteval vpogleda v tiste listine, s katerimi je izbrani ponudnik svojo ponudbo dopolnil, prav tako pa ni zahteval vpogleda v ostalo spisovno dokumentacijo naročnika. V kolikor bi vlagatelj takšno zahtevo podal, bi mu naročnik v skladu z zakonom to vse omogočil, nobenega dokumenta pa mu ni skrival, kar je razvidno tudi iz zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, kjer vlagatelj po vpogledu ni imel nobenih pripomb in zahtev. V zvezi z vpogledom v spisovno dokumentacijo, katera je bila vlagatelju na voljo, naročnik dalje pojasnjuje, da vlagatelju tudi ni omejeval možnosti vpogleda v najemno pogodbo za sporno lokacijo, katere kopijo je naročnik pridobil od Občine Vrhnika v fazi preverjanja ponudbe izbranega ponudnika, ker se je želel prepričati, da ima izbrani ponudnik za navedeno odjemno mesto pravni temelj. Naročnik dalje navaja, da je iz njegovega poziva in dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika jasno razvidno, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo v skladu s pozivom dopolnil oziroma pojasnil v zahtevanem roku, predložil pa je tudi vse zahtevane informacije in dokumente. Posledično temu je naročnik ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v vsem izpolnila njegove zahteve, zaradi česar je njegovo ponudbo označil kot dopustno in jo izbral v sklopu 4, zato naročnik navedbe vlagatelja v tem in preostalem delu zavrača kot neutemeljene in nedokazane. Navedbe vlagatelja glede tega, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 s tem, ko ni preverjal resničnosti navedb izbranega ponudnika glede prevzemnega mesta v zvezi s postavljenim merilom in je potrdil ponudbo z nejasno vsebino, ki je ni mogoče preveriti, kot tudi ker ni preverjal zakonitosti »Deponije PODČELO«, naročnik prav tako zavrača kot neutemeljene in zavajajoče. Naročnik pojasnjuje, da je pogoje jasno, nedvoumno in eksaktno določil v razpisni dokumentaciji, pri čemer je v točki 3.4.3. Navodil določil, da bo blago prevzemal v kamnolomu oziroma na prevzemnem mestu, glede na tak zapis pa z ničemer ni podal kakršnihkoli zahtev glede tega, kje in kako je organizirano prevzemno mesto. Naročnik navaja, da vlagatelj v preostalem delu zahtevka za revizijo predvsem problematizira sporno lokacijo v neskladju z določili razpisne dokumentacije. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel lokacijo prevzemnega mesta (»Deponija PODČELO«), ni pa bil dolžan navesti parcelnih številk, katastrske občin in ostalega, kot to neutemeljeno navaja vlagatelj. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi vlagateljeve navedbe, da sporne lokacije ne pozna in ne ve kje naj bi se ta nahajala, zaradi česar mesta prevzema ni mogoče preizkusiti, saj po naročnikovem vedenju sporna lokacija predstavlja opuščen kamnolom v Podčelu, katerega je Občina Vrhnika oddala v najem dvema najemnikoma, med drugim tudi izbranemu ponudniku, konkretno za namen odprtega skladiščenja gradbenega materiala. Naročnik v tej zvezi pojasnjuje, da so po namenski rabi, kot jo določa Občinski prostorski načrt, zemljišča opuščenega kamnoloma Podčelo (s parcelnimi številkami 1420, 1421/1, 1422/2, 1340, 1347, 2430/3 in 1343, vse vpisane v k.o. Stara Vrhnika) namenjena za odlagališče gradbenih ter nevarnih odpadkov, na tej lokaciji pa so dovoljeni tudi servisni in skladiščni objekti. Ob taki kategorizaciji zemljišč je Občina Vrhnika kot lastnik navedena zemljišča preko javne objave skladno z ZSPDSLS in Uredbo na pregleden in zakonit način oddala v najem, izbrani ponudnik pa je pridobil pravico uporabljati to zemljišče, ki ga je skladno z Navodili navedel kot kraj prevzema. Naročnik dodaja, da deponijo pozna že vrsto let, saj je tam v preteklosti tudi sam opravljal svojo dejavnost in v tem kamnolomu pridobival kamnine za vzdrževanje občinskih cest, kasneje pa je to dejavnost opustil po prenosu navedenih zemljišč v last Občine Vrhnika, nakar so se uredila tudi najemna razmerja za uporabo teh zemljišč. V zvezi z vlagateljevim očitkom, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, kot tudi ne temeljnih načel spoštovanja zakonskih obveznosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki veljata pri javnih razpisih, naročnik vlagatelju očita pavšalne navedbe, ker tudi na tem mestu vlagatelj ni navedel, katerih delov ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje, problematizira pa domnevno sporno sklenitev najemne pogodbe, katera pa ni predmet tega postopka in revizijski razlog. Naročnik ponavlja, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahtevane pogoje, ne pa tudi tistih ki jih naročnik ni določil, kot to želi vlagatelj in kateri problematizira celo sklenjeno najemno pogodbo za sporno lokacijo, kot jo ima vlagatelj sklenjeno z Občino Vrhnika. Izbrani ponudnik je tako izpolnil vse naročnikove zahteve glede prevzemnega mesta, naročnik pa je prevzemno mesto pravilno upošteval glede na določila razpisne dokumentacije, zaradi česar so navedbe vlagatelja tudi v tem delu neutemeljene. Vlagateljeve navedbe, da je sporna lokacija nezakonita deponija, katera ne izpolnjuje zakonskih zahtev s področja okoljske in prometne zakonodaje, in da raba zemljišča za namene deponije ni združljiva z dovoljeno prostorsko rabo, za navedeno sporno lokacijo pa da niso bila pridobljena potrebna soglasja pristojnih organov kot upravljalcev, naročnik sklepno zavrača kot neutemeljene, kot tudi zavrača vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik na sporni lokaciji nima nobenih upravičenj, česar naročnik naj ne bi preverjal. Naročnik ponavlja svoje ugotovitve, da je natančno seznanjen s pravnim stanjem glede sporne lokacije, zaradi česar šteje očitke vlagatelja za zavajajoče, ker ti niso podprti z dejstvi in dokazi. Upoštevaje dejstvo, da je v razpisni dokumentaciji določil, da bo material prevzemal v kamnolomu oziroma na prevzemnem mestu, je izbrani ponudnik izpolnil vse zahteve s tem, ko je navedel prevzemno mesto, katerega ima pravico uporabljati.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 28. 7. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 4. 8. 2016 opredelil do navedb naročnika, izpostavil, da je naročnik odgovoril le na nekatere njegove očitke v zahtevku za revizijo, izpostavil, da vztraja pri vseh revizijskih razlogih, in zahteval, da se Državna revizijska komisija opredeli do vseh njegovih revizijskih navedb. Vlagatelj je zahteval tudi vpogled v najemno pogodbo, št. 478-6/2012 (6-09).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika utemeljeno ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, kot je to ugotovil na začetku obrazložitve v Odločitvi o zahtevku za revizijo tudi naročnik, da so procesne predpostavke za obravnavo izpolnjene, zaradi česar je pristopila k vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo.

Kot revizijski razlog vlagatelj najprej navaja, da je naročnik vodil postopek dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika na netransparenten način, zaradi česar vlagatelj ni mogel preveriti, ali je bila dopolnitev zares dopustna, kot tudi, ali je bila pravočasna.

Peti odstavek 89. člena ZJN-3 ureja postopek dopolnjevanja ponudb, pri čemer določa, da če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije naročnika je ta potem, ko je ugotovil da v ponudbi izbranega ponudnika vezano na točko 3.3.2 Navodil niso predložene fotokopije CE informacij (certifikati) za vse štiri ponujene frakcije, kot tudi, da izbrani ponudnik ni predložil podpisanega, datiranega in žigosanega obrazca ESPD – enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: ESPD), slednjega pozval k dopolnitvi njegove ponudbe z dopisom, z dne 14. 6. 2016. Izbrani ponudnik je zahtevane dokumente posredoval naročniku po elektronski pošti v postavljenem roku dne 15. 6. 2016 ob 8.59 uri. Naročnik je po opravljenem pregledu prejetih dokumentov ugotovil, da na strani 20 obrazca ESPD ob zapisu »Hujša kršitev poklicnih pravil« izbrani ponudnik ni označil odgovora, zato ga je istega dne pozval po elektronski pošti ob 11.29 uri še na posredovanje neoznačenega dela te izjave. Izbrani ponudnik je nato ta del izjave iz obrazca ESPD, z označenim odgovorom na strani 20, ki ga je tudi žigosal in podpisal, posredoval naročniku po elektronski pošti tega istega dne ob 17.53 uri.

V skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-3 ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. Peti odstavek 79. člena ZJN-3 dalje določa, da ima ESPD obliko standardnega obrazca, ki ga Evropska komisija določi na podlagi drugega odstavka 59. člena Direktive 2014/24/EU in se zagotovi izključno v elektronski obliki.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo zadevnega javnega naročila ugotavlja, da je naročnik v več točkah Navodil postavil ponudnikom zahtevo, da predložijo za dokazovanje svoje sposobnosti ESPD. V točki 2.3 Navodil je (med drugim) določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti pravilno izpolnjene, datirane, žigosane in s strani odgovorne osebe podpisane razpisne obrazce ter druge zahtevane dokumente, zložene v vrstni red, med katerimi je bil naveden tudi ESPD, kot dokazilo pa ga je naročnik zahteval v zvezi z izpolnjevanjem ponudnikove osnovne sposobnosti (točka 3.1 Navodil), dalje v zvezi s ponudnikovo sposobnostjo za opravljanje poklicne dejavnosti (točka 3.5 Navodil) in v zvezi s ponudnikovim nastopom s podizvajalci (točka 5. Navodil).

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni zahtevanega ESPD obrazca ni predložil. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik na naročnikov poziv z dne 14.6.2016 temu po elektronski pošti dne 15. 6. 2016 ob 8.59 uri predložil ESPD obrazec, vendar iz tega obrazca na strani 20, kjer so vsebovane izjave izbranega ponudnika, ne izhaja, da bi bil označen odgovor izbranega ponudnika glede hujše kršitve poklicnih pravil, temveč je bil v nasprotju z ostalimi odgovori neoznačen. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da tudi po izvedeni dopolnitvi dne 15. 6. 2016 ponudba izbranega ponudnika še vedno ni vsebovala ustreznega (ustrezno izpolnjenega) ESPD obrazca. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja še, da je naročnik po prejemu dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika in ugotovitvi, da predloženi ESPD obrazec ni (v celoti) ustrezno izpolnjen, slednjega dne 15.6.2016 ponovno (pozval k dopolnitvi ponudbe v istem delu, v katerem je izbrani ponudnik k dopolnitvi ponudbe že bil pozvan, tj. v zvezi z zahtevo po predložitvi ustreznega ESPD obrazca.

Brez da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali je ZJN-3 (predvsem 89. člen) naročniku dajal podlago, da je izbranemu ponudniku v zvezi z nepredloženim ESPD obrazcem omogočil (kakršnokoli) dopolnitev te ponudbe, je potrebno ugotoviti, da je z določili tega predpisa neskladno (vsaj) ravnanje naročnika, ki je izbranega ponudnika večkrat (dvakrat) pozval na odpravo iste pomanjkljivosti v njegovi ponudbi. Iz določil četrte povedi petega odstavka 89. člena ZJN-3 namreč izhaja, da mora v primeru, če gospodarski subjekt na naročnikovo zahtevo ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Vsaj v trenutku, ko izbrani ponudnik na naročnikov poziv svoje ponudbe ni ustrezno dopolnil, bi moral tako naročnik ponudbo izbranega ponudnika izključiti.

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da je naročnik kršil določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3, ko ponudbe izbranega ponudnika po neustrezni dopolnitvi ni izključil kot nedopustne, vlagateljeve revizijske navedbe o neustreznosti dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika pa so utemeljene. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta, št. 1/9-NMV-06/16 z dne 4. 7. 2016 »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, v sklopu 4: »Dobava kamenih agregatov«. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudbe izbranega ponudnika že zaradi neustrezne dopolnitve ni mogoče oceniti kot dopustne, ni presojala ostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika. Presoja teh navedb namreč ne bi več vplivala na oceno dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika in s tem na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz prve točke izreka tega sklepa. Glede na to, da je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku ugodila, vpogleda v najemno pogodbo vlagatelju ni omogočila, saj je ta v zvezi z zapisanimi ugotovitvami brezpredmeten.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v pripravljalni vlogi – opredelitev do navedb naročnika (z dne 4. 8. 2016) zahteval povrnitev priglašenih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer 642,60 EUR za zahtevek za revizijo, 642,60 EUR za pripravljalno vlogo, skupaj s stroški tiskanja in fotokopiranja listin v višini 85,50 EUR, vse povečano za 22 % DDV ter 708,82 EUR za plačano takso.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prva poved tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 367,20 EUR (800 točk za sklop 4), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečan za 22% davek na dodano vrednost;
- izdatke v pavšalnem znesku 7,34 EUR (16 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, povečane za 22% DDV (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku);
- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 708,82 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.165,76 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora (vrednost ponudbe izbranega ponudnika v konkretnem primeru znaša 29.050,00 EUR brez DDV) za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi, priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 4. 8. 2016 namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 12. 9. 2016
Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisi







Vročiti:
- Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika
- Odvetniška pisarna Platovšek d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana
- "Mivšek" Rajko Mivšek s.p., Mizni Dol 22, 1360 Vrhnika
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu