018-141/2016 Pošta Slovenije d.o.o.

Številka: 018-141/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev PS Točke«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba KIG podjetje za proizvodnjo in upravljanje družb d.d., Zagorica 18, Ig, ki jo zastopa Odvetniška družba Ilić & Partnerji o.p., d.o.o., Davčna ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.09.2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.


2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 16.02.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave NMV 893/2016. Naročnik je dne 04.05.2016 sprejel Odločitev št. 0011/2016/0011/MVB/6, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Karba MGE d.o.o., Ulica Rada Pušenjaka 21, Ljutomer. Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 18.04.2016 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija (ob ugotovitvi, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna) s sklepom št. 018-073/2016-4, z dne 13.06.2016, ugodila ter razveljavila izpodbijano odločitev.

Naročnik je dne 27.06.2016 sprejel Odločitev št. 0011/2016/0011/MVB/6-2, s katero je zavrnil obe ponudbi in zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Iz obrazložitve je razvidno, da sta obe prejeti ponudbi nepopolni. Ponudba prvotno izbranega ponudnika je neprimerna, vlagateljeva ponudba pa nesprejemljiva.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 14.07.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je naročnik njegovo ponudbo označil kot nesprejemljivo (in posledično nepopolno), s čimer je kršil določila 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in načelo transparentnosti. Naročnik je izpodbijano odločitev formalno oprl na tretji odstavek 84. člena ZJNVETPS, vendar je tako iz izreka, kakor tudi iz obrazložitve razvidno, da je naročnik izhajal iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS. Naročnik je v 3. točki Poročila o oddaji javnega naročila št. 6/23 (dokument, z dne 01.04.2016), ki je sestavni del dokumentacije, navedel, da sta obe prejeti ponudbi pravilni, primerni in sprejemljivi. V obrazložitev izpodbijane odločitve pa je zapisal, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, zaradi česar mu gre očitati nepregledno ravnanje in posledično kršitev načela transparentnosti javnega naročanja. Naročnik je izpodbijano odločitev utemeljil na predpostavki, da vlagateljeva ponudba presega njegova razpoložljiva sredstva. Naročnik je v dokumentu Predlog za naročilo, z dne 05.02.2016, navedel, da je v Poslovnem načrtu za leto 2016 za 2 PS Točki načrtovanih skupaj 232.817,00 EUR sredstev. Že na tej osnovi je mogoče zaključiti, da je imel naročnik v letu 2016 predvidenih 232.817,00 EUR zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila. Ob tem ni jasno, iz katerih vrednosti izhaja naročnik, saj njegove navedbe, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva za 44.279,00 EUR (brez DDV) pri enem kompletu PS Točke ne držijo. Zagotovljena sredstva za en komplet namreč znašajo 90.798,63 EUR (brez DDV), vlagatelj pa je za en komplet ponudil ceno v višini 74.279,00 EUR (brez DDV). Naročnik je zgolj pavšalno navedel, da je iz Predloga za naročilo, z dne 05.02.2016, in Sklepa št. 0011/2016/0011/MVB/6 o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti, z dne 05.02.2016, razvidno, da je ocenjena vrednost 120.000,00 EUR, pri čemer očitno ne razlikuje med ocenjeno vrednostjo in zagotovljenimi sredstvi. Naročnik sicer navaja, da je ocenjeno vrednost določil na podlagi opravljene tržne analize oziroma po pridobitvi informativnih ponudb, a navedenega ni konkretiziral oziroma se je v zvezi s tem oprl le na primerjavo med vrednostjo vlagateljeve ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika. Naročnikova primerjava s predhodno pridobljenimi informativnimi ponudbami je brezpredmetna, saj pri teh ponudbah niso bili zahtevani enaki pogoji, kakor so bili zahtevani v tem postopku. Vlagatelj se sklicuje na predhodno odločitev Državne revizijske komisije in navaja, da je morala v skladu z njo ponudbena cena vsebovati tudi stroške nadzora in pregleda predmeta. Naročnik se do navedenega napotka Državne revizijske komisije ni opredelil, zaradi česar je izpodbijana odločitev neobrazložena, naročnik pa je s tem (še dodatno) kršil načelo transparentnosti.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev«, brez številke in datuma, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da gre pri sklicevanju na tretjo točko 84. člena ZJNVETPS za očitno tipkarsko napako, kar je ugotovil tudi vlagatelj. Pravilna pravna podlaga za sprejem odločitve je prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, kar je jasno razvidno iz obrazložitve odločitve. Naročnik tudi navaja, da je Državna revizijska komisija s predhodno odločitvijo razveljavila (prvotno) odločitev o oddaji javnega naročila in postopek vrnila v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Posledično so bila razveljavljena tudi vsa naročnikova ravnanja v fazi analize ponudb, torej tudi Poročilo o oddaji javnega naročila št. 6/23, z dne 01.04.2016, ki je bilo podlaga za sprejem razveljavljene odločitve. Naročnik še zatrjuje, da je v postopku oddaje javnega naročila upošteval vsa določila javno naročniške zakonodaje ter tudi vsa temeljna načela. Postopek je izvedel transparentno, in ob tem upošteval tudi načelo gospodarnosti. Naročnik se strinja z vlagateljem v tem, da je imel prvotno načrtovanih več sredstev za izvedbo naročila, vendar je obseg sredstev (po izvedeni analizi trga še pred začetkom postopka) ustrezno znižal, kar jasno izhaja iz sklepa o začetku postopka. Naročnik načrtuje vzpostavitev PS Točke v okviru strateškega projekta Poštna poslovalnica prihodnosti (v nadaljevanju: Strateški projekt PMP). Ker se v okviru projekta istočasno izvajajo tudi druge aktivnosti, se je del sredstev, ki je bil prvotno namenjen za vzpostavitev PS Točke (po analizi trga in pridobitvi informativnih ponudb), namenil za izvedbo drugih projektnih aktivnosti. Naročnik ima tako zagotovljenih 30.000,00 EUR brez DDV za postavitev ene PS Točke, kar jasno izhaja iz dokumentacije, ki jo vodi. Naročnik navaja, da je izvedel analizo trga, iz katere jasno izhaja, da so na trgu, poleg obeh sodelujočih ponudnikov, prisotni tudi drugi ponudniki. Naročnik še zatrjuje, da jasno loči med ocenjeno vrednostjo in zagotovljenimi sredstvi, kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločitve. Zatrjuje, da v fazi analize trga ni pridobil zgolj ponudb obeh sodelujočih ponudnikov, ter da so mu informativne ponudbe služile kot podlaga za določitev (znižanje) zagotovljenih sredstev. Odločitev je ustrezno obrazložena in utemeljena. Iz nje izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba izločena, ker presega naročnikova zagotovljena sredstva in (hkrati) cene, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Naročnik zatrjuje, da je z izpodbijano odločitvijo sledil tudi napotkom Državne revizijske komisije. Ponovno je opravil analizo ponudb ter preveril, ali lahko opravi izbiro. Ker sta obe ponudbi nepopolni, izbire ni mogel opraviti.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 02.08.2016, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da se naročnik sklicuje na očitno tipkarsko napako in opozarja, da se je naročnik na očitno tipkarsko napako skliceval tudi v predhodnem revizijskem postopku, ki se je končal s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-073/2016-4, z dne 13.06.2016, s katerim je bilo ugodeno njegovemu (predhodno vloženemu) zahtevku za revizijo. Vlagatelj opozarja, da je Državna revizijska komisija z navedeno odločitvijo razveljavila le predhodno odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika in s tem ni posegla v druge naročnikove dokumente (oziroma v Poročilo o oddaji javnega naročila št. 6/23, z dne 01.04.2016). Naročnikova dolžnost je bila sprejeti novo odločitev glede na dokumentacijo, s katero je razpolagal v trenutku sprejema nove (izpodbijane) odločitve. Naročnik skuša vsebinsko zamegliti pojma ocenjene vrednosti in zagotovljenih sredstev. Pri tem je naročnik spregledal dejstvo, da je iz sklepa o začetku postopka razvidno, da znaša ocenjena vrednost 120.000,00 EUR, da pa pri tem ni zapisal, da so se z ocenjeno vrednostjo zmanjšala tudi zagotovljena sredstva. Po ZJNVETPS pa je nesprejemljiva zgolj tista ponudba, ki presega zagotovljena sredstva (in torej ne ocenjeno vrednost). Poleg tega se naročnik v izpodbijani odločitvi ni skliceval tudi na drugi kriterij nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe, oziroma ni navedel, da je vlagateljeva ponudba višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Naročnik se tako prepozno sklicuje na pridobivanje informativnih ponudb. Poleg tega vsebina informativnih ponudb ni enaka predmetu javnega naročila. Zato je primerjava slednjih z vlagateljevo ponudbo brezpredmetna, oziroma bi bila možna zgolj v primeru, če bi ti ponudniki tudi dejansko oddali ponudbe, do česar pa ni prišlo. Za sestavo predmetne vloge vlagatelj zahteva povrnitev stroškov.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo, kot nesprejemljivo, nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, in s tem ravnal tudi v nasprotju z načelom transparentnosti.

Državna revizijska komisija se uvodoma strinja z vlagateljem v tem, da je naročnik izpodbijano odločitev oprl na napačna določila 84. člena ZJNVETPS. Naročnik je odločitev sprejel na podlagi tretjega odstavka 84. člena ZJNVETPS (ki se nanaša na zavrnitev vseh ponudb), ker pa je obe prejeti ponudbi izločil kot nepopolni, vlagatelj pravilno opozarja, da bi jo moral opreti na prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS. Ker pa med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil zaradi njene nesprejemljivosti, čemur je vlagatelj tudi pravočasno ugovarjal, z navedeno nepravilnostjo niso bile prizadete vlagateljeve pravice in pravne koristi.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi z (ne)sprejemljivostjo njegove ponudbe je potrebno presojati ob upoštevanju 22. točke 2. člena ZJNVETPS, ki nesprejemljivo ponudbo definira kot tisto, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Ponudba, ki je nesprejemljiva, je hkrati tudi nepopolna (popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna) in jo je naročnik v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS dolžan izločiti iz postopka.

Iz Odločitve št. 0011/2016/0011/MVB/6-2, z dne 27.06.2016, je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za nesprejemljivo zato, ker je ugotovil, da presega njegova zagotovljena sredstva. Iz navedenega dokumenta je prav tako razvidno, da je naročnik v zvezi z razpisanim predmetom opravil tržno analizo oziroma pridobil informativne ponudbe ter na podlagi navedenega poizvedovanja določil tudi ocenjeno vrednost. Pri tem je ugotovil, da je vlagateljeva cena višja od ponudbe prvotno izbranega ponudnika za 44.744,00 EUR brez DDV (naročnik je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel le dve ponudbi), naročnikova zagotovljena sredstva pa presega za 44.279,00 EUTR (brez DDV) pri enem kompletu PS Točke. Naročnik je torej oceno o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe sprejel tako na podlagi (njene) primerjave s tržnimi cenami, kakor tudi na podlagi ugotovitve, da vlagateljeva ponudbena cena presega njegova zagotovljena sredstva.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da je izpodbijana odločitev dovolj obrazložena in utemeljena. Iz nje torej izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba izločena, ker presega naročnikova zagotovljena sredstva in (hkrati) cene, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Naročnik je z izpodbijano odločitvijo sledil tudi napotkom Državne revizijske komisije iz njene predhodne odločitve. Ponovno je opravil analizo ponudb ter preveril, ali lahko opravi izbiro. Ker je ob tem ugotovil, da sta obe ponudbi nepopolni, izbire ni opravil.

Prav tako je potrebno pritrditi naročniku tudi v tem, da je Državna revizijska komisija s svojo predhodno odločitvijo razveljavila prvotno odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ter postopek oddaje predmetnega javnega naročila vrnila v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Naročnik zato pravilno opozarja, da so bila posledično razveljavljana vsa njegova ravnanja iz faze pregleda in ocenjevanja ponudb, torej tudi Poročilo o oddaji javnega naročila št. 6/23, z dne 01.04.2016 (na podlagi katerega je bila sprejeta razveljavljena odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika), na katerega se sklicuje vlagatelj, in iz katerega je sicer razvidno, da sta obe prejeti ponudbi, torej tudi vlagateljeva, pravilni, primerni in sprejemljivi.

Iz Sklepa št. 0011/2016/0011/MVB/6 o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti (dokument št. 6/23, z dne 05.02.2016) je razvidno, da znaša ocenjena vrednost razpisanih PS Točk (naročnik razpisuje 4 komplete PS Točk) 120.000,00 EUR (brez DDV), ter da so sredstva za oddajo javnega naročila v enaki vrednosti (120.000,00 EUR brez DDV) predvidena v poslovnem načrtu za leto 2016. Iz Predloga za naročilo št. IN-RD-RP-123, z dne 05.02.2016, izhaja, da naročnik razpisuje 4 komplete PS Točk, pri čemer znaša ocenjena vrednost za 1 PS Točko 30.000 EUR brez DDV, oziroma za 4 PS Točke 120.000,00 EUR brez DDV, ter da so sredstva v tej višini planirana v okviru SRP projekta PMP. Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je bila prvotno predvidena pilotna postavitev 2 PS Točk, in sicer je bilo za njiju predvidenih 232.817,00 EUR (brez DDV), raziskava trga pa je pokazala, da je možno PS Točke nabaviti po veliko nižji ceni, in sicer po ceni v višini cca. 30.000,00 EUR (brez DDV) za eno PS Točko. Iz obrazložitve je prav tako razvidno, da je naročnik informativne ponudbe pridobil od treh ponudnikov, in sicer od vlagatelja in od prvotno izbranega ponudnika (Karba MGE d.o.o., Ljutomer) ter od družbe Euromodul d.o.o., Viškovo, Hrvaška). Navedeno potrjuje tudi pregled informativnih ponudb, iz katerih je razvidno, da sta dve podjetji ponudili ceni, ki sta nižji od 30.000,00 EUR (brez DDV) za eno PS Točko.

Res je sicer, kar navaja vlagatelj, da ocenjene vrednosti ni mogoče enačiti z zagotovljenimi sredstvi. Pravila glede določanja ocenjene vrednosti so namreč namenjena temu, da naročnik pravilno izbere ustrezen postopek oddaje javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 18. člena ZJNVETPS mora naročnik izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila, upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja, pri čemer se ocenjena vrednost določi tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Naročnik mora pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevati skupno vrednost plačil, ki jih bo izvedel za poplačilo javnega naročila, ta pa je razumljivo odvisna od cen na trgu. Gre torej za vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. pravilna izvedba postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd). Zagotovljena sredstva po drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik na svojih proračunskih postavkah ali postavkah finančnega načrta predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ocenjene vrednosti torej ni mogoče enačiti z zagotovljenimi sredstvi, saj gre za dva različna pojma, ki sta sicer lahko vrednostno enaka ni pa to nujno.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija na podlagi odstopljene dokumentacije ugotovila, da je ocenjena vrednost vrednostno enaka zagotovljenim sredstvom, oziroma, da znaša ocenjena vrednost za 4 PS Točke 120.000,00 EUR (brez DDV), enako višino sredstev pa ima naročnik tudi na razpolago za plačilo razpisanega posla. Ker so bila zagotovljena sredstva in ocenjena vrednost v enaki vrednosti opredeljena vnaprej, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku, da ima naročnik na razpolago več zagotovljenih sredstev, kot znaša ocenjena vrednost, ni mogla slediti. Poleg tega ZJNVETPS ne nalaga naročniku, da mora v objavi javnega naročila ali v razpisni dokumentaciji objaviti višino zagotovljenih sredstev. Načelo transparentnosti javnega naročanja iz 14. člena ZJNVETPS se v postopku javnega naročanja uresničuje preko določb ZJNVETPS, ki predpisujejo pravila postopka oddaje javnega naročila in zagotavljajo javnost navedenih postopkov z objavami javnih naročil (upoštevaje vrednosti iz 17. člena ZJNVETPS) v Uradnem listu EU in na Portalu javnih naročil. Zakon torej ne nalaga naročnikom, da morajo ponudnike seznaniti z zagotovljenimi sredstvi, mora pa naročnik zagotoviti, da je ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku ter v primeru spora tudi dokazati, da je izbral ponudbo, ki je sprejemljiva in s tem tudi popolna, oziroma da izbire ni opravil iz razloga, ker ponudbe niso bile sprejemljive. Ne glede na navedeno je bil v obravnavanem primeru vlagatelju omogočen vpogled tako v Predlog za naročilo, z dne 05.02.2016, kakor tudi v Sklep št. 0011/2016/0011/MVB/6 o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti, kar pomeni, da se je lahko sam prepričal, da sta ocenjena vrednost in zagotovljena sredstva določena (zagotovljena) v enaki vrednosti (v višini 120.000,00 EUR brez DDV za štiri komplete PS Točk).

Ob vsem navedenem je potrebno ugotoviti, da naročnik ni kršil pravil javnega naročanja s tem, ko je vlagateljevo ponudbo (katere cena za 1 PS Točko znaša 76.576,31 EUR (brez DDV), kot nesprejemljivo, izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Ker znašajo naročnikova zagotovljena sredstva za eno PS Točko 30.000,00 EUR brez DDV, oziroma za štiri PS Točke 120.000,00 EUR brez DDV, vlagateljeva ponudba pri 1 PS Točki presega naročnikova zagotovljena sredstva za 46.576,31 EUR (oziroma za vse 4 razpisane PS Točke za 186.305,24 EUR brez DDV). Prav tako je vlagateljeva cena tudi višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Kot namreč že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik opravil raziskavo trga, oziroma je na podlagi treh informativnih ponudb (v kar se je prepričala tudi Državna revizijska komisija) ugotovil, da sta dve nižji od 30.000,00 EUR brez DDV za 1 PS Točko.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo, kot nesprejemljivo, nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 13.09.2016





predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

 Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor ,
 Odvetniška družba Ilić & Partnerji o.p., d.o.o., Davčna ulica 1, Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:

 v spis zadeve, tu.