018-147/2016 Občina Rogašovci

Številka: 018-147/2016-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Kanalizacija v romskem naselju Serdica in kanalizacija v romskem naselju Sotina«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Puhova ulica 10, Ptuj, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Rogašovci, Rogašovci 14B, Rogašovci (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 9. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 7. 7. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 13.611,20 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 8. 6. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN002376/2016-B01. Dne 7. 7. 2016 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 19. 7. 2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita naslednje kršitve:

1. Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nedopustno, ker ni izkazano izpolnjevanje pogojev tehnične sposobnosti. V točki II.12.2 Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudne ter pogoji za udeležbo pri oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) je naročnik določil, da mora ponudnik v ESPD obrazec vpisati najpomembnejše reference. Ob tem je določil, da bo priznal referenčne gradnje s področja komunalne infrastrukture, ki so predmet javnega naročila in so sestavni del rekapitulacije (kanalizacija, biološka čistilna naprava na pritrjeno biomaso tipa precejalnik minimalno 280 PE, tlačni vod, črpališče) v vrednosti 730.000,00 EUR brez DDV. Tudi na drugih mestih je naročnik opredelil tehnologijo čistilne naprave – tehnologija s pritrjeno biomaso – tip precejalnik. Vlagatelj tako zatrjuje, da je predmet javnega naročila izvedba čistilne naprave na pritrjeno biomaso tipa precejalnik, zaradi česar razpisnim pogojem ne ustrezajo naprave s suspendirano biomaso, med katere sodijo tudi naprave s šaržnimi biološkimi reaktorji (SBR) in naprave z membranskimi bio reaktorji (MBR). Med naprave s pritrjeno biomaso sodijo precejalniki, rotirajoči biološki kontaktorji, biofiltri in v določeni meri tudi reaktorji s plavajočimi nosilci biomase (MBBR). Vlagatelj pojasnjuje značilnosti posameznih vrst čistilnih naprav in navaja, da je s tem, ko je naročnik v razpisni dokumentaciji določil tehnologijo s pritrjeno biomaso – precejalnikom, jasno, katere tehnologije biološkega čiščenja temu ne ustrezajo. Izbrani ponudnik je tehnično sposobnost izkazoval s tremi referencami, in sicer izgradnja kanalizacije Bodonci, izgradnja kanalizacije Cankova – II. faza in izgradnja MČN Prekopa, ki ne izpolnjujejo referenčnega pogoja, saj se ne nanašajo na biološko čistilno napravo na pritrjeno biomaso tipa precejalnik. Pri izgradnji kanalizacije Bodonci je bila vgrajena čistilna naprava s tehnologijo suspendirane biomase. Pri izgradnji kanalizacije Cankova – II. faza je bila uporabljena tehnologija MBBR z reaktorji s suspendirano biomaso in reaktorji s pritrjeno biomaso, vendar so ti ves čas potopljeni v bazenu skupaj s suspendirano biomaso. Tudi pri izgradnji MČN Prekopa je bila uporabljena tehnologija MBBR.
2. Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nedopustno tudi zato, ker je postavko »Dobava, transport ter montaža tipske čistilne naprave« ovrednotil s ceno 37.500,00 EUR, kar predstavlja neobičajno nizko ponudbo. Vlagatelj navaja, da je že nabavna cena te čistilne naprave 93.005,00 EUR brez DDV, zaradi česar bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika v tej postavki preveriti in od njega zahtevati pojasnila.
3. Naročnik je vlagatelju kršil pravico do vpogleda, saj mu ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je le sledil označbi izbranega ponudnika o poslovni skrivnosti, pri čemer ni presojal, ali so posamezni dokumenti sploh lahko označeni s tako oznako. Po mnenju vlagatelja celotna dopolnitev oz. pojasnitev ponudbe izbranega ponudnika, tudi pojasnitev referenc in tehničnih specifikacij, ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Vlagatelju zato ne more biti znano, ali je izbrani ponudnik zgolj pojasnil že predložene reference ali pa je neustrezne reference zamenjal z novimi. Zaradi zakritja delov ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj ne more uveljavljati učinkovitega pravnega varstva, saj ne more predložiti vseh dokazov. Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija dele ponudbe izbranega ponudnika, v katerih zatrjuje kršitve, podrobno pregleda, oz. naj mu dovoli vpogled v celotno dokumentacijo.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podrejeno pa, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter dokumentacijo, ki jo vodi naročnik. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25. 7. 2016 opredelil do revizijskih navedb. V vlogi se opredeljuje do posameznih revizijskih očitkov in navaja, da je naročnik njegovo ponudbo pravilno opredelil kot dopustno, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 3. 8. 2016 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve naročnik odgovarja na posamezne očitke vlagatelja:

1. Iz referenčnega pogoja je razvidno, da je za ugotavljanje tehnične sposobnosti ponudnika bistveno, da ta izkaže, da je šlo v okviru referenčnih poslov za gradnje s področja komunalne infrastrukture, ki so predmet javnega naročila in so sestavni del rekapitulacije. Predmet javnega naročila je bil opredeljen v točki 1.3 razpisne dokumentacije, kjer je bilo navedeno, da obsega gradnjo gravitacijskih kanalov, gradnjo črpališča in tlačnega voda, dobavo in montažo čistilne naprave ter elektro dela – črpališče. Opis predmeta usmerja tudi na popis del, ki je sestavni del dokumentacije. V okviru popisa del je pomembna navedba vsebine predmeta javnega naročila, ki se v tem delu glasi le na kanalizacijo v romskem naselju Serdica in kanalizacijo v romskem naselju Sotlina kot celoto, ne podaja pa nobenih informacij v zvezi s čistilno napravo. Za namen natančne opredelitve vsebine pogoja glede čistilne naprave je zato treba vpogledati v dodatno rekapitulacijo, kjer je podana definicija čistilne naprave: dobava, transport ter montaža tipske čistilne naprave, komplet z vsemi potrebnimi elementi, tehnologija čiščenja: mehansko-biološka, kot npr. Bioclere 350 PE: naprava je podzemna, izdelana iz dvojnega armiranega poliestra. Iz navedenega izhaja, navaja naročnik, da je opisana čistilna naprava tipske izvedbe in z mehansko-biološko tehnologijo čiščenja. To je torej razlaga zahteve pogoja, ki se najprej sklicuje na predmet javnega naročila in nadalje še na popis oz. njegovo rekapitulacijo. Naročnik je dodatno v okviru samega pogoja glede tipa čistilne naprave navedel še drug tip čistilne naprave, in sicer z navedbo »biološka čistilna naprava na pritrjeno biomaso tipa precejalnik« ter z navedbo »kot npr. Bioclere 350 PE«. V samem pogoju je naročnik ponudnike primarno usmeril na preučitev predmeta javnega naročila ter na preučitev rekapitulacije oz. popisa del, iz katere je razvidno, da je predmet naročila tudi čistilna naprava biološko mehanskega tipa. Nikjer v teh delih ni zahtevano, da se v okviru referenc izkaže, da je šlo za izvedbo tipske biološke čistilne naprave na pritrjeno biomaso tipa precejalnik. Nikjer torej ni navedeno, da bi morala biti v okviru referenc izkazana zgolj tovrstna čistilna naprava. V popisu del je naročnik navedel še sklic na konkreten tip naprave, Bioclere 350 PE, ki ga je še natančneje definiral kot podzemno napravo, izdelano iz dvojnega armiranega poliestra. Z navedenim je naročnik še dodatno definiral predmet naročila s tema dvema elementoma, vendar zopet referenc ni omejil na točno določen tip čiščenja odpadnih voda. Po mnenju naročnika referenčnega pogoja ni mogoče razlagati na način, da je treba izkazati le točno določen tip čistilne naprave. Namen naročnika je pridobiti usposobljenega ponudnika, ki razpolaga z zadostnimi izkušnjami iz poslov, pri katerih je vgrajeval tipsko čistilno napravo biološko – mehanske izvedbe. Če bi določil strožje zahteve, bi naročnik pogoj oblikoval drugače. Iz pogoja pa nedvomno sledi povezanost s predmetom javnega naročila, hkrati pa ni omejevanja ponudnikov na tiste, ki bi vgrajevali točno določen tip čistilne naprave. Naročnik navaja, da je pregledal reference izbranega ponudnika in ugotovil, da so ustrezne, saj so bile v njihovem okviru izvedene tri čistilne naprave v dveh različnih tehnologijah s kombinacijo mehanskega in biološkega čiščenja odpadnih voda. Referenčna vgradnja tipske čistilne naprave pomeni, da je izbrani ponudnik sposoben čistilno napravo nabaviti na trgu, jo dostaviti in vgraditi skladno z zahtevami ter jo tudi vključiti v omrežje in pognati, vrsta same čistilne naprave pa tu ne pomeni bistvenega razlikovalnega elementa.
2. Naročnik ni ocenil, da bi bila ponudba kot celota ali njen del neobičajno nizka. V predmetnem postopku ni podlage za objektivni pričetek preverjanja neobičajno nizke cene, saj naročnik ni prejel vsaj štirih pravočasnih ponudb, hkrati pa ponudba tudi ni več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb ter več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe. Naročnik meni, da je preverjanje neobičajno nizke ponudbe stvar naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, pri čemer pa je treba preverjati ponudbo kot celoto, ne pa zgolj eno postavko ponudbenega predračuna. Bistvena je torej končna ponudbena cena, medtem ko je podrobnejša struktura posameznih postavk oz. oblikovanje teh postavk stvar poslovne politike posameznega ponudnika.
3. Naročnik ne sme razkriti informacij, ki jih gospodarski subjekt označi kot poslovno skrivnost, razen če zakon ne določa drugače. V razpisni dokumentaciji je naročnik določil način obravnavanja zaupnih podatkov, vlagatelju pa je omogočil vpogled v skladu z veljavno zakonodajo in prakso Državne revizijske komisije. Vlagatelj je bil seznanjen z vsebino ponudbe v delu, ki je določen kot javen. Seznanjen je bil tudi z referenčnimi potrdili, izdanimi s strani javnih naročnikov, zato je imel na voljo vse potrebne informacije za uveljavljanje pravnega varstva. Dopolnitev ponudbe je bila označena kot poslovna skrivnost, ker vključuje podatke, ki niso javni, zahtevek vlagatelja v tem delu pa je hipotetičen in pavšalen.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3. 8. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 8. 2016 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika pravilno ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:

- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik mora v postopek javnega naročanja vključiti le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti, v zvezi s katero vlagatelj izbranemu ponudniku očita, da je ni izkazal na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3).

Zahteve v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo v smislu izkazovanja zadostnih izkušenj z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil je naročnik določil v točki 12.2 razpisne dokumentacije (Sposobnost ponudnika za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomsko in finančno sposobnost ponudnika ter tehnično in strokovno sposobnost), kjer je v delu pod naslovom »Zahtevana tehnična sposobnost« določil:

»Glede tehnične sposobnosti ponudnik vpiše v ESPD obrazec najpomembnejše reference ponudnika oz. gospodarskih subjektov v skupni ponudbi v zadnjih petih (5) letih pred oddajo ponudbe:

Naročnik bo priznal referenčne gradnje s področja komunalne infrastrukture, ki so predmet javnega naročila in so sestavni del rekapitulacije (kanalizacija, biološka čistilna naprava na pritrjeno biomaso tipa precejalnik minimalno 280 PE, tlačni vod, črpališče) v vrednosti 730.000,00 EUR brez DDV. Ponudnik mora ponuditi najmanj eno referenco. Reference se seštevajo, v ta namen bo naročnik priznal tudi reference podizvajalcev. Ponudnik lahko ponudi v delu referenc skupno ponudbo oziroma nastopa s podizvajalci.

Navedene reference ponudnik dokazuje s predložitvijo potrdila naročnikov kot investitorjev za vsak objekt, ki ga ponudnik navaja, sicer navedene reference ne bodo priznane. Naročnik kot investitor, ki potrdi referenčno potrdilo o izvedbi del, je tretja oseba, kar pomeni, da navedenega potrdila ne more ponudnik potrditi sam sebi (obrazec št. 5).«

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta v ESPD obrazcu navedel tri referenčna dela, in sicer:

- izgradnja kanalizacije v Občini Cankova II. faza z biološko napravo kapacitete 1,180 PE (naročnik Občina Cankova),
- izgradnja kanalizacije Bodonci s čistilno napravo kapacitete 300 PE (naročnik Občina Puconci),
- izgradnja MČN Prekopa – izgradnja mehanske biološke čistilne naprave kapacitete 800 PE (naročnik Občina Vransko).

Za navedena referenčna dela je izbrani ponudnik predložil tudi potrdila, v katerih so referenčni naročniki potrdili izvedbo v ESPD obrazcu navedenih del.

Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 4. 7. 2016 pozval k pojasnitvi ponudbe, in sicer v delu, ki se nanaša na predložene reference. V dopisu je naročnik navedel, da ga v zvezi s predloženimi referencami zanimajo vrste tehnologije čiščenja odpadne vode vgrajenih čistilnih naprav, zaradi česar je izbranega ponudnika pozval, naj predloži dokumentacijo, iz katere bo razvidna tehnologija čiščenja. Iz vloge z dne 7. 7. 2016, s katero je izbrani ponudnik pojasnil svojo ponudbo, je razvidno, da je predložil načrt gradbenih konstrukcij, ki se nanaša na izgradnjo kanalizacije Bodonci, navodila za vgradnjo, montažo, vzdrževanje in nadzor biološke čistilne naprave SBR REG 60 – 1000 PE proizvajalca Regeneracija, d. o. o., Lesce, tehnično poročilo za čistilno napravo tipa N2-PM1P-160-911.N+P REŠETILOVS 800 PE in tehnološki načrt za objekt »Rekonstrukcija in dograditev čistilne naprave Cankova«.

Naročnik je torej, kot je razvidno iz dokumentacije, izbranega ponudnika pozval, naj pojasni, katera tehnologija čiščenja je bila uporabljena v referenčnih napravah. Vrsta tehnologije čiščenja je očitno podatek, ki ga je naročnik potreboval v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudbe izbranega ponudnika, da bi ugotovil, ali njegove referenčne naprave izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije.

Med strankami sicer ni spora, da obstajajo različne tehnologije mehansko biološkega čiščenja in da med njimi obstajajo razlike, vsaka tehnologija čiščenja pa ima svoje prednosti in slabosti. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tako navaja, da je za čistilne naprave na pritrjeno biomaso tipa precejalnik značilno, da prehaja odpadna voda skozi obraščeno podlago od vrha navzdol. Podlaga je lahko iz različnih materialov in različnih oblik, na to podlago pa so pritrjeni mikroorganizmi, ki se hranijo z organsko snovjo iz odpadne vode. Zrak prehaja skozi prostor med podlago za biomaso in oskrbuje mikroorganizme s kisikom. Prehod zraka skozi podlago se običajno dovaja po naravni poti brez mehanskega vnosa. Precejalniki niso filtri, bistveno pa je, da podlaga v precejalniku ni potopljena v vodo. Med čistilne naprave s suspendirano biomaso sodijo naprave s šaržnimi biološkimi reaktorji (SBR) in naprave z membranskimi bio reaktorji (MBR). Med naprave s pritrjeno biomaso sodijo precejalniki, rotirajoči biološki kontaktorji, biofiltri in v določeni meri tudi reaktorji s plavajočimi nosilci biomase (MBBR). Rotirajoči biološki kontaktorji so naprave, ki imajo vgrajenih vrsto plošč na horizontalni nosilni gredi, pri tem pa je okoli 40 % celotne površine plošč potopljenih v odpadno vodo. Biofiltri so reaktorji z določenimi nosilci biomase, ki so potopljeni v vodi, v nasprotju s precejalnikom, skozi katerega voda pronica. Reaktor s plavajočimi nosilci biomase (MBBR) je modificiran sistem z aktivnim blatom, v katerega se doda nosilce biomase, ki lebdijo v prezračevalniku skupaj z aktivnim blatom in so neprestano povsem potopljeni v vodo. V MBBR reaktor je potrebno dovajati zadostno količino zraka, da se lahko z njim oskrbi pritrjene mikroorganizme in hkrati omogoči enakomerno razporeditev nosilcev biomase po celotni prostornini reaktorja.

Vlagateljevim opisom različnih tehnologij bioloških čistilnih naprav niti naročnik niti izbrani ponudnik ne ugovarjata. Izbrani ponudnik v vlogi, s katero se je opredelil do zahtevka za revizijo, navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval tipsko čistilno napravo z mehansko-biološko tehnologijo čiščenja in podobnimi lastnostmi, kot jih ima naprava Bioclere 350 PE, tem zahtevam pa ne ustrezajo le biološke čistilne naprave na pritrjeno maso tipa precejalnik, temveč tudi referenčne čistilne naprave izbranega ponudnika s tehnologijo SBR oz. MBBR. Slednje naj bi bile po navedbah izbranega ponudnika celo boljše od bioloških čistilnih naprav Bioclere, pri čemer so tako čistilne naprave Bioclere tipa precejalnik kot tudi čistilne naprave SBR (sekvenčno šaržna biološka naprava) in MBBR sestavljene iz mehanskega in biološkega čiščenja z možnostjo nadgradnje terciarnega čiščenja. Kot navaja izbrani ponudnik, je čistilna naprava REŠETILOVS opremljena z mehansko, biološko in terciarno stopnjo čiščenja, pri čemer naprave MBBR (biološka naprava z biofilmom) predstavljajo naprednejšo obliko tehnologije na področju čiščenja odpadnih voda, katerih biološki procesi temeljijo na aktivnem biološkem blatu, ne pa na drugih tehnoloških principih, po katerih delujejo membranske ali kemijske-fizikalne čistilne naprave. Izkoriščanje aktivnega biološkega blata v procesu čiščenja odpadne vode predstavlja identično osnovo tako za precejalnik kot tudi za SBR ali MBBR in podobne tehnologije, vse tehnologije pa delujejo na principu mehansko biološkega čiščenja s pomočjo mikroorganizmov. Tip precejalnika je, kot navaja izbrani ponudnik, le ena izmed možnosti mehansko biološkega čiščenja. Pri čistilni napravi s precejalnikom je zaradi precejanja odpadne vode skozi aktivno biološko blato nadzor nad kinetiko biokemijskih reakcij omejen, posledično pa to vpliva na višje obratovalne stroške in nižji učinek čiščenja. Precejalniki se uporabljajo predvsem tam, kjer so sezonske oz. kampanjske obremenitve z odpadno vodo, v drugih primerih pa so bolj primerne čistilne naprave s tehnologijo SBR ali MBBR. Slednji sta bolj primerni in naprednejši ter energetsko učinkovitejši v primeru vgradnje v čistilne naprave v objekte s stalnim dotokom odpadne vode, še navaja izbrani ponudnik.

Iz vlagateljevih navedb in navedb izbranega ponudnika so torej razvidni opisi posameznih tehnologij mehansko biološkega čiščenja ter razlike, ki obstajajo med njimi, o čemer med strankami ni spora. Med strankami tudi ni spora glede vprašanja, katera tehnologija čiščenja je izkazana v referencah, ki jih je predložil izbrani ponudnik, oz. ni spora glede dejstva, da čistilne naprave, ki so bile vgrajene pri referenčnih poslih izbranega ponudnika, ne temeljijo na tehnologiji pritrjene biomase tipa precejalnik. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da čistilna naprava, ki je bila vgrajena pri izgradnji kanalizacije Bodonci, temelji na SBR tehnologiji (tehnologiji s supendirano biomaso), da čistilna naprava, ki je bila vgrajena pri izgradnji kanalizacije v Občini Cankova, temelji na tehnologiji MBBR z reaktorji s suspendirano biomaso in reaktorjih s pritrjeno biomaso na mobilnih nosilcih, ter da čistilna naprava Rešetilovs, ki je bila vgrajena pri izgradnji MČN Prekopa, temelji na tehnologiji MBBR, enako kot čistilna naprava pri kanalizaciji v Občini Cankova. Tudi izbrani ponudnik v vlogi, s katero se je opredelil do zahtevka za revizijo, ne zatrjuje, da je v okviru referenčnih poslov vgradil čistilne naprave s tehnologijo pritrjene biomase tipa precejalnik, temveč izrecno navaja, da referenčne čistilne naprave temeljijo na tehnologijah SBR oz. MBBR.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se stranke v predmetnem postopku pravnega varstva strinjajo tako glede dejstva, da obstajajo različne tehnologije naprav za mehansko biološko čiščenje, kot tudi glede dejstva, da referenčne naprave izbranega ponudnika ne temeljijo na tehnologiji pritrjene biomase tipa precejalnik, temveč temeljijo na tehnologijah SBR in MBBR. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je zato treba odgovoriti na sporno vprašanje, in sicer ali je mogoče razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na referenčni pogoj (točka 12.2 razpisne dokumentacije – Zahtevana tehnična sposobnost), razlagati na način, da je naročnik dopustil izkazovanje referenčnih čistilnih naprav, ki ne temeljijo le na tehnologiji pritrjene biomase tipa precejalnik, temveč temeljijo tudi na drugih tehnologijah mehansko biološkega čiščenja.

Medtem ko vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je referenčni pogoj jasno zahteval izkazovanje referenčnih čistilnih naprav s tehnologijo pritrjene biomase tipa precejalnik, izbrani ponudnik in naročnik zatrjujeta, da je treba glede na dikcijo pogoja upoštevati tudi opise iz rekapitulacije del. Ker je v rekapitulaciji del opisana le tipska čistilna naprava z mehansko biološko tehnologijo čiščenja, naprava Bioclere pa je navedena le primeroma, to po mnenju naročnika in izbranega ponudnika pomeni, da je treba referenčni pogoj razlagati širše in da je dopuščal izkazovanje katerokoli tehnologije mehansko biološke čistilne naprave.

Z naročnikom in izbranim ponudnikom se ni mogoče strinjati. Pri razlagi referenčnega pogoja je treba primarno izhajati iz vsebine oz. dikcije samega pogoja, kot ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik je, kot je bilo že zapisano, v točki 12.2 razpisne dokumentacije, v delu pod naslovom »Zahtevana tehnična sposobnost«, zapisal, da mora ponudnik v ESPD obrazec vpisati najpomembnejše reference v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, pri čemer je izrecno zapisal, da bo »priznal referenčne gradnje s področja komunalne infrastrukture, ki so predmet javnega naročila in so sestavni del rekapitulacije (kanalizacija, biološka čistilna naprava na pritrjeno biomaso tipa precejalnik minimalno 280 PE, tlačni vod, črpališče) v vrednosti 730.000,00 EUR brez DDV.« Naročnik je torej v referenčnem pogoju jasno navedel, katere elemente mora vsebovati referenčna gradnja, da jo bo priznal kot ustrezno – zahteval je izkazovanje gradnje komunalne infrastrukture, ki je vsebovala kanalizacijo, biološko čistilno napravo na pritrjeno biomaso tipa precejalnik minimalno 280 PE, tlačni vod in črpališče.

V skladu z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 ponudnik z referencami izkaže zadostne izkušnje za uspešno izvedbo javnega naročila. Referenca je torej po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oz. primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno. Ker referenčni posel po naravi stvari praviloma ne more vsebovati prav vseh posameznih postavk predmeta javnega naročila, saj bi to pomenilo popolno identičnost reference in predmeta javnega naročila (to pa bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti in bi praviloma predstavljalo nemogoč pogoj), mora naročnik v razpisni dokumentaciji opredeliti, kateri elementi predmeta javnega naročila so zanj tako pomembni, da jih mora ponudnik izkazati v referenčnem potrdilu. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, je torej v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri mora naročnik upoštevati specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Kot je bilo ugotovljeno, je naročnik v referenčnem pogoju iz točke 12.2 razpisne dokumentacije opredelil tiste elemente predmeta javnega naročila, ki so zanj tako pomembni, da je pričakoval njihovo izkazovanje v okviru predstavljenih referenc. Med temi elementi je naročnik jasno zahteval, da ponudnik, ki je izvajal gradnjo s področja komunalne infrastrukture, v okviru te gradnje izkaže tudi, da je vgradil biološko čistilno napravo na pritrjeno biomaso tipa precejalnik minimalno 280 PE, s čimer je jasno določil vrsto tehnologije referenčne čistilne naprave.

V zvezi z razlago v razpisni dokumentaciji določenih pogojev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila, da mora naročnik pri oblikovanju pogojev za ugotavljanje sposobnosti ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo Sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Ker naročnik postavi pogoje za ugotavljanje sposobnosti, mora nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo. Pogoj, ki je jasen, je treba razlagati tako, kot je zapisan. Omejevanje (ožanje) ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo. Naročnik torej posameznemu pogoju (tudi referenčnemu) po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz njega izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ne le ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti, pač pa tudi kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

Naročnik in izbrani ponudnik sicer navajata, da je treba referenčni pogoj iz točke 12.2 razpisne dokumentacije, ki je jasno opredelil tehnologijo čistilne naprave na pritrjeno biomaso tipa precejalnik, razlagati v povezavi z rekapitulacijo del, saj naj tam čistilna naprava ne bi bila omejena s tehnologijo precejalnika, temveč je določena le tipska mehansko biološka čistilna naprava. V zvezi s temi navedbami je treba najprej opozoriti, da je naročnik tehnologijo čistilne naprave jasno opredelil že v referenčnem pogoju. Namen referenčnega pogoja je določiti zahteve za ugotavljanje tehnične sposobnosti ponudnika, namen rekapitulacije pa je natančno opredeliti predmet naročila. Če je bil namen naročnika upoštevati različne tehnologije referenčnih čistilnih naprav, bi to moral vsekakor določiti že v referenčnem pogoju, česar pa ni storil. Razlaga, da je s sklicem na rekapitulacijo dopustil tudi izkazovanje drugih tehnologij, zato ni prepričljiva in kaže na to, da skuša naročnik spremeniti pomen jasno zapisanega referenčnega pogoja. Poleg tega je treba upoštevati, da je naročnik tudi v rekapitulaciji del opredelil čistilno napravo s primeroma navedeno znamko Bioclere, saj je navedel: »Dobava, transport ter montaža tipske čistilne naprave, komplet z vsemi potrebnimi elementi. Tehnologija čiščenja: mehansko-biološka, kot npr. Bioclere 350 PE: naprava je podzemna, izdelanega iz dvojnega armiranega poliestra.« Čistilna naprava Bioclere je prav tako čistilna naprava tipa precejalnik. To izhaja tako iz navedb izbranega ponudnika, ki navaja, da so čistilne naprave Bioclere tipa precejalnik in čistilne naprave SBR in MBBR sestavljene iz mehanskega in biološkega čiščenja z možnostjo nadgradnje, kot tudi iz tehničnih specifikacij, v katerih je naročnik opisal predmet naročila. Tako je npr. v tehničnih specifikacijah pod naslovom »Čistilna naprava« določil:

»Predvidena je izgradnja tipske čistilne naprave, mehansko – biološke čistilne naprave, tipa kot npr. Bioclere – 350 PE v tej fazi, ki se bo kasneje dogradila z vgradnjo dodatne enote, v kolikor bo investitor nadaljeval z gradnjo kanalizacije.«

V tehničnih specifikacijah je naročnik pod naslovom »Opis delovanja čistilne naprave« zapisal:

»Čiščenje odpadnih voda poteka tako, da se primarno mehansko čiščenje (sedimentacija) opravi v emšerju, biološko čiščenje pa se odvija v Biocleru, ki je v tehnološkem smislu precejalnik z naknadnim usedalnikom.«

Pod naslovom »Izvedba čistilne naprave« je naročnik zapisal še:

»Vse naprave Bioclere so izdelane iz dvojnega armirano poliestrskega plašča z vmesno izolacijo. Spodnji del je izveden v obliki obrnjenega prisekanega stožca, kot naknadni usedalnik, nad njim pa je ovalni cilinder, v katerem je HUFO polnilo. Za distribucijo in recirkulacijo je v manjšem cilindru sredi nakladalnega usedalnika vgrajena potopna črpalka, s katero se razpršuje voda po polnilu precejalnika. Za prezračevanje in po potrebi tudi ogrevanje zraka v notranjosti precejalnika je v obodnem cilindru nameščen ventilator z grelcem. Delovanje čistilne naprave se regulira z nastavitvijo avtomatskega delovanja črpalke za recirkulacijo in črpalke za odvajanje odvišnega blata v elektro komandni omarici, ki je na zunanji strani obodnega cilindra.«

Kot je razvidno iz citiranih delov tehničnih specifikacij, je naročnik zahteval vgradnjo čistilne naprave, ki temelji na tehnologiji precejalnika. Razlaga referenčnega pogoja, ki sicer jasno izhaja tudi iz same dikcije pogoja, da mora biti referenčna čistilna naprava izvedena v tehnologiji precejalnika, torej izhaja tudi iz rekapitulacije in opredelitve samega predmeta javnega naročila. Ker naročnik v okviru izvedbe predmeta javnega naročila pričakuje vgradnjo čistilne naprave s tehnologijo precejalnika, je treba ugotoviti, da je tudi referenčni pogoj, ki je tehnologije referenčnih čistilnih naprav omejil na tehnologijo precejalnika, sorazmeren in povezan s predmetom naročila. Navedeno sicer ne pomeni, da naročnik v referenčnem pogoju ne bi smel dopustiti tudi drugih tehnologij čistilne naprave, vendar pa se je očitno odločil, da bo upošteval le čistilne naprave s tehnologijo precejalnika. Določba, da morajo ponudniki izkazati referenčno čistilno napravo s tehnologijo precejalnika, je tako postala jasna zahteva razpisne dokumentacije, ki so jo bili dolžni upoštevati tako ponudniki kot tudi naročnik, ko je ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje tehnične sposobnosti.

Na navedeno ugotovitev ne morejo vplivati navedbe izbranega ponudnika, da so tehnologije SBR ali MBBR enakovredne ali celo boljše od tehnologije precejalnika. Kot je bilo že ugotovljeno, obstajajo različne tehnologije mehansko bioloških čistilnih naprav, ki se med seboj razlikujejo. Vsaka ima svoje posebnosti ter prednosti in slabosti. Treba pa je poudariti, da je izbira posamezne tehnologije primarno stvar naročnika – on mora oceniti, katera tehnologija je najbolj primerna glede na njegove potrebe in specifičnosti izvedbe javnega naročila. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik jasno določil tehnologijo čistilne naprave, ki jo bo moral izbrani izvajalec vgraditi v okviru izvedbe predmeta naročila, hkrati pa je tudi v povezavi s predmetom jasno določil tehnologijo referenčne čistilne naprave, ki so jo morali predložiti ponudniki za priznanje tehnične sposobnosti.

Ker reference, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ne izkazujejo vgradnje čistilne naprave s tehnologijo precejalnika, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, naročnik ni imel podlage, da na podlagi predložene dokumentacije ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja tehnične sposobnosti, oceni kot dopustno.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nedopustno tudi zato, ker je postavko »Dobava, transport ter montaža tipske čistilne naprave« ovrednotil s ceno 37.500,00 EUR, kar naj bi po mnenju vlagatelja predstavljalo neobičajno nizko ponudbo.

Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika 86. člena ZJN-3, ki določa, da mora naročnik v primeru, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove zahteve ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. Takšno preverjanje mora naročnik izvesti v primeru, kadar ponudbo kot neobičajno nizko oceni sam ali kadar je vrednost ponudbe za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Drugi odstavek 86. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik, preden zavrne neobičajno nizko ponudbo, od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:

- ekonomiko proizvodnega postopka, storitev, ki se zagotavljajo, ali metode gradnje;
- izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga, izvajanje storitev ali izvedbo gradenj;
- izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih ponuja ponudnik;
- izpolnjevanje obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3;
- izpolnjevanje zahtev glede podizvajalcev;
- možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

V skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZJN-3 naročnik oceni pojasnila tako, da se posvetuje s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz prejšnjega odstavka. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3, jo mora zavrniti (četrti odstavek 86. člena ZJN-3).

V zvezi z vprašanjem neobičajno nizke ponudbe je treba najprej pojasniti, da nizka ponudbena cena sama po sebi ni prepovedana. Pravila javnega naročanja ponudbeno ceno določajo kot pomembno merilo za izbor najugodnejše ponudbe. V interesu naročnika je, da dobi ustrezno blago, storitev ali gradnjo po najugodnejših pogojih, predvsem po čim nižji ceni. Prav konkurenčnost ponudb je temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja, saj zagotovitev te omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), ki naročnika zavezujejo, da z izvedbo javnega naročila zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna in učinkovita. Svobodno določanje cen je ena temeljnih značilnosti konkurence na prostem trgu, kjer praviloma velja, da lahko ponudnik ponudi poljubno visoko ceno, če jo trg le sprejme, lahko pa tudi poljubno nizko, če mu takšna cena zagotavlja obstoj na trgu (prinaša dobiček ali pa vsaj zmanjšuje izgubo). Načelo o svobodnem oblikovanju cene velja tudi za zniževanje cen. Pravni predpisi načeloma ne prepovedujejo, da bi bila prodajna cena nižja kot lastna proizvajalna ali nabavna cena. V praksi je veliko okoliščin, zaradi katerih je podjetje prisiljeno prodajati blago ali izvesti storitev oziroma gradnjo pod lastno (proizvajalno, nabavno oziroma drugo). Načelo svobodnega oblikovanja cen vključuje tudi možnost njihovega diferenciranja (podjetje lahko isti izdelek, storitev oziroma gradnjo ponudi po različnih cenah glede na vrsto kupcev, čas prodaje, območje, količino in druge tržno pomembne okoliščine). Navedeno pomeni, da je pri vprašanjih oblikovanja ponudbene cene potrebno izhajati iz stališča, da gre za eno od poslovnih odločitev na podjetniški ravni, v katero praviloma ni mogoče posegati oziroma je to mogoče le toliko, kolikor to izrecno dopuščajo zakoni in na njihovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je bil naročnik dolžan preveriti ponudbo izbranega ponudnika oz. da je bil dolžan ugotavljati, ali je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka, je treba pojasniti, da v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe. Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 86. člena ZJN-3 dolžan preverjati neobičajno nizko ponudbo v primeru, kadar je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, in sicer le v primeru, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, katerih vrednosti so se gibale od 595.442,82 do 857.652,73 EUR. Izven primerov, v katerih so izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe, je odločitev o tem, ali bo naročnik pričel postopek ugotavljanja neobičajno nizke ponudbe, stvar njegove avtonomne presoje. Iz nobenega dela spisovne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila pa ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi naročnik kot takšno izločiti. Iz spisovne dokumentacije je nasprotno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo izmed dopustnih ponudb. Ker naročnik ponudbe izbranega ponudnika v okviru avtonomne presoje ni ocenil kot neobičajno nizko, tudi ni bil dolžan izvesti postopka preverjanja. Ob tem je treba dodati, da je treba pri presoji neobičajno nizke ponudbe upoštevati ponudbo kot celoto. Neobičajno nizke ponudbe namreč ni mogoče presojati le glede cen posameznih postavk, ampak je ključna končna ponudba oziroma končna ponudbena cena, medtem ko je podrobnejša struktura posameznih postavk (oblikovanje cen teh postavk) znotraj te načeloma stvar poslovne politike posameznega ponudnika na relevantnem trgu.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega zaključuje, da naročnik ni imel podlage v ZJN-3 in razpisni dokumentaciji, ko je izbranemu ponudniku, ki ni izkazal referenčnih čistilnih naprav s tehnologijo precejalnika, priznal tehnično sposobnost in njegovo ponudbo ocenil kot dopustno, zaradi česar je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila obvestilo o oddaji naročila z dne 7. 7. 2016. V posledici takšne odločitve Državna revizijska komisija ni presojala vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč navaja, da je naročnik kršil pravico do vpogleda, saj mu ni omogočil zlasti vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na reference in njihovo pojasnjevanje. Ker je že Državna revizijska komisija po preučitvi predloženih referenc izbranega ponudnika ugotovila, da ne izpolnjujejo naročnikovih zahtev, hkrati pa je bilo iz dokumentacije tudi razvidno, da je izbrani ponudnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb le pojasnil že predložene reference, ni pa jih nadomestil z novimi (kar je izpostavil vlagatelj v zahtevku za revizijo), Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje vpogleda v dokumentacijo. Presoja teh navedb namreč ne bi več vplivala na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz prve točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru, če bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteva, da je ta v postopku dopolnjevanja ponudbe predložil reference, s katerimi ni izkazal, da je vgradil čistilne naprave z zahtevano tehnologijo precejalnika, na podlagi česar mora naročnik ravnati v skladu z določbami ZJN-3.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 11.908,86 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.679,94 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 13.611,20 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava priglašenega stroška za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 13.611,20 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 6. 9. 2016


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Občina Rogašovci, Rogašovci 14B, 9262 Rogašovci
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Cukrov, o. p., d. o. o., Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve