018-146/2016 Občina Logatec

Številka: 018-146/2016-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevoz učencev iz občine Logatec v osnovne šole v šolskih letih 2016/2017, 2017/2018 in 2018/2019«, v sklopih 4 »Hotedršica – OŠ Tabor in nazaj« in 13 »Mlin, Lavrovec, Vrh, Hlevni vrh, Hleviše, Popit – OŠ Rovte in nazaj«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Avtoprevozništvo Martin – Valentina Frelih s.p., Goropeke 10, Žiri, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p. d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Logatec, Tržaška cesta 50A, Logatec (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 9. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Prevoz učencev iz občine Logatec v osnovne šole v šolskih letih 2016/2017, 2017/2018 in 2018/2019«, v sklopih 4 »Hotedršica – OŠ Tabor in nazaj« in 13 »Mlin, Lavrovec, Vrh, Hlevni vrh, Hleviše, Popit – OŠ Rovte in nazaj«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-1/2016-70, z dne 29. 6. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.418,84 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje naročila »Prevoz učencev iz občine Logatec v osnovne šole v šolskih letih 2016/2017, 2017/2018 in 2018/2019«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 3. 3. 2016, pod številko objave JN1484/2016, dne 8. 3. 2016 pa pod oznako 2016/S 047-078306 tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 29. 6. 2016 sprejel dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-1/2016-70, s katerim je javno naročilo v sklopu 4 »Hotedršica – OŠ Tabor in nazaj« oddal ponudniku TEHNOJUR d.o.o., Rovte 128, Rovte (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), v sklopu 13 »Mlin, Lavrovec, Vrh, Hlevni vrh, Hleviše, Popit – OŠ Rovte in nazaj« ponudniku Prevoz oseb in storitve Franci Oblak s.p., Hlevni vrh 11E, Rovte (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik), po merilih ugodnejšo vlagateljevo ponudbo v obeh navedenih sklopih pa izločil z navedbo, da vlagatelj »ni korektno izpolnjeval pogodbenih obveznosti v zadnjih treh letih«, kar naj bi izhajalo iz odgovora in predloženih dokazil naročnika Občina Logatec (izpisi kršitev 410-97/2015-27 z dne 14. 10. 2015, 410-97/2015-33 z dne 20. 10. 2015 in 410-76/2014-35 z dne 16. 10. 2014). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 30. 6. 2016.

Nas podlagi vlagateljeve zahteve z dne 30. 6. 2016 je naročnik dne 1. 7. 2016 sprejel »DODATN[O] OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-1/2016-73, v kateri je med drugim pojasnil, da je pregledal (le) lastne evidence glede korektnega izpolnjevanja pogodb in v odločitev o oddaji naročila navedel dokazila o nekorektnem izpolnjevanju pogodbenih obveznosti s strani vlagatelja. Za preostala dva ponudnika podatkov o kršitvah v lastnih evidencah nima. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila je bila vlagatelju vročena dne 4. 7. 2016.

Vlagatelj je dne 14. 7. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika, v katerem zatrjuje, da naročnik ni imel podlage za izločitev njegove ponudbe kot nepopolne. Poudarja, da kršitve, na katere se sklicuje naročnik, ne predstavljajo kršitev, ki bi kazale na nekorektno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, kaj šele, da bi to predstavljale. Ugotavlja, da glede na izpis kršitev 410-97/2015-27 ravnatelj ene izmed osnovnih šol očita izvajanje prevoza z več vozili in ne zgolj z enim avtobusom, kar pa ni predstavljalo kršitve pogodbe o prevozu otrok – vlagatelj je v tem primeru zaradi okvare avtobusa zagotovil drugo vozilo, s katerim je izvedel prevoz otrok. V zvezi z izpisom kršitve 410-97/2015-33 navaja, da gre zgolj za anonimno in nekonkretizirano prijavo, na katero naročnik sploh ni reagiral. Tudi vlagatelj o tej kršitvi ni bil nikoli seznanjen in se o očitkih ni mogel izreči ter naročniku dokazati, da so vse navedbe neresnične, namenjene le okrnitvi ugleda vlagatelja. Tudi v zvezi z izpisom kršitve 410-76/2014-35 vlagatelj pojasnjuje, da navedena kršitev ne predstavlja nekorektnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Priznava, da je bil dne 12. 9. 2014 pri kontroli avtobusnih šolskih prevozov za voznika vlagatelja opravljen preizkus alkoholiziranosti, ki je pri vozniku pokazal 0,01 mg/l izdihanega zraka, zaradi česar je bila vozniku nadaljnja vožnja prepovedana. Vlagatelj je o navedenem tedaj sam obvestil naročnika, se opravičil in ga seznanil, da bo ukrepal zoper voznika skladno z delovnopravno zakonodajo. Vlagatelj poudarja, da je bil to edini tovrsten dogodek v vseh treh letih izvajanja pogodbe, naročnik pa zaradi tega dogodka ni zoper vlagatelja uveljavljal nobenih pogodbenih sankcij, pač pa je vlagatelju po tem celo potrdil referenco (strokovno priporočilo). Vlagatelj še meni, da je bila razpisna dokumentacija nejasna, saj ni bilo določeno, kaj se šteje za korektno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Naročnik naj bi s preverjanjem reference Občine Logatec (na katero se vlagatelj ni skliceval) prekoračil razpisno dokumentacijo, saj je preverjal nekaj, česar ni niti zahteval niti določil v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zatrjuje še neenakopravno obravnavo nasproti drugemu izbranemu ponudniku, izhajajočo iz navedb referenčnega naročnika, ki je drugemu izbranemu ponudniku potrdil referenco, ki nakazujejo, da je tudi pri drugem izbranem ponudniku mogoče ugotoviti kršitve, kot se očitajo vlagatelju. Meni, da bi moral naročnik pred izločitvijo njegove ponudbe dati vsaj možnost pojasnitve izpisa kršitev, na podlagi katerih je nato izločil ponudbo. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Prvi izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Drugi izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 25. 7. 2016. Zavrača očitke vlagatelja o neenakopravnem obravnavanju ponudnikov in meni, da so ti očitki pavšalni, nedokazani in zato najmanj nesklepčni, v kolikor pa bi vzeli v obzir celoten obseg referenčnega posla, pa nerelevantni, vzeti iz konteksta in zavajajoči. Iz obeh referenčnih potrdil v ponudbi izbranega ponudnika izhaja, da so bila dela opravljena dobro, pripisi referenčni naročnikov (»Pripomb in pritožb učencev in njihovih staršev je zanemarljivo malo« ter »Trudi se ugoditi našim zahtevam tudi v nepredvidenih situacijah, tako da praktično nikoli nismo ostali brez prevoza«) pa so vzeti iz konteksta in napačno predstavljeni. V nadaljevanju se drugi izbrani ponudnik opredeljuje do posameznih dogodkov, na podlagi katerih je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je dne 3. 8. 2016 izdal sklep, št. 430-1/2016-87, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je vlagatelj z nadomestitvijo avtobusa z 20 sedeži z dvema kombijema in osebnim vozilom, pri čemer naj bi po navedbah ravnatelja nekateri otroci pri vožnji stali, kršil pogodbene obveznosti, saj ni v skladu s pogodbo nadomestil okvarjenega vozila s ustreznim številom ustrezne vrste vozil, ki bi zadostil vsem zahtevam naročnika in omogočal varen prevoz otrok. Prav tako vlagatelj glede na dogodek z dne 12. 9. 2014 (v zvezi s čimer je bil vlagatelju s strani naročnika izrečen opomin) ni izpolnil kvalitetnega in standardom ustreznega prevoza, s čimer je kršil tudi pogodbo, obenem pa izpostavljal varnost otrok na avtobusu. Na navedeno po oceni naročnika ne more vplivati kakršnakoli potrditev referenc oz. strokovnega priporočila. V zvezi z očitki o nejasni razpisni dokumentaciji naročnik meni, da so imeli ponudniki možnost in dolžnost reagiranja (z vprašanjem preko portala javnih naročil ali vložitvijo zahtevka za revizijo zoper določila razpisne dokumentacije). Naročnik pojasnjuje, da se je pri sprejemu odločitve o oddaji naročila opiral tudi na četrti odstavek 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj je ponudnik – predvsem z vožnjo pod vplivom alkohola – huje kršil poklicna pravila. Pojasnjuje še, da se sporno določilo korektnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb ne nanaša nujno na referenčne posle; v zvezi s tem je pregledal (zgolj) lastne evidence, v katerih pa so podatki zgolj za vlagatelja, ne pa tudi za preostala dva ponudnika, prav tako pa naročnik nima dostopa do nobenih drugih pogodb, ki jih imajo ponudniki sklenjene z drugimi naročniki. Zaključuje, da ZJN-2 ne predvideva, da mora naročnik pred izločitvijo ponudbe dati ponudniku možnost izjasnitve.

Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo iz predrevizijskega postopka prejela dne 5. 8. 2016.

Vlagatelj se z vlogo z dne 11. 8. 2016 opredelil do navedb naročnika. Vztraja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni na jasen način določil, kaj bo štel kot nekorektno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz prejšnjih pogodb, pri čemer ni vnaprej določil, da bo preverjal predhodno izpolnjevanje obveznosti ponudnika, ki je z naročnikom že sodeloval, četudi tak naročnik ne bo predložil referenc naročnika – s tem naročnik spravlja v slabši položaj ponudnike, ki so z naročnikom že sodelovali, v primerjavi s tistimi, ki z naročnikom še niso sodelovali. Vlagatelj meni, da naročnik ni ovrgel njegovih navedb o tem, da kršitve niso bile takšne, da bi bilo zaradi njih mogoče označiti poslovno sodelovanje med naročnikom in vlagateljem za neuspešno in nekorektno. Izrecno zavrača navedbe, da so otroci (pri vožnji z nadomestnimi vozili) stali. V zvezi z izpisom kršitve 410-76/2014-35 vlagatelj izpostavlja okoliščino, da je tudi po tem dogodku naročnik njuno sodelovanje označil za uspešno in ni odstopil od pogodbe ali uveljavljal pogodbene sankcije, torej je štel vlagateljevo sodelovanje pri reševanju tega dogodka za uspešno in korektno. Vlagatelj vztraja tudi pri preostalih svojih navedbah iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in drugega izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik pravilno izločil vlagateljevo ponudbo oz. ali je imel podlago v ZJN-2 in določbah razpisne dokumentacije za ugotovitev, da vlagatelj v preteklosti ni korektno izpolnjeval pogodbenih obveznosti. Kot podlago za tako ugotovitev in posledično izločitev vlagateljeve ponudbe naročnik navaja vsebino pogoja iz 1. točke razdelka D. »Tehnična in kadrovska sposobnost« poglavja 2.3.1. razpisne dokumentacije: »Ponudnik je kvalitetno in strokovno izpolnjeval pogodbene obveznosti iz prejšnjih pogodb v primerljivih naročilih, sklenjenih v zadnjih treh letih. Z izjavo o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti (Obrazec št. 5) ponudnik zagotavlja, da naročniki zoper njega niso vlagali reklamacij glede kakovosti storitev in nespoštovanja drugih določil pogodbe.«

Naročnik je navedeni pogoj v razpisni dokumentaciji sicer uvrstil med pogoje za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti, vendar je potrebno ugotoviti, da lahko naročnik skladno s prvim in drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov le na enega ali več od načinov, ki so navedeni v drugem odstavku 45. člena ZJN-2. V konkretnem primeru je potrebno ugotoviti, da se citiran naročnikov pogoj ne nanaša na nobenega izmed naštetih načinov za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2, pač pa je pravna podlaga za oblikovanje pogoja kvalitetnega in strokovnega izpolnjevanja obveznosti iz prejšnjih pogodb 5. alineja četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, v skladu s katero ima naročnik pravico, da iz postopka oddaje naročila izloči ponudnika, če mu lahko na kakršnikoli upravičeni podlagi dokaže veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil. Podobno dikcijo vsebuje tudi točka d) drugega odstavka 45. člena Direktive 2004/18/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljevanju: Direktiva 2004/18/ES), ki določa, da je lahko vsak gospodarski subjekt izločen iz postopka oddaje javnega naročila, če je bil spoznan za krivega zaradi hude poklicne napake, ki je bila dokazana s sredstvi, ki jih naročniki lahko utemeljijo. Dejstvo, da naročnik v razpisno dokumentacijo ni dobesedno prepisal določbe 5. alineje četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, temveč jo je oblikoval po svoje, na to ugotovitev ne more vplivati. Za interpretacijo te določbe ob presoji konkretnega ravnanja naročnika pa je potrebno upoštevati zakonska izhodišča in standarde velike strokovne napake, kot so bili izoblikovani v praksi Sodišča EU in Državne revizijske komisije.

Naročnik v razpisni dokumentaciji ni podrobneje opredelil, kaj bo štel kot nekvalitetno in nestrokovno izvajanje obveznosti iz prejšnjih pogodb v smislu velike strokovne napake in hujše kršitve poklicnih pravil ter na kakšen način bi za izločitev ponudbe moralo biti to izkazano. Vendar pa je pojem velike strokovne napake oz. hujše kršitve poklicnih pravil (kot podlaga za izključitev ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila) pravni standard, katerega kriterije, kot se oblikujejo v sodni praksi, je potrebno aplicirati v vsakem konkretnem primeru.

Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila v svojih odločitvah (npr. št. 018-054/2008-5, 018-386/2013-4 in 018-034/2014-5), je tako iz ZJN-2 kot tudi iz Direktive 2004/18/EC razvidno, da je lahko ponudnik izločen le zaradi velike strokovne napake oziroma zaradi hujše kršitve poklicnih pravil, kar pomeni, da strokovne napake ali kršitve poklicnih pravil, ki niso resnejše oz. kjer gre le za manjše odklone od profesionalnih standardov, ne morejo predstavljati razloga za izločitev ponudnika. O veliki strokovni napaki oz. hujši kršitvi poklicnih pravil je mogoče govoriti zlasti v primeru, ko je ponudniku mogoče dokazati kršitve pravnih oz. pogodbenih norm, katerih posledica je kazenska ali odškodninska odgovornost oz. uveljavljanje civilnih sankcij. Ravnanja ponudnika, ki je po splošnem pojmovanju lahko neprofesionalno (npr. slaba kvaliteta izvajanja storitev), ni pa imelo resnejših pravnih ali dejanskih posledic, torej ni mogoče označiti kot veliko strokovno napako. Kot izhaja iz prakse Sodišča EU (npr. sodbe št. C-465/11, Forposta SA, ABC Direct Contact sp. z o.o. proti Poczta Polska SA, z dne 13. 12. 2012) pojem »poklicna napaka« zajema krivdna ravnanja, ki vplivajo na poklicno zanesljivost gospodarskega subjekta, pojem »huda napaka« pa je potrebno razumeti tako, da se običajno nanaša na ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ki kaže na naklep ali dovolj hudo malomarnost. Vsaka nepravilna, nenatančna ali nepravočasna izvedba pogodbe ali njenega dela morda kaže na omejeno poklicno usposobljenost gospodarskega subjekta, ne ustreza pa standardu hude napake. Gre torej za krivdna ravnanja, storjena naklepno ali iz hujše malomarnosti, ki imajo resne posledice in običajno vzpostavljajo civilnopravno odgovornost subjekta, kot npr. kršitve pravnih norm, katerih posledica so civilne sankcije, resne kršitve kodeksa profesionalne etike ali namerne kršitve pogodb. Poleg tega je treba za ugotovitev obstoja »hude napake« načeloma opraviti konkretno in posamično presojo posameznega ravnanja gospodarskega subjekta. Pod hudo strokovno napako je mogoče uvrstiti tudi takšna ravnanja, ki sicer neposredno ne kršijo kakšne pravne norme, če so kriteriji takšnega ravnanja vnaprej določeni in objavljeni in če ravnanje objektivno izpolnjuje znake velike neprofesionalnosti.

Vlagatelj je v svoji ponudbi na obrazcu št. 5 »IZJAVA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV RAZPISNE DOKUMENTACIJE ZA IZVEDBO JAVNEGA NAROČILA« podal ustrezno izjavo glede na citiran pogoj iz 1. točke razdelka D. »Tehnična in kadrovska sposobnost« poglavja 2.3.1. razpisne dokumentacije – s podpisom te izjave je vlagatelj med drugim potrdil, da je korektno izpolnjeval pogodbene obveznosti iz prejšnjih pogodb, sklenjenih v zadnjih treh letih.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil s sklicevanjem na nekorektno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti v zadnjih treh letih, kar naj bi izhajalo iz treh izpisov kršitev, pri čemer obrazložitev odločitve o oddaji naročila ne vsebuje navedb o tem, kakšna je bila vsebina teh izpisov o kršitvah oz. za kakšne kršitve naj bi sploh šlo, prav tako ob upoštevanju vsebine izpodbijane odločitve ni mogoče ugotoviti, da je naročnik opravil presojo (domnevno) kršitvenega ravnanja vlagatelja. Naročnik torej ni utemeljil, zakaj sporna ravnanja obravnava kot hujšo pomanjkljivost oz. strokovno napako.

Ker pa, ne glede na navedeno, iz zahtevka za revizijo izhaja, da je vlagatelj z vsebino treh naštetih izpisov kršitev očitno seznanjen, saj vsebinsko prereka zaključke, ki jih je naročnik napravil na podlagi vsebine izpisov, se Državna revizijska komisija v nadaljevanju opredeljuje tudi do posameznih izpisov kršitev in v njih vsebovanih navedb, kot razlogu za izločitev vlagateljeve ponudbe.

V zvezi z izpisom kršitve pod št. 410-97/2015-33 z dne 20. 10. 2015 Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v primeru tega izpisa kršitve za nepodpisan dopis, iz katerega izhaja poziv naročniku, naj zaradi problematičnega ravnanja prevoznika ukrepa in »ga da[….] na mesto, ki mu pripada ob kršenju členov pogodb«, sicer bo tak dopis poslan tudi na policijo, Ministrstvo za šolstvo, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter pristojno inšpekcijo. V dopisu so problematična ravnanja posplošeno našteta (npr. »Pustil otroke da so šli peš, ker se je pokvaril avtobus«, »Pustil otroke na postaji«, »Neurejen voznik«, »Vonj po dimu od kajenja« ipd.). Iz navedb vlagatelja in odstopljene dokumentacije izhaja, da naročnik v zvezi s tem dopisom ni reagiral oz. prijave domnevnih problematičnih ravnanj niti ni obravnaval, še zlasti ne na način, da bi kakorkoli preveril ustreznost izvajanja storitev prevoza ali s tem v zvezi opozoril izvajalca (vlagatelja) na problematiko, izpostavljeno v dopisu. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da anonimen dopis s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami domnevnih problematičnih ravnanj še ne izkazuje resničnosti očitanih ravnanj, zato konkretna in posamična presoja domnevnih kršitev (čeravno je naročnik, kot že pojasnjeno, sploh ni opravil) pravzaprav niti ni mogoča. Posledično je potrebno ugotoviti, da naročnik na podlagi dokumenta pod št. 410-97/2015-33 z dne 20. 10. 2015 ni izkazal velike strokovne napake ali hujše kršitve poklicnih pravil.

V zvezi z izpisom kršitve pod št. 410-97/2015-27 z dne 14. 10. 2015 Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta dokument predstavlja elektronsko pošto ravnatelja ene od osnovnih šol na območju Občine Logatec naročniku, pri čemer iz sporočila izhaja pritožba zaradi nepravilne nadomestitve (vlagateljevega) okvarjenega vozila na relaciji Lavrovec–Vrh Svetih Treh Kraljev–Hlevni vrh–Rovte, kar naj bi po navedbah pritožnika pomenilo, da se prevoz ne opravlja »tako, kot je dogovorjeno«. Iz elektronskega sporočila še izhaja, da naj bi bilo v nadomestnih kombijih »baje enkrat več otrok, kot je sedežev«. Iz izpisov elektronske pošte, ki jih je zahtevku za revizijo priložil vlagatelj, je razvidno, da je naročnik vlagatelja po elektronski pošti istega dne prosil za pojasnila v zvezi s pritožbo glede prevoza na tej relaciji, na kar je vlagatelj odgovoril, da je s kombijem nadomestil poškodovano vozilo za prehodno obdobje popravila. Iz odstopljene dokumentacije in navedb strank ne izhaja, da je naročnik v zvezi s tem dogodkom v času izvajanja pogodbe in po prejetem pojasnilu vlagatelja štel nadomestitev vozila za neustrezno izvajanje pogodbenih obveznosti, prav tako ni zoper vlagatelja uveljavljal pogodbenih kazni ali odstopil od pogodbe. Še zlasti iz vsega navedenega ni mogoče ugotoviti, s kakšnimi (domnevno neustreznimi) vozili naj bi vlagatelj nadomestil poškodovano vozilo – tega naročnik ne navaja niti v obrazložitvi sklepa z dne 3. 8. 2016. Ob upoštevanju navedenega tako ni mogoče preveriti niti tega, ali in zakaj so bila nadomestna vozila neustrezna – tudi tega naročnik ni pojasnil, ne v obrazložitvi sklepa o oddaji naročila ne v obrazložitvi sklepa z dne 3. 8. 2016. Prav tako v obravnavanem primeru ni izkazana utemeljenost očitka glede domnevnega prevelikega števila otrok v nadomestnih vozilih, kar vlagatelj sicer zanika. Zgolj navedba (in niti ne izrecna trditev) pritožnika o tem, da se prevaža v kombijih »baje enkrat več otrok, kot je sedežev«, resničnosti očitka še ne dokazuje. V posledici vsega navedenega je potrebno ugotoviti, da naročnik ni izkazal nekorektnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani vlagatelja kot razloga, ki je naročnika vodil v izločitev vlagateljeve ponudbe, posledično pa izpostavljenih ravnanj vlagatelja niti ni mogoče presojati glede na pravni standard velike strokovne napake ali hujše kršitve poklicnih pravil.

V zvezi z izpisom kršitve pod št. 410-76/2014-35 z dne 16. 10. 2016 Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta dokument predstavlja elektronsko pošto, ki v prilogi vsebuje dopis, s katerim komandir Policijske postaje Logatec obvešča naročnika o rezultatu kontrole avtobusnih šolskih prevozov ob začetku novega šolskega leta. Pri tem med strankama ni sporno dejstvo, da je v sklopu kontrole dokumentacije voznika in vozila bil vozniku avtobusa v lasti vlagatelja odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pri vozniku pokazal vsebnost alkohola 0,01 mg/L izdihanega zraka, torej nad dovoljeno mejo, zaradi česar je bila vozniku prepovedana nadaljnja vožnja, izdan pa mu je bil tudi plačilni nalog. Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik od vlagatelja dne 23. 10. 2016 prejel opravičilo za opisani dogodek (št. zadeve 410-76/2014-38) z navedbo, da bo ob ponovni kršitvi cestnoprometnih predpisov vozniku takoj prenehalo delovno razmerje. Iz naročnikovega uradnega zaznamka z dne 28. 10. 2014, št. 410-76/2014-40, še izhaja, da je župan občine vlagatelju na sestanku istega dne izrekel opomin, vlagatelj pa je obljubil poostren nadzor v podjetju. Ne glede na to, da naročnik ni opravil konkretne in posamične presoje ravnanja vlagatelja in ni utemeljil okoliščin, ki bi kazale na resne pravne ali dejanske posledice, pa niti na podlagi odstopljene dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da je do takšnih posledic prišlo. Nesporno v obravnavanem primeru pogodba z naročnikom ni bila prekinjena in se je izvajala še skoraj dve leti, prav tako ni prišlo do pogodbenih sankcij oz. do vnovčenja zavarovanj za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, s strani naročnika pa ni bilo več pripomb v zvezi z izvajanjem prevozov. Nesporno je tudi to, da je naročnik vlagatelju dne 22. 7. 2015 (za namene priglasitve prejemnika strokovnega priporočila na razpis javnega naročila za prevoz šolskih otrok za drugega naročnika) izdal strokovno priporočilo, s katerim je potrdil, da je vlagatelj v zadnjih treh letih pred objavo javnega naročila uspešno izvajal storitve prevoza osnovnošolskih otrok, pri čemer je – »[u]poštevaje kakovost, korektnost glede reklamacij, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in njegov siceršnji odnos do naročnika« – poslovno sodelovanje z vlagateljem ocenil kot uspešno. Glede na to, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni vnaprej navedel morebitnih drugih okoliščin ali kriterijev, ki bi kakorkoli bolj določno opredeljevali ravnanja ponudnikov kot veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila z izpisom kršitve pod št. 410-76/2014-35 z dne 16. 10. 2016 ni izkazal podlage za ugotovitev, da je vlagatelj v preteklosti storil veliko strokovno napako oz. hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi katere je bil naročnik njegovo ponudbo upravičen izločiti.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Prevoz učencev iz občine Logatec v osnovne šole v šolskih letih 2016/2017, 2017/2018 in 2018/2019«, v sklopih 4 »Hotedršica – OŠ Tabor in nazaj« in 13 »Mlin, Lavrovec, Vrh, Hlevni vrh, Hleviše, Popit – OŠ Rovte in nazaj«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-1/2016-70, z dne 29. 6. 2016.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave zgornjih revizijskih navedb razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano neenakopravno obravnavo ponudnikov, ni meritorno obravnavala – obravnava teh navedb na sprejeto odločitev oz. na vlagateljev položaj v postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje pravnega interesa.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2 v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 11. 8. 2016 zahteval povrnitev priglašenih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, v skupni višini 2.300 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za dva sestanka s stranko, za pregled listin in dokumentacije, za zahtevek za revizijo ter za obrazloženo vlogo med postopkom, vse povečano za 2% materialne stroške in za 22% DDV, ter 2.621,43 EUR za plačano takso.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.400 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife, ob upoštevanju višine točk, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 783,97 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 24 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 400 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku) in ob upoštevanju višine stroška odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo, kot ga je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj; kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 13,44 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 2.621,43 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 3.418,84 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za pregled listin oz. dokumentacije in za sestanek s stranko v nobeni fazi postopka, saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah Odvetniške tarife (tar. št. 39). Prav tako Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 11. 8. 2016, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 5. 9. 2016


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p. d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- Občina Logatec, Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec
- TEHNOJUR d.o.o., Rovte 128, 1373 Rovte
- Prevoz oseb in storitve Franci Oblak s.p., Hlevni vrh 11E, 1373 Rovte
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.