018-155/2016 Institut Jožef Stefan

Številka: 018-155/2016-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici mag. Mateji Škabar v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in instalacija modularnega spektro-fluorometra« in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj HAMAMATSU PHOTONICS ITALY S.R.L., Strada della Moia 1 int. 6, 20020 Arese (Milano), Italija, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova cesta 39, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 9. 2016

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa z dne 25. 7. 2016.

2. Odločitev o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 5. 2016 sprejel »Sklep o pričetku postopka«. Obvestilo o naročilu male vrednosti, je bilo dne 3. 6. 2016 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN002167/2016-W01.

Naročnik je prejel tri pravočasne ponudbe. Potem, ko je preveril da vse tri prejete ponudbe ustrezajo tehničnim specifikacijam predmeta javnega naročila in jih razvrstil glede na uporabljena merila za oceno ekonomsko najugodnejše ponudbe, je naročnik preveril tudi dopustnost ponudbe prvouvrščenega ponudnika MEREL d.o.o., Ob gozdu 25, Selnica ob Dravi (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Kot izhaja iz dokumenta, poimenovanega »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« z dne 4. 7. 2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), je naročnik zadevno javno naročilo oddal najbolje ocenjenemu ponudniku.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5. 7. 2016 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled omogočil dne 8. 7. 2016, potek pa dokumentiral z zapisnikom o vpogledu.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, dne 11. 7. 2016, vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila iz razloga, ker ponudba izbranega ponudnika ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenih v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 21. 7. 2016.

Naročnik je dne 25. 7. 2016 s sklepom zahtevek za revizijo zavrgel (v nadaljevanju: sklep o zavrženju) z obrazložitvijo, da vlagatelju ne prizna aktivne legitimacije po 14. členu ZPVPJN, saj kot tretjeuvrščeni ponudnik ni (niti hipotetično) izkazal možnosti nastanka škode. Naročnik navaja, da bi mu v primeru morebitno ugotovljene nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb še vedno ostala, poleg vlagateljeve, tudi (ugodnejša) ponudba drugouvrščenega ponudnika, katero je obravnaval in dopustnost katere vlagatelj ni izpodbijal, zato vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju je vlagatelj dne 16. 8. 2016 (pravočasno) vložil pritožbo. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi, sklep o zavrženju odpravi (pravilno: razveljavi), zahtevek za revizijo pa sprejme v obravnavo ter razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila. Podredno vlagatelj predlaga, da o zahtevku za revizijo odloči naročnik. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

V obrazložitvi pritožbe vlagatelj izpostavlja, da je naročnik v točki št. 2.15 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), poimenovani »MERILA PRI OCENJEVANJU IN VREDNOTENJU PONUDB«, določil, da bo oddal javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, pravočasno prispele ponudbe pa bodo ocenjene skladno z (v tej točki Navodil) navedenimi merili, pri čemer bo izbrana ponudba, ki bo prejela največje število točk in za katero bo naročnik v nadaljnjem postopku preverjanja ugotovil, da je dopustna. Vlagatelj v tej zvezi dalje navaja, da kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, so bile prispele ponudbe ocenjene glede na merila na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, pri čemer je naročnik tudi ugotovil, da je najbolje ocenjena ponudba izbranega ponudnika tudi dopustna. Iz navedenega sledi, da naročnik dopustnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika sploh ni preverjal. Vlagatelj opozarja na prakso Državne revizijske komisije, v skladu s katero meni da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj je v konkretnem primeru izkazal interes za dodelitev javnega naročila, kot tudi je izkazal škodo oziroma možnost nastanka škode s tem, ko je izpodbijal dopustnost ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN z vlogo z dne 22. 8. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje pritožbo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je opravila predhodni preizkus pritožbe v skladu z 54. členom ZPVPJN, ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 54. člena ZPVPJN, zato jo je sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija o pritožbi odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN s tem, ko je vlagatelju odrekel aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo in njegov zahtevek zavrgel.

Zavrženje zahtevka za revizijo je odločitev, s katero bodisi naročnik (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN) bodisi Državna revizijska komisija (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN) odločita o postopkovnih (procesnih) vprašanjih. V primeru zavrženja zahtevka za revizijo do vsebinske (meritorne) obravnave zahtevka za revizijo tako ne pride.

V prvi alineji prvega odstavka 14. člena ZPVPJN je določeno, komu se v predrevizijskem in revizijskem postopku prizna aktivna legitimacija, t.j. pravica vložiti revizijski zahtevek, in sicer:
- vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in
- ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.

Kot izhaja iz zgornje zakonske določbe morata biti, za priznanje aktivne legitimacije v postopku pravnega varstva, izpolnjena oba zakonska pogoja kumulativno.

Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN). Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila oddal pravočasno ponudbo z dne 7. 6. 2016, ki jo je naročnik prejel dne 17. 6. 2016 ob 12.47 uri (rok za oddajo ponudb se je iztekel dne 22. 6. 2016 ob 9. uri) in s tem izpolnil prvi del pogoja za priznanje aktivne legitimacije, kot ga opredeljuje ZPVPJN (prva poved drugega odstavka 14. člena).

Glede nastanka škode oziroma možnosti njenega nastanka kot drugega dela pogoja za priznanje aktivne legitimacije se vlagatelj v pritožbi sklicuje na prakso odločanja Državne revizijske komisije, pri čemer citira odlomek iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-010/2014.

Vlagatelj pravilno ugotavlja, da v skladu z ustaljeno prakso odločanja Državne revizijske komisije (ob izpolnjenih predpostavkah) vlagatelju za priznanje aktivne legitimacije ni bilo treba izpodbijati v konkretnem postopku oddaje naročila male vrednosti neobstoječih naročnikovih ravnanj, ter mu zato ni bilo treba zatrjevati, da je bila vsaka po merilu višjeuvrščena ponudba nepopolna in da bi jo zato moral naročnik izločiti, saj je vlagatelj v teh primerih škodo oziroma možnost nastanka škode izkazal že s tem, ker je izpodbijal izbiro ponudbe najvišjeuvrščenega t.j. izbranega ponudnika.

Vendar pa Državna revizijska komisija opozarja na spremembo materialne določbe, na katero se v pritožbi sklicuje vlagatelj. Vlagatelj v sklicu enači določbo drugega odstavka 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) z določbo četrtega odstavka 89. člena novega Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3), kateri je stopil v veljavo s 1. 4. 2016. Ker je bilo Obvestilo o javnem naročilu poslano v objavo dne 3. 6. 2016, se postopek oddaje zadevnega javnega naročila izvede po določbah novega zakona, torej ZJN-3.

Glede pregleda in ocenjevanja ponudb ter načina oddaje javnega naročila po določilih ZJN-3 pri postopku naročila male vrednosti, se drugače opredeljuje obveznost naročnikov. V četrtem odstavku 89. člena je določeno, da lahko naročnik odloči, da se ponudbe najprej razvrstijo po merilih in se tudi predhodno preverijo z vidika ustreznosti zagotavljanja naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročila, preden se preveri, da ne obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in da so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje. V obravnavani zadevi je naročnik uporabil navedeno zakonsko možnost, saj je prejete tri ponudbe, za katere je ugotovil, da so prispele pravočasno, jih ocenil na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot tudi preveril ustreznost prejetih ponudb v zvezi zagotavljanja njegovih zahtev glede predmeta javnega naročila (izpolnjevanje zahtev glede tehničnih specifikacij zadevnega javnega naročila). Potem, ko je naročnik razvrstil ponudnike glede na postavljeno merilo, je preveril dopustnost ponudbe izbranega ponudnika. V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Kot je ugotovljeno v obravnavani zadevi, dopustnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika naročnik ni preverjal.

Naročnik je potem ko je preveril da ustreza njegovim strokovnim zahtevam in jo razvrstil v skladu s postavljenim merilom, preverjal dopustnost prvouvrščene ponudbe, ni pa preverjal dopustnosti drugouvrščene ponudbe, zaradi česar je potrebno ugotoviti, da vlagatelju za priznanje aktivne legitimacije v tej zvezi ni treba izpodbijati neobstoječih naročnikovih ravnanj, kot tudi mu zato ni treba zatrjevati, da je po merilih drugouvrščena ponudba nedopustna in da bi jo zato moral naročnik izločiti.
Ponudba vlagatelja, ki je bila glede na postavljeno merilo uvrščena na tretje mesto, bi ob predpostavki, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenih v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji javnega naročila, bila predmet ponovnega preverjanja in primerjave s ponudbo drugouvrščenega ponudnika, katerega dopustnost ponudbe bi v postopku pravnega varstva vlagatelj prav tako lahko izpodbijal. V kolikor bi bil v tem onemogočen, bi vlagatelju tako nastala škoda. Zatrjevana naročnikova kršitev ZJN-3 je zato v vzročni zvezi s škodno posledico, ki je ali bi lahko nastala vlagatelju zaradi naročnikove kršitve določb zakona, kar po ZPVPJN zadošča za ugotovitev, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za priznanje aktivne legitimacije, t.j. realna stopnja verjetnosti nastanka škode.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno z določbami in namenom tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel in mu odrekel aktivno legitimacijo iz razloga, ker ne izkazuje možnosti nastanka škode. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik napačno tolmačil določbe ZPVPJN glede pogojev za priznanje aktivne legitimacije v fazi izpodbijanja naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila in spregledal, da bi bilo potrebno vlagatelju v konkretnem primeru priznati aktivno legitimacijo na podlagi izpolnjevanja pogojev iz prve alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija pritožbi, skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa z dne 25. 7. 2016.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene (druge) procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je odločila, da zahtevka za revizijo v tej fazi ne sprejme v obravnavo, kot je to predlagal vlagatelj, saj ima naročnik najprej pravico, da se do njega vsebinsko opredeli.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je odločitev o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (tretji odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 1. 9. 2016

mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
 Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
 INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana
 MEREL d.o.o., Ob gozdu 25, 2352 Selnica ob Dravi
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.