018-139/2016 Gimnazija Kranj

Številka: 018-139/2016-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija elektro instalacij in luči« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ARBA PLUS d.o.o., Špruha 19, Trzin, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Završek, o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 10, Ljubljana (nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.08.2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Sanacija elektro instalacij in luči«.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 5.053,54 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja strokovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 30.06.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 003260/2016-W01. Sprememba razpisne dokumentacije je bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 04.07.2016, pod številko objave JN 003260/2016-K01. Naročnik je dne 12.07.2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430/11-2016/86, s katero je predmetno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Tames d.o.o., Ormoška cesta 14, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju obeh meril) najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 19.07.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je bila razpisna dokumentacija spremenjena dne 14.07.2016, in sicer naj bi bil spremenjen Obrazec št. 2, ki naj bi po novem vseboval točko V, v katero bi ponudniki lahko vpisali rok izvedbe del. Iz navedenega razloga, poudarja vlagatelj, je skupaj s ponudbenim predračunom, pripravljenem na Obrazcu št. 2, kot prilogo podal izjavo o roku izvedbe s pripisom, da popravljenega obrazca, kot je bilo navedeno na Portalu javnih naročil, naročnik ni objavil. Iz navedene izjave je razvidno, da znaša rok za izvedbo del 30 dni od podpisa pogodbe in uvedbe v delo, oziroma najkasneje do 28.08.2016, pod predpostavko, da bo najkasneje do 28.07.2016 podpisana pogodba ter opravljena tudi uvedba v delo. Iz izpodbijane odločitve izhaja, da je naročnik vlagatelju namesto ponujenega izvedbenega roka v dolžini 30 dni upošteval 51 dnevni rok. Ker predstavlja izvedbeni rok eno izmed dveh meril, je tako vlagatelj prejel premajhno število točk, oziroma je naročnik izbral ponudnika, ki dejansko ni najugodnejši. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral po merilu Rok izvedbe del prejeti 23 točk in ne zgolj 13,53 točke, s čimer bi se vrstni red med ponudniki spremenil, oziroma bi bil vlagatelj uvrščen na prvo mesto. Vlagatelj navaja, da Obrazec št. 2 ni bil objavljen na Portalu javnih naročil. Zatrjuje, da so na naročnikovi spletni povezavi (http://www.enaročanje.si/App/Datoteke/160440/razpisna dokumentacija gimnazija Kranj.zip) dostopni le trije Excelovi dokumenti, in sicer: Predračun - parket, Predračun 1 - popis svetil in Predračun 2 - popis del in materiala. Navedeno pomeni, da tudi ponudnika, ki sta svojo ponudbo oddala v skladu s spremenjeno razpisno dokumentacijo, nista imela dostopa do Obrazca št. 2, oziroma da sta do tega obrazca lahko prišla zgolj z neposrednim kontaktom naročnika, kar pa vzbuja dvom v pristranskost izvedenega javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da iz razloga, ker ni imel dostopa do Obrazca št. 2, ni imel informacije o tem, od katerega dne se šteje rok za izvedbo del, še zlasti iz razloga, ker iz naročnikovega odgovora, ki ga je objavil na Portalu javnih naročil dne 01.07.2016, izhaja, da morajo ponudniki vpisati število dni, ki jih potrebujejo za izvedbo del, kar pa je vlagatelj tudi storil.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 25.07.2016, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da vlagatelj v svojih zatrjevanjih prekludiran, saj se njegovi očitki v zvezi z nedostopnostjo Obrazca št. 2 in merilom (Rok izvedbe del) nanašajo na razpisno dokumentacijo in ne na vsebino njegove ponudbe. Ker je bilo zatrjevano dejstvo (da naročnik popravljenega Obrazca št. 2 ni objavil) vlagatelju znano najkasneje do izteka roka za oddajo ponudb, in ker vlagatelj zoper navedeno ravnanje naročnika v zakonskem roku ni uveljavil pravnega varstva, je obstoječa razpisna dokumentacija v tem delu postala aksiom, ki ga vlagatelj ne more več izpodbijati. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je ponudbo oddal ob upoštevanju razpisne dokumentacije (torej brez dopolnjenega Obrazca št. 2, ki ni bil nikoli objavljen), zaradi česar dopustnost njegove ponudbe ne more biti vprašljiva. Izbrani ponudnik se ne strinja z vlagateljem v tem, da ni imel informacije o tem od katerega dne se šteje rok za izvedbo del. Opozarja, da razpisna dokumentacija v poglavju 13.2 jasno določa, da ponudniki ponudijo rok izvedbe v dnevih, štetih od dneva roka za oddajo ponudbe. Ker mora naročnik ponudbe ocenjevati v skladu z določbami iz razpisne dokumentacije, je naročnik v konkretnem primeru pri vlagatelju lahko upošteval le edino pravilno podani rok - to je dan 28.08.2016.

Naročnik je sprejel sklep (brez datuma in številke), s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je v konkretnem primeru določil dve merili za ocenitev ponudb - to je Skupno ponudbeno ceno (s 70 % ponderjem) in Rok izvedbe del (s 30 % ponderjem), pri čemer so morali ponudniki ponuditi rok izvedbe del v dnevih, štetih od dneva roka za oddajo ponudbe. Dne 01.07.2016 ga je eden izmed potencialnih ponudnikov opozoril, da ne ve, kam je potrebno vpisati rok izvedbe del. Naročnik zatrjuje, da je še isti dan odgovoril, da bo objavil spremenjeno razpisno dokumentacijo, ki bo v Obrazcu št. 2 vsebovala točko V, kamor bodo ponudniki lahko vpisali rok izvedbe del. Ponudniki so bili torej pravočasno obveščeni, da bo Obrazec št. 2 spremenjen in objavljen, obrazec pa je bil na Portalu javnih naročil (zaradi vikenda) objavljen v ponedeljek dne 04.07.2016. Kasneje je bilo ugotovljeno, da so imeli ponudniki težave z dostopom do popravljene dokumentacije, oziroma da se jim razpisna dokumentacija, ki je vsebovala popravljen Obrazec št. 2, ni odpirala. Dva ponudnika sta se zato obranila nanj, zato jima je popravljeno razpisno dokumentacijo poslal po pošti. Naročnik je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. Preveril je tudi, da je dostop do portala mogoč. Po drugi strani pa vlagatelj, ki do dokumentacije ni mogel dostopati, ni ravnal z zadostno skrbnostjo. Naročnik še navaja, da vlagatelj v svoji ponudbi ponudil 30 dnevni rok od podpisa pogodbe, oziroma je navedel, da bo dela izvršil najkasneje do 28.08.2016. Naročnik navaja, da je zahteval navedbo števila dni, šteto od roka za oddajo ponudb (torej od dne 08.07.2016), zato je pri vlagatelju lahko upošteval le rok v dolžini 51 dni, na podlagi česar je vlagatelj prejel 13,53 točk. Naročnik poudarja da vlagateljeva ponudba ni bila izločena zaradi nepredloženega popravljenega Obrazca št. 2, temveč je bila ocenjena na isti način kot ponudbe preostalih treh ponudnikov - torej z upoštevanjem ponujenega roka, ki se je štel od dneva roka za oddajo ponudb. Naročnik še opozarja, da nihče od ponudnikov spornemu merilu (Rok izvedbe del) ni nasprotoval ter zatrjuje, da so bili vsi ponudniki obravnavani enakopravno.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je bila njegova ponudba po enem izmed dveh meril (to je po merilu Rok izvedbe del) nepravilno ocenjena, s čimer je bil izbran ponudnik, ki ni najugodnejši. Kot zatrjuje vlagatelj, je ponudil 30 dnevni izvedbeni rok, za kar bi moral del prejeti 23 točk, naročnik pa mu je po tem merilu napačno upošteval 51 dnevni rok izvedbe, za kar je prejel le 13,53 točke.

Ker vlagatelj v obravnavani zadevi naročniku očita nepravilno ocenjevanje po merilu Rok izvedbe del, je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročnik sporno merilo uporabil tako, kot je vnaprej napovedal v razpisni dokumentaciji. Vrednotenje po merilu Skupna ponudbena cena, ki ga je naročnik ovrednotil s 70 % ponderjem, med strankama ni sporno, zato Državna revizijska komisija tega dela ocenjevanja ni neposredno preverjala (po merilu Skupna ponudbena cena je vlagatelj od 70 možnih točk prejel 63,61 točk, izbrani ponudnik je prejel 70 točk, ponudnik Zir d.o.o., Ljubljana 61,76 točk in družba Vekoterm inženiring d.o.o., Zgornja Besnica 47,50 točk). Čeprav je vlagatelj ponudil drugo najnižjo ceno, se je po obeh merilih skupaj uvrstil na zadnje (četrto) mesto. Če bi bil vlagateljev očitek o tem, da bi mu moral naročnik upoštevati 30 dnevni rok izvedbe, utemeljen, bi se njegova ponudba uvrstila na prvo mesto (v tem primeru bi prejel po obeh merilih skupaj 86,60 točk, izbrani ponudnik 83,52 točk, ponudnik Vekoterm inženiring d.o.o. 77,50 točk in ponudnik Zir d.o.o. 77,40 točk).

Naročnik je merila za izbor najugodnejše ponudbe določil v 13. točki Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe (Merila za izbor izvajalca), in sicer:

»Merila za izbor najugodnejše ponudbe so:

1. Skupna ponudbena cena (skupna ponudbena vrednost v EUR z vsemi vključenimi dajatvami) - do 70 točk

2. Rok izvedbe del - do 30 točk

Skupna ponudbena cena - v okviru tega merila bo ponudba z najnižjo ponudbeno vrednostjo v EUR (brez DDV) prejela 70 točk, ostali ponudniki pa bodo prejeli sorazmerno manjše število točk po formuli: število točk ocenjevane ponudbe = najnižja ponudba v EUR / cena ocenjevane ponudbe v EUR x 70.

Rok izvedbe del - v okviru tega merila bo ponudba z najkrajšim rokom izvedbe prejela 30 točk, ostali ponudniki bodo prejeli sorazmerno manjše število točk. Predviden rok izvedbe del je 28.08.2015. Ponudniki ponudijo rok izvedbe v dnevih, štetih od dneva roka za oddajo ponudbe. Način ocenjevanja je razviden iz formule: št. točk ocenjevane ponudbe = najkrajši rok izvedbe (v dnevih) / rok izvedbe ocenjevane ponudbe (v dnevih) x 30.«

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je naročnik prejel naslednji vprašanji:

»Kam vpišemo rok izvedbe del, saj je to pomemben podatek, ker je merilo?

Ali vpišemo število dni, ki jih potrebujemo za izvedbo?«

Naročnik je odgovoril (vprašanja in naročnikov odgovor so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 01.07.2016):

»Naročnik objavlja spremenjeno razpisno dokumentacijo, ki bo v Obrazcu št. 2 vsebovala točko V, kamor bodo ponudniki lahko vpisali rok izvedbe del. Ponudniki naj vpišejo število dni, ki jih potrebujejo za izvedbo.«

Čeprav je naročnik navedel, da bo objavil spremenjen Obrazec št. 2, ki bo vseboval tudi točko 5, kamor bodo ponudniki lahko vpisali rok izvedbe del, pa naročnik Obrazca št. 2 ni objavil, v kar se je prepričala tudi Državna revizijska komisija. Kot namreč pravilno opozarjata tako vlagatelj, kakor tudi izbrani ponudnik, se na naročnikovi spletni strani, na katero je naročnik (po opravljenih spremembah razpisne dokumentacije) napotil ponudnike preko Portala javnih naročil, dostopni le trije Excelovi dokumenti, in sicer: Predračun - parket, Predračun 1- popis svetil in Predračun 2 - popis dela in materiala.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je razpisna dokumentacija v spornem segmentu nejasna in pomanjkljiva, pri čemer omogoča dve različni interpretaciji ter posledično onemogoča oddajo medsebojno primerljivih ponudb. Iz naročnikove razpisne dokumentacije namreč izhaja, da se bo izvedbeni rok štel od dneva roka za oddajo ponudb (torej od dne 08.07.2016), po drugi strani je pa iz njegovega odgovora, ki je v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) postal del razpisne dokumentacije razvidno, da bo ocenjeval število dni, ki jih bodo ponudniki (dejansko) potrebovali za izvedbo predmetnega javnega naročila. Še več. Čeprav ga je eden izmed potencialnih ponudnikov pravočasno opozoril, da v razpisni dokumentaciji ni predvidel mesta, kamor bi se lahko vpisal izvedbeni rok, pa kljub obljubi, da bo to pomanjkljivost saniral s popravljenim Obrazcem št. 2, tega ni storil (oziroma kot navaja in priznava naročnik »se ponudnikom razpisna dokumentacija, ki je vsebovala popravljen Obrazec št. 2, ni odpirala«), pač pa je le dvema sodelujočima ponudnikoma (to je ponudnikoma, ki sta se uvrstila na drugo in tretje mesto) na njuno zahtevo poslal popravljen Obrazec št. 2. V popravljen obrazec pa je bilo potrebno vpisati rok izvedbe del, ki se je zopet štel od dneva roka za oddajo ponudb.

Naročnik je tako prejel vlagateljevo ponudbo, ki je ponudil 30 dnevni izvedbeni rok (od podpisa pogodbe in uvedbe v delo), ponudbo izbranega ponudnika, ki izvedbenega roka ni vpisal v noben dokument v ponudbi (zato mu je naročnik, čeprav tega ni vnaprej napovedal v razpisni dokumentaciji, upošteval »predvideni rok izvedbe«, ki izhaja iz opisa spornega merila - to je dan 28.08.2016, oziroma izvedbeni rok v dolžini 51 dni). Preostala dva ponudnika, ki sta za razliko od izbranega ponudnika in vlagatelja, prejela popravljen Obrazec št. 2, pa sta vanj vpisala 23 dnevni rok od dneva roka za oddajo ponudb (ponudnik Vekoterm inženiring d.o.o.) oziroma 44 dnevi rok od dneva roka za oddajo ponudb (družba ZIR d.o.o.), torej roka, ki sta oba potekla že tekom revizijskega postopka (dne 28.08.2016 pa je potekel tudi že »predvideni rok izvedbe«, ki izhaja iz opisa merila).

Merila za oddajo javnega naročila so urejena v 84. členu ZJN-3. V zvezi z izbiro meril je v petem odstavku 84. člena ZJN-3 določeno, da morajo biti merila za oddajo javnega naročila nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnje njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki niso del njih. V skladu s šestim odstavkom 84. člena ZJN-3, merila za oddajo javnega naročila tudi ne smejo biti določena tako, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svoboda pri izbiri najugodnejše ponudbe. Navedeno pomeni, da morajo biti merila za izbiro (in z njimi povezana metoda vrednotenja ponudb) določena na način, ki omogoča objektivno primerjavo in ocenjevanje ponudb, kakor tudi naknadno preverjanje rezultatov ocenjevanja, ki ga je izvedel naročnik. Iz tega razloga zakon tudi določa, da mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene (sedmi odstavek 84. člena ZJN-3).

V navedenih določilih je v obravnavanem primeru bistvena zahteva po takšnem opisu (načina uporabe) merila, da bo na njegovi osnovi v fazi ocenjevanja ponudb mogoče posamezne ponudbe objektivno meriti (to je brez vpletanja elementov subjektivne presoje). Zahteva po vnaprejšnjem in objektivnem opisu meril pomeni predvsem zahtevo po tem, da se vnaprej določijo in dovolj jasno opišejo elementi oziroma okoliščine, na podlagi katerih se bo mogoče (tudi v primeru vloženega revizijskega zahtevka) o tem odločati. Le z jasnim opisom uporabe določenega merila, se je v fazi ocenjevanja ponudb mogoče izogniti subjektivni presoji in tako izpolniti tudi zakonsko zahtevo po nediskriminatornih merilih.

Zahteve določil ZJN-3, ki se nanašajo na opis meril za izbiro najugodnejše ponudbe, so namenjene zagotavljanju načela transparentnosti tudi v tistih fazah postopka oddaje javnega naročila, v kateri je javnost s strani ponudnikov izključena, kot tudi zagotavljanju načela enakopravnosti, ki nalaga naročniku, da vse ponudnike, ki predložijo ponudbo in izpolnjujejo razpisne pogoje, obravnava enakopravno, ter da opravi izbiro med njimi na objektivni osnovi.

Dvoumno opisano merilo v obravnavanem primeru ni omogočalo objektivnega ocenjevanja ponudb, temveč je naročniku omogočalo subjektivno vrednotenje in/ali možnost sprotnega prilagajanja nastali situaciji, kar pa je tudi po mnenju Državne revizijske komisije pri vlagatelju upravičeno vzbudilo dvom v pravilnost ocenjevanja. Navedena pomanjkljivost je sprožila med vlagateljem in naročnikom spor, v katerem si vsak po svoje razlaga elemente, na podlagi katerih bi bilo potrebno oceniti ponudbe po spornem merilu, pri čemer pa ne obstajajo objektivni kriteriji, na podlagi katerih bi bilo mogoče razsoditi o njunem sporu. Zapisano velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj so razlike v točkah pri vseh štirih ponudnikih zelo majhne, oziroma bi vsaka od obeh različic uporabe spornega merila lahko spremenila končni vrstni red med sodelujočimi ponudniki.

Ker je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenila, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ponudb ni mogoče objektivno oceniti, je skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavila. Le s pripravo nove razpisne dokumentacijo, oziroma na podlagi jasno oblikovanih meril za izbiro najugodnejše ponudbe, se bodo lahko ponudniki enakopravno potegovali za izvedbo razpisanega posla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške: stroške odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.800 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1007,96 EUR, izdatke po 11. členu Odvetniške tarife v višini 28 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 15,68 EUR ter stroške plačane takse v višini 4.029,90 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov nad priznanimi stroški, saj za njihovo priznanje ni pravne podlage. Prav tako vlagatelju ni priznala stroškov po Tarifni številki 39 (sestanek s stranko), saj so slednji zajeti že v stroških za sestavo zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je tako vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 5.053,54 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 30.08.2016

predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije







Vročiti:

 Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13,
 Odvetniška pisarna Završek, o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 10, Ljubljana,
 odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.




Vložiti:

 v spis zadeve, tu.