018-117/2016 Rižanski vodovod Koper, d.o.o.

Številka: 018-117/2016-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava vodomerov in opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe IKOM, industrija komunalne opreme i mjerila, d.o.o., Kovinska 7, 10090 Zagreb, Republika Hrvaška, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 11, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Rižanski vodovod Koper, d.o.o., Ulica 15. maja 13, 6000 Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.8.2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. JN-02/2016-B-V z dne 17.5.2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 23.348,34 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9.2.2016 na portalu javnih naročil pod številko JN898/2016 objavil obvestilo o javnem naročilu »Dobava vodomerov in opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov« in dne 16.2.2016 pod številko JN1064/2016 še popravek slednjega. Obvestilo o javnem naročilu ter njegov popravek sta bila objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije, in sicer dne 10.2.2016 pod številko 2016/S 028-045015 ter dne 18.2.2016 pod številko 2016/S 034-54485.

Omenjeno javno naročilo je naročnik na podlagi izvedenega odprtega postopka z »Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. JN-02/2016-B-V z dne 17.5.2016, dodelil družbi CMC EKOCON, d.o.o., IOC Zapolje I/10, 1370 Logatec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj, v skladu z merilom najnižje cene drugouvrščeni ponudnik, je zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je izbrani ponudnik v nasprotju z določbo »Navodil za izdelavo ponudbe«, skladno s katero je potrebno slednjo izdelati v slovenskem jeziku in jo oddati v skladu z razpisno dokumentacijo, vse MID certifikate (tj. certifikate v skladu z EU direktivo o merilnih instrumentih – Measuring Instruments Directive) predložil v tujem jeziku, brez priloženega overjenega prevoda v slovenski jezik. Dalje zatrjuje, da je naročnik v tehničnih zahtevah za vse vodomere predpisal, da morajo omogočati poljuben način vgradnje, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da morajo omogočati tako horizontalno kot vertikalno montažo. Slednje izhaja tudi iz Zapisnika o testiranju opreme z dne 31.3.2016, v katerem je naročnik v dvanajsti alineji pod zaporedno številko 1 izrecno navedel, da omogočanje poljubnega načina vgradnje pomeni horizontalno ali vertikalno montažo. Izpolnjevanje navedenega pogoja je naročnik preverjal zgolj za vodomere DN 15 do 40 mm, za kombinirane vodomere DN 50 do 150 mm pa le-tega ni preverjal, čeprav je bila v razpisni dokumentaciji možnost poljubnega načina vgradnje zahtevana tudi zanje. Četudi pri testiranju vzorcev omenjeni pogoj za kombinirane vodomere ni bil predmet preverjanja, iz predložene ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika (prospekta in MID certifikata, št. TCM 142/11-4813 z dne 16.12.2013) izhaja, da ponujeni kombinirani vodomeri slednjega ne izpolnjujejo, saj omogočajo le vertikalno, ne pa tudi horizontalne vgradnje. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik za volumetrični vodomer V200 ni predložil certifikata, ki bi izkazoval zdravstveno neoporečnost materialov, temveč je predložil zgolj WRAS certifikat, ki izkazuje izpolnjevanje tehničnih (ne pa tudi zdravstvenih) standardov, zaradi česar ni zadostil zahtevi po predložitvi dokazil o zdravstveni ustreznosti materialov. Izbrani ponudnik omenjene zahteve ne izpolnjuje niti za ponujene kombinirane vodomere, saj je zanje predložil CERTIFIKAT HIGIENE – Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja – državni inštitut za higieno, št. HK/W/0747/02/2009 z dne 31.8.2009, ki je izgubil veljavnost po 31.8.2014 in je bil v času odpiranja ponudb neveljaven. Nadalje je bilo v razpisni dokumentaciji določeno, da mora biti metrološki razred pri kombiniranih vodomerih od DN 50 do 150 mm večji ali enak 1000 (R ≥ 1000), česar izbrani ponudnik po zatrjevanju vlagatelja ni izpolnil, saj je ponudil vodomer z metrološkim razredom, manjšim ali enakim 1000 (R ≤ 1000). Naročnik je pri vseh vodomerih zahteval številčnico, zaščiteno proti kondenzu (IP68), česar izbrani ponudnik za volumetrični vodomer V200 ni izkazal. Po zatrjevanju vlagatelja je nedopustno, da je izbrani ponudnik za volumetrične vodomere predložil prospekte in MID certifikate proizvajalca, čigar edini pooblaščeni poslovni partner za Slovenijo je vlagatelj. V skladu z določilom 10. člena razpisne dokumentacije bi moral izbrani ponudnik na poziv naročnika slednjemu zaradi izvedbe testiranja predložiti vzorce vodomerov. V kolikor so omenjeni vzorci v postopku oddaje javnega naročila bili predloženi, bi morali postati del ponudbe izbranega ponudnika in kot taki predmet vpogleda vanjo. Vendar vlagatelju kljub njegovi izrecni zahtevi vpogled v vzorce vodomerov ni bil omogočen, saj mu je bilo pojasnjeno, da le-teh ni več na sedežu naročnika. Vlagatelj je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je bila pečatna vrvica na njej prekinjena in so bili v ponudbeno dokumentacijo naknadno vstavljeni dodatni dokumenti, npr. obrazec št. 5 (»Soglasje za pridobivanje podatkov«). Glede na vse navedeno vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JN-02/2016-B-V z dne 17.5.2016«, ter zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN izjavil o navedbah vlagatelja, podanih v zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je njegova ponudba izdelana v slovenskem jeziku. V razpisni dokumentaciji je konkretno opredeljeno, katera dokazila so zahtevana in katera je potrebno predložiti v slovenskem jeziku, pri čemer se za »tipsko odobritev po MID« prevod v slovenski jezik ne zahteva. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da morajo vodomeri omogočati poljuben način vgradnje, pri čemer možnost vertikalne vgradnje ni bila izrecno zahtevana. Poljuben način vgradnje po mnenju izbranega ponudnika lahko pomeni tudi samo horizontalno vgradnjo, nagnjeno v levo ali desno. V primeru kombiniranega vodomera poljuben način vgradnje lahko pomeni zlasti ali pa tudi to, da je uporabniku omogočeno izbrati, na kateri strani glavnega vodomera (levi ali desni) bo vgradil obtočni (by pass) vodomer. Navaja, da naročnik za dokazilo o zdravstveni ustreznosti materialov v razpisni dokumentaciji ni predpisal zahtevane oblike (certifikat, izjava proizvajalca, izjava ponudnika ipd.), niti ni določil ustanove ali pooblaščene organizacije, ki naj bi bila izdajatelj omenjenega dokazila. Upoštevaje navedeno meni, da je s predložitvijo veljavnega certifikata WRAS, ki na območju Združenega kraljestva v celoti ureja področje pitne vode (razen točnosti merila) in se potemtakem nanaša tudi na področje higiene ter neoporečnosti materialov za stik s pitno vodo, izkazal zdravstveno ustreznost materialov. Navedba vlagatelja o predložitvi neveljavnega dokazila o zdravstveni ustreznosti za kombinirane vodomere je po zatrjevanju izbranega ponudnika neutemeljena, saj je ponudbo dopolnil s predložitvijo higienskega certifikata, št. HK/W/0742/01/2014 z datumom izdaje 23.9.2014 in rokom veljavnosti do 23.9.2019. Kombinirani vodomer DN 50 mm, ki ga ponuja, dosega metrološki razred R = 1000 (oziroma R ≤ 1000), kar pomeni, da izpolnjuje naročnikovo zahtevo po metrološkem razredu R ≥ 1000. Dalje izbrani ponudnik zatrjuje, da revizijska navedba o neizpolnjevanju zahtevane zaščite IP 68 v primeru volumetričnega vodomera V200 ni utemeljena, saj je iz odobritve tipa merila MID, št. UK/0126/0012/revision 7 (poglavje »Other designations«, točka »Humidity«), razbrati, da je vodomer uporaben tako v pogojih kondenzacije kot nekondenzacije. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni predpisal zahtev glede dokazil o zastopstvu, pravicah prodaje ipd., zato so navedbe vlagatelja v zvezi s strankami distribucijske pogodbe za vodomere, ki jih ponuja izbrani ponudnik, po njegovem mnenju za konkretni postopek oddaje javnega naročila brezpredmetne.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 22.6.2016 zavrnil kot neutemeljen, prav tako je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika izdelana v slovenskem jeziku in torej pripravljena v skladu z določbami razpisne dokumentacije, v slovenski jezik ni prevedena le »tipska odobritev po MID«, za katero se predložitev v slovenskem jeziku v razpisni dokumentaciji ni zahtevala. Dalje zatrjuje, da je s poljubnim načinom vgradnje, ki ga je zahteval za vse vodomere, mislil na način vgradnje obtočnega (by pass) vodomera. V primeru kombiniranega vodomera bi to pomenilo, da lahko uporabnik poljubno izbira, na kateri strani glavnega vodomera, levi ali desni, bo vgradil obtočni vodomer. Naročnik vertikalne ter horizontalne vgradnje ni zahteval in pri testiranju vodomerov možnosti vertikalne vgradnje ni preverjal. Izbrani ponudnik je za volumetrične vodomere V200 predložil veljaven certifikat WRAS v angleškem jeziku s prevodom v slovenski jezik. Ker je WRAS certifikat, ki na območju Združenega kraljestva ureja področje dobave pitne vode v celoti (torej tudi področje higiene in neoporečnosti materialov za stik s pitno vodo), je z njegovo predložitvijo izkazana zdravstvena ustreznost materialov (oblika dokazil zanjo namreč v razpisni dokumentaciji ni bila določneje opredeljena). Navaja, da je med dopolnitveno dokumentacijo izbranega ponudnika najti higienski certifikat, št. HK/W/0742/01/2014 z datumom izdaje 23.9.204 ter rokom veljavnosti do 23.9.2019, zato je navedba o predložitvi neveljavnega dokazila o zdravstveni ustreznosti materialov za kombinirane vodomere neutemeljena. Prav tako je neutemeljena revizijska navedba o neizpolnjevanju zahteve po metrološkem razredu R ≥ 1000 za kombinirani vodomer DN 50 mm, saj ponujeni vodomer izbranega ponudnika dosega metrološki razred R = 1000 (oziroma R ≤ 1000). V nadaljevanju naročnik navaja, da ponujeni volumetrični vodomer V200 izpolnjuje zahtevo po zaščiti proti kondenzu (IP68), kajti iz odobritve tipa merila MID, št. UK/0126/0012/revision 7 (poglavje »Other designations«, točka »Humidity«) je razbrati, da je vodomer uporaben tako v pogojih kondenzacije kot nekondenzacije. Naročnik v celoti povzema zatrjevanje izbranega ponudnika o brezpredmetnosti revizijskih navedb glede distribucijskega razmerja med vlagateljem ter proizvajalcem vodomerov, ki jih v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ponuja izbrani ponudnik. V zvezi z navedbo o nemožnosti vpogleda v testne vzorce navaja, da so bili slednji po končanem testiranju vrnjeni izbranemu ponudniku, saj v razpisni dokumentaciji način, mesto in roki hrambe vzorcev niso bili določeni, hramba vzorcev pa v Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) ni urejena. Zakon in (v konkretnem primeru) razpisna dokumentacija tudi ne zahtevata, da bi morala biti oddana ponudba zvezana s pečatno vrvico. Naročnik je na Ministrstvo za pravosodje posredoval original obrazca OBR-5, da je lahko pridobil podatke o zakonitih zastopnikih izbranega ponudnika ter zanje preveril izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti. Iz samega obrazca in dopisa Ministrstva za pravosodje je razvidno, da obrazec ni bil kasneje priložen ponudbi izbranega ponudnika. Naročnik dalje navaja, da je ponudba vlagatelja tehnično neustrezna in bi morala biti v postopku preverjanja kot nepopolna izločena iz nadaljnje obravnave, zato vlagatelj ne more biti izbran kot najugodnejši ponudnik.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 28.6.2016, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 1.7.2016, izjavil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih kot neutemeljene zavrnil. Vztraja pri trditvi, da bi moral izbrani ponudnik celotno ponudbeno dokumentacijo (vključno z MID certifikati) predložiti v slovenskem jeziku, kot tudi pri navedbi, da se zahteva po poljubnem načinu gradnje nanaša na možnost horizontalne in vertikalne vgradnje pri vseh tipih vodomerov, kar izhaja tudi iz Tehničnega pravilnika Rižanskega vodovoda Koper d.o.o. – s.r.l. V nadaljevanju ponovno pojasni razloge za trditve o nepredložitvi dokazila ustrezne institucije o zdravstveni ustreznosti za volumetrični vodomer V200, o predložitvi neveljavnega certifikata o zdravstveni ustreznosti za kombinirane vodomere, o neizpolnjevanju pogojev, nanašajočih se na metrološki razred za kombinirani vodomer DN 50 mm ter na stopnjo zaščite proti kondenzu (IP68) za volumetrični vodomer V200. Poleg navedenega vlagatelj zatrjuje, da je naročnikovo postopanje, ko je ponudbo vlagatelja izločil šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, nedopustno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji na podlagi poziva v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN posredoval manjkajočo dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka. Državna revizijska komisija je omenjeno dokumentacijo prejela dne 19.7.2016.

Dne 8.8.2016 je Državna revizijska komisija v zvezi z revizijo obravnavanega postopka oddaje javnega naročila na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za odločitev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je zaradi teže pravnih posledic, ki bi nastopile v primeru utemeljenosti vlagateljevih navedb, podanih v zvezi z netransparentnim ravnanjem naročnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, najprej obravnavala revizijske trditve o prerezani pečatni vrvici na ponudbi izbranega ponudnika in o zatrjevanem naknadnem vlaganju dokumentov vanjo. Načelo transparentnosti, urejeno v 14. členu ZJNVETPS, ki določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, je namreč eno temeljnih ter s tem najpomembnejših načel javnega naročanja, katerega kršitev utegne (v določenih primerih) vplivati na celoten postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki navaja, da vezava ponudbene dokumentacije s pečatno vrvico v postopku oddaje javnega naročila v skladu z določili ZJNVETPS ni obligatorna, temveč predstavlja zgolj možnost, ki jo lahko naročnik, če tako želi, vključi med določbe razpisne dokumentacije in ji s tem na podlagi avtonomne odločitve v posameznem postopku javnega naročanja podeli naravo zavezujoče zahteve. Šele v primeru, ko naročnik po lastni volji v razpisni dokumentaciji določi obveznost vezave ponudbene dokumentacije s pečatno vrvico, lahko omenjena zahteva, ki je sicer obličnostne (in ne meritorne) narave, ustvarja določene pravne učinke.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo obravnavanega javnega naročila ugotavlja, da naročnik v slednji ni zahteval vezave ponudbene dokumentacije s pečatno vrvico. Ker v konkretnem primeru ponudnikom zaradi oddaje ponudbene dokumentacije, nezvezane s pečatno vrvico, ni mogoče očitati pomanjkljivosti ponudbe, tudi naročniku zgolj na podlagi dejstva prekinjene pečatne vrvice ni moč očitati kršitve določb zakona ter razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da dejstvo prekinjene pečatne vrvice na ponudbi izbranega ponudnika (ki med strankama revizijskega postopka ni sporno, o njegovi resničnosti pa se je z vpogledom vanjo prepričala tudi Državna revizijska komisija) samo po sebi še ne ustvarja pravnih posledic. Le-te bi v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila nastopile šele, v kolikor bi se za utemeljeno izkazala trditev vlagatelja, da so bili v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika po roku za oddajo ponudb v nasprotju z določbami zakona in/ali razpisne dokumentacije (in torej ne kot posledica dopustnega dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe v skladu z 82. členom ZJNVETPS) vloženi dodatni dokumenti.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju obravnavala navedbo vlagatelja, da je bil v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika nedopustno vložen obrazec št. 5, ki predstavlja dokument »Izjava za pridobivanje osebnih podatkov« (OBR-5).

Z namenom dokazovanja utemeljenosti omenjene navedbe je vlagatelj predložil tri fotografije dokumentov iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, pri čemer je iz prve, posnete dne 19.4.2016, razvidna prekinjena pečatna vrvica, druga, posneta dne 19.6.2016, prikazuje dokument »Izjava o plačilnih pogojih« (OBR-6), tretja, posneta dne 30.5.2016, pa dokument »Izjava za pridobitev osebnih podatkov« (OBR-5). Ker je potrebno trditve o pravno relevantnih dejstvih (praviloma) dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost, Državna revizijska komisija (zgolj) na podlagi predloženih fotografij (na temelju katerih se je mogoče prepričati le o nespornem dejstvu prekinjene pečatne vrvice) ni mogla slediti navedbi vlagatelja, da je bil v ponudbo izbranega ponudnika (v nasprotju z določbami zakona ter razpisne dokumentacije) naknadno vložen dokument »Izjava za pridobivanje osebnih podatkov« (OBR-5).

Omenjeni zaključek je še toliko bolj utemeljen, ker je naročnik prepričljivo pojasnil, da je originalni izvod omenjenega obrazca v fazi preverjanja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika (sedmi odstavek 45. člena ZJNVETPS) posredoval na Ministrstvo za pravosodje, da bi lahko izpolnil zakonsko obveznost in iz kazenske evidence pridobil podatke o (ne)kaznovanosti zakonitih zastopnikov izbranega ponudnika (kar pojasnjuje tako prekinjeno pečatno vrvico kot umanjkanje omenjenega dokumenta v ponudbi izbranega ponudnika v tem času). Resničnost naročnikove navedbe o pridobivanju omenjenih podatkov je izkazana s tremi potrdili o nekaznovanosti (za izbranega ponudnika ter oba njegova zakonita zastopnika), ki jih je Ministrstvo za pravosodje na podlagi naročnikove zahteve izdalo že dne 25.3.2016, kar pomeni, da »Izjava za pridobivanje osebnih podatkov«, datirana z datumom 21.3.2016, kot podlaga za izdajo omenjenih potrdil v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ni mogla biti vložena šele med prvim in drugim vpogledom vlagatelja vanjo (tj. med 19.4. ter 30.5.2016).

Ker vlagatelj resničnosti navedb o vlaganju dokumentov v ponudbo izbranega ponudnika po roku za oddajo ponudb, ki bi predstavljalo kršitev določb zakona in/ali razpisne dokumentacije, in s tem resničnosti navedb o netransparetnem ravnanju naročnika ni izkazal, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala revizijske trditve o neprimernosti ter posledični nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

V skladu z 21. točko 2. člena ZJNVETPS je neprimerna vsaka ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Neprimerna ponudba upoštevaje 17. točko 2. člena ZJNVETPS ni popolna, ponudbe, ki niso popolne, pa mora naročnik v skladu z določilom prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS (po opravljenem pregledu ter dopolnitvi oziroma spremembi, kot ju narekuje 82. člen ZJNVETPS) izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji obravnavanega javnega naročila za volumetrične vodomere pod poglavjem »Tehnične zahteve naročnika« določil:

»/…/VODOMERI OD DN 15 DO 40 mm morajo meriti pretečeno vodo skozi vodomer po volumetričnem principu, meroslovni razred R160. Omogočati morajo poljuben način vgradnje./…/«.

Pod omenjenim poglavjem razpisne dokumentacije so bile v nadaljevanju (med drugim) opredeljene naslednje zahteve naročnika, nanašajoče se na kombinirane vodomere:

»/…/KOMBINIRANI VODOMERI OD DN 50 DO 150 mm morajo omogočati poljuben način vgradnje, imeti obtočni vodomer – by pass konstrukcijsko ločen od glavnega vodomera, v opcijah levo ali desno od glavnega vodomera./…/«.

Med strankama revizijskega postopka je v zvezi z navedenima določbama razpisne dokumentacije nastal spor o tem, kako razlagati vsebino zahteve po »omogočanju poljubnega načina vgradnje«, ki jo je naročnik določil tako za volumetrične kot za kombinirane vodomere. Vlagatelj namreč zatrjuje, da zahtevana možnost poljubnega načina vgradnje vodomerov pomeni, da morata biti pri slednjih omogočeni tako horizontalna kakor vertikalna montaža, pri čemer kombinirani vodomeri, ki jih ponuja izbrani ponudnik, po zatrjevanju vlagatelja omogočajo zgolj horizontalno, ne pa tudi vertikalne vgradnje, zato obravnavane zahteve ne izpolnjujejo. V nasprotju z vlagateljem naročnik navaja, da vertikalne ter horizontalne vgradnje vodomerov ni zahteval (pri čemer trditve o nemožnosti vertikalne vgradnje pri kombiniranih vodomerih izbranega ponudnika ne zanika). Obravnavana zahteva se po njegovem zatrjevanju nanaša na način vgradnje obtočnega (by pass) vodomera, njen namen pri kombiniranih vodomerih pa je zagotoviti naročniku možnost izbire, na kateri strani glavnega vodomera, levi ali desni, bo vgradil obtočni vodomer.

Državna revizijska komisija na podlagi preučitve tehničnih zahtev za volumetrične in kombinirane vodomere ugotavlja, da se le-te, tudi zahteva po možnosti poljubnega načina vgradnje, (v pretežni meri) nanašajo na opredelitev lastnosti obeh tipov vodomerov, volumetričnega in kombiniranega, in ne morebiti na posamezne dele, iz katerih sestoji kombinirani vodomer. Slednjega sestavljata glavni in pomožni (obtočni) vodomer, pri čemer je naročnik v razpisni dokumentaciji za tip kombiniranih vodomerov predpisal, da morajo imeti »/…/obtočni vodomer – by pass konstrukcijsko ločen od glavnega vodomera, v opcijah levo ali desno od glavnega vodomera./…/«. Navedena zahteva je torej ena tistih, ki se ne nanašajo na način vgradnje kombiniranega vodomera (kot celote), kot to zatrjuje naročnik, temveč na način izvedbe oziroma konstrukcije njegovih sestavnih delov (tj. glavnega ter obtočnega vodomera). Upoštevaje omenjeno določbo se torej v skladu z razpisno dokumentacijo za kombinirani vodomer zahteva, da ima obtočni vodomer (v možnosti izvedbe bodisi levo bodisi desno od glavnega vodomera) konstrukcijsko ločen od slednjega, hkrati pa je za kombiniran vodomer kot celoto (enako kot za volumetrični vodomer) predpisana možnost poljubnega načina vgradnje.

V skladu z jezikovno razlago jasno določene zahteve po omogočanju poljubnega načina vgradnje vodomerov iz vsebine slednje izhaja, da mora biti naročniku zagotovljena možnost, da na temelju avtonomne odločitve med več možnimi načini vgradnje vodomerov (poljuben način vgradnje namreč predpostavlja možnost izbire in torej vsaj dva različna možna načina vgradnje) izbere tistega, ki ga sam želi. Upoštevaje navedeno je ugotoviti, da vodomeri, ponujeni v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, obravnavane zahteve ne izpolnjujejo, v kolikor omogočajo en sam način vgradnje.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v Zapisnik o testiranju opreme z dne 31.3.2016 ugotavlja, da je naročnik za poljuben način vgradnje pri volumetričnih vodomerih štel možnost horizontalne in vertikalne vgradnje. Ker je povsem enako zahtevo (tj. omogočanje poljubnega načina vgradnje) predpisal tudi za kombinirane vodomere, je (ob umanjkanju navedbe razlogov za nasprotno stališče) pritrditi navedbi vlagatelja, da je potrebno omenjeno zahtevo za kombinirane razlagati enako kot za volumetrične vodomere ter posledično šteti, da možnost poljubnega načina vgradnje vodomerov v konkretnem postopku oddaje javnega naročila pomeni, da mora biti naročniku prepuščena možnost izbire (vsaj) med vertikalnim ter horizontalnim načinom vgradnje vodomerov, iz česar sledi, da morajo ponujeni vodomeri omogočati (vsaj) oba omenjena načina vgradnje.

Pravilnost razlage navedene zahteve izhaja tudi iz Tehničnega pravilnika Rižanskega vodovoda Koper d.o.o. – s.r.l. (Uradni list RS, št. 16/2013 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik), materialnega pravnega akta naročnika, objavljenega v državnem uradnem listu in potemtakem z učinkom erga omnes. V točki »7.14.4. Vodomeri« Pravilnika je namreč tako za volumetrične kot tudi za kombinirane vodomere določeno, da morajo »/…/izpolnjevati meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred točnosti B za horizontalno kot tudi za vertikalno montažo, in to v osnovni izvedbi./…/«.

Četudi Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v Zapisnik o testiranju opreme z dne 31.3.2016 ugotavlja, da naročnik zahteve po možnosti poljubnega načina vgradnje, ki bi mu omogočala izbiro med horizontalno in vertikalno montažo, pri ponujenih kombiniranih vodomerih izbranega ponudnika ni preverjal (kar pa ne pomeni, da je ni zahteval), tako iz predloženega prospekta za kombinirane vodomere (poglavje »Posebne značilnosti, rubrika »Glavne lastnosti in namen uporabe«) kot iz certifikata MID, št. TCM 142/11-4813 z dne 16.12.2013, izhaja, da so le-ti namenjeni zgolj horizontalni montaži.

Ker je ocenila, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi v zvezi z zahtevo po poljubnem načinu vgradnje vodomerov popolno ter pravilno ugotovljeno, je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila dokazni predlog vlagatelja z imenovanjem izvedenca s področja strojev in naprav.

Ker je na podlagi navedenega ugotoviti, da kombinirani vodomeri, ki jih ponuja izbrani ponudnik, omogočajo le horizontalno, ne pa tudi vertikalne montaže (slednjega naročnik ne zanika), zaradi česar ne izpolnjujejo zahteve po omogočanju poljubnega načina vgradnje, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 82. člena ZJNVETPS v povezavi z 21. ter 17. točko 2. člena ZJNVETPS, ko ponudbe izbranega ponudnika kot neprimerne in s tem nepopolne ni izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija naročnikovo opustitev dolžne obravnave ponudbe izbranega ponudnika kot nepopolne ugotavlja tudi v zvezi z zahtevo, da morajo imeti vodomeri številčnico z zaščito IP 68, na strani 12 in 13 razpisne dokumentacije predpisano tako za volumetrične kot kombinirane vodomere.

Stopnja zaščite IP v skladu s standardom EN 60529 (IEC 60529) izraža stopnjo varovanja naprav pred vdorom mehanskim delcev (slednjo predstavlja prva števka v dvomestnem številu stopnje IP zaščite, pri čemer 0 pomeni, da zaščite pred mehanskimi delci ni, medtem ko 6 predstavlja popolno zaščito pred prašnimi delci) ter stopnjo varovanja pred vdorom vode (predstavlja jo druga števka v dvomestnem številu stopnje IP zaščite, pri čemer 0 pomeni, da zaščite pred vdorom vode ni, medtem ko 8 pomeni, da bo naprava delovala tudi ob kontinuirani potopitvi v vodo).

Četudi je mogoče pritrditi naročnikovi navedbi, da so stopnje zaščite pred mehanskimi ter vodnimi delci navedene na različne načine in da umanjkanje navedbe v zvezi z določeno zahtevo posameznega javnega naročila v prospektu proizvoda še ni nujno hkrati tudi že dokaz o neizpolnjevanju slednje, pa vendarle ne gre prezreti, da je naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila za številčnico vodomerov določil zahtevo po konkretno določeni, izjemno visoki stopnji zaščite pred vdorom mehanskih delcev ter vode, tj. stopnji zaščite IP 68.

Izpolnjevanje omenjene zahteve za ponujeni volumetrični izbranega ponudnika pa ne izhaja niti iz prospekta proizvajalca ter certifikata UK/0126/0086 z dne 22.10.2010, niti ni izkazano z navedbo pod točko »Humidity«, vključeno pod poglavje »Other designations« v odobritvi tipa merila MID, št. UK/0126/0012/revision 7, kjer je navedeno, da je ponujeni vodomer uporaben tako v pogojih kondenzacije kot nekondenzacije.

Ker je Državna revizijska komisija glede na vse navedeno zahtevku za revizijo v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in je naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. JN-02/2016-B-V z dne 17.5.2016, razveljavila že na podlagi vlagateljeve navedbe o neizpolnjevanju zahteve po omogočanju poljubnega načina vgradnje za ponujene kombinirane vodomere izbranega ponudnika ter na podlagi revizijske trditve o neizpolnjevanju stopnje zaščite (IP) za številčnico njegovega volumetričnega vodomera, v nadaljevanju ni vsebinsko obravnavala trditev vlagatelja o predložitvi neprevedene ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, o nepredložitvi dokazila ustrezne institucije o zdravstveni ustreznosti materialov za volumetrični vodomer V200, o predložitvi neveljavnega certifikata o zdravstveni ustreznosti za kombinirane vodomere, o neizpolnjevanju pogoja v zvezi z metrološkim razredom (R ≥ 1000) za kombinirani vodomer DN 50 mm, o zatrjevanem nedopustnem ponujanju izdelkov proizvajalca, čigar edini pooblaščeni poslovni partner za Slovenijo je vlagatelj, ter o naročnikovi opustitvi hrambe testnih vzorcev izbranega ponudnika, saj presoja slednjih ne bi več mogla vplivati na njeno odločitev.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila dokazne predloge vlagatelja z vpogledom v certifikat WRAS, št. 1206025, za volumetrični vodomer V200 izbranega ponudnika, certifikat WRAS, št. 1207053, za kombinirane vodomere izbranega ponudnika, certifikat higiene, HK/W/0747/02/2009 z dne 31.8.2009 za kombinirane vodomere izbranega ponudnika, certifikat TCM 142/11-4813 z dne 16.12.2013 (v zvezi z navedbo glede neizpolnjevanja zahteve po metrološkem razredu R ≥ 1000) za kombinirane vodomere izbranega ponudnika, dopis proizvajalca vodomerov z dne 13.5.2016, odpoved distribucijske pogodbe z dne 29.1.2015 ter certifikat UK/0126/0086 z dne 22.10.2016.

Na koncu Državna revizijska komisija pripominja, da mora naročnik, v kolikor v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovi nepopolnost ponudbe enega izmed ponudnikov, slednjo v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZJNVETPS iz nadaljnje obravnave izločiti v okviru postopka oddaje javnega naročila (ter s tem ponudniku zoper omenjeno odločitev omogočiti pravno varstvo) in ne šele v postopku pravnega varstva, saj slednji ni namenjen preverjanju popolnosti ponudb ali njihovem morebitnem izločanju, temveč presoji zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- 3.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo (tar. št. 40/1 OT), kar ob vrednosti odvetniške točke v višini 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 1.377,00 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku 18,36 EUR (20 točk + 20 točke), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, višjo stroškovno zahtevo v višini 16 točk pa je zavrnila, saj za njeno priznanje ni pravne podlage,
- 22% DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) od omenjenih stroškov, kar skupaj znaša 306,98 EUR, in
- takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 21.646,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v skupni višini 23.348,34 EUR, ki mu jih je v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo po tar. št. 40/2 OT, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni. Navedbe v omenjeni vlogi namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala stroškov v višini 600 točk za pregled dokumentacije po tar. št. 39 OT, saj so slednji že zajeti v stroških po tar. št. 40/1 OT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 30.8.2016

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 11, 2000 Maribor,
- Rižanski vodovod Koper, d.o.o., Ulica 15. maja 13, 6000 Koper,
- CMC EKOCON, d.o.o., IOC Zapolje I/10, 1370 Logatec,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.