018-104/2016 Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o.

Številka: 018-104/2016-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba gradbene sanacije hladilnega stolpa 2 ter najem delovne sile za pomoč pri demontaži in montaži strojne opreme hladilnega stolpa 2«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MAP TRADE d.o.o., Špindlerjeva cesta 2c, 2310 Slovenska Bistrica, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, 1210 Ljubljana Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o., Vrbina 12, 8270 Krško (v nadaljevanju: naročnik), 29. 8. 2016

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 18. 5. 2016 se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. JN9170/2015, z dne 4. 5. 2016.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 25.957,99 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je 24. 8. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije, št. 107/15. Na Portalu javnih naročil je bilo 29. 12. 2015 objavljeno Obvestilo o naročilu, št. objave JN9170/2015, in 31. 12. 2015 v Uradnem listu Evropske Unije, št. objave 2015/S 253-462406, zadnje Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 2. 2. 2016, št. objave JN747/2016, in v Uradnem listu Evropske Unije 3. 2. 2016, št. objave 2016/S 023-036002. Naročnik na podlagi drugega odstavka 34. člena ZJNVETPS izvaja postopek s pogajanji po predhodni objavi za izbiro izvajalca del predmetnega javnega naročila.

Naročnik je 4. 3. 2016 pripravil Zapisnik o pregledu ponudb za javno naročilo št. 107/15, iz katerega izhaja, da so ponudbe treh, od štirih, ponudnikov popolne. 14. 3. 2016 je naročnik vse tri ponudnike, katerih ponudbe je označil za popolne, povabil k oddaji revidirane ponudbe v 1. krogu pogajanj, ki so bila izvedena 17. 3. 2016. Po pregledu revidiranih ponudbenih vrednosti je naročnik vse tri ponudnike pozval k oddaji končnih ponudb v 2. krogu pogajanj, ki so bila izvedena istega dne (17. 3. 2016). 4. 5. 2016 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN9170/2015, s katero je javno naročilo oddal najugodnejšemu ponudniku CPG d.d., Industrijska cesta 2, Kromberk, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev o oddaji javnega naročila je bila 6. 5. 2016 vročena vlagatelju.

Vlagatelj je istega dne (6. 5. 2016) na naročnika naslovil Zahtevo za vpogled v ponudbo ponudnika, s katero je zahteval vpogled v ponudbi izbranega in tretjeuvrščenega ponudnika. Vpogled je naročnik organiziral 11. 5. 2016.

Vlagatelj je 18. 5. 2016 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, št. 21/16-KF, v katerem zaradi sanacije nezakonitih ravnanj naročnika predlaga in zahteva, da naročnik zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila ter mu povrne vse stroške postopka. Vlagatelj dalje predlaga, naj Državna revizijska komisija, v kolikor naročnik ne bi ravnal skladno z njegovim predlogom, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodi.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikovih pogojev za popolnost ponudbe in ne bi smel biti izbran, ampak izločen iz postopka. Pojasnjuje, da
- je naročnik zahteval izkušnje na enem armiranobetonskem – hidromehanskem objektu in ne na več objektih,
- je naročnik zahteval izvedbo istovrstnih sanacijskih del, torej izključno del, ki se lahko štejejo med sanacijska, kot izhajajo iz popisa del naročnika,
- se za potrebe izkazovanja reference ne morejo upoštevati instalacijska, elektro in strojna dela, vgradnja opreme, ipd.,
- je izbrani ponudnik predložil tri različne reference, ki naj bi, vsaka posebej in v celoti, izpolnjevale naročnikov referenčni pogoj,
- je naročnik po pregledu ponudb zaradi ugotovljenega resnega dvoma, da referenčna potrdila ustrezajo njegovim zahtevam, izbranega ponudnika po elektronski pošti pozval k dopolnitvam in pojasnitvam reference »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig«, izbrani ponudnik pa mu je poleg zahtevanega pojasnila poslal tudi pojasnilo preostalih dveh referenc,
- iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da naročnik dveh referenc izbranega ponudnika, to sta »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig« in »Rekonstrukcija čistilne naprave Tolmin«, ni upošteval, saj je obstajal resen dvom o njuni verodostojnosti,
- je izbrani ponudnik v pojasnilu neutemeljeno in zavajajoče navajal, da se omenjeni referenčni deli lahko uvrstita med istovrstne in podobne sanacije, čeprav se referenčna dela po vrsti del, obsegu del in vsebini nanašajo na popolnoma druga dela, kot je zahteval naročnik.

V zvezi z referenco »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig« vlagatelj zatrjuje, da
- se je glavnina del nanašala na novogradnjo in dobavo tehnološke opreme, ne pa na sanacijska dela,
- iz objavljene novice v reviji Mostiščar z dne 5. 6. 2015 in pojasnil g. D. G. referenčnega naročnika, družbe Petrol d.d. (v nadaljevanju: referenčni naročnik Petrol d.d.) izhaja, da opravljenih del ni mogoče mogoče šteti pod referenčni pogoj, kar v celoti potrjujejo vsa pojasnila, ki jih je zakonitemu zastopniku vlagatelja podal g. L. S., ki je bil pri referenčnem naročniku imenovan kot odgovorna kontaktna oseba za pojasnila v zvezi s predmetno referenco,
- je g. L. S. vsebinsko pojasnil in vrednostno razčlenil dela, izvedena v okviru pogodbe »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig«, iz česar izhaja, da praktično nobena pogodbena dela ne sodijo v referenčni pogoj, po odštetju vrednosti neustreznih del od skupne vrednosti posla, pa preostala vrednost ne dosega niti zahtevanega vrednostnega praga iz razpisne dokumentacije,
- je skušal pridobiti uradno stališče referenčnega naročnika Petrol d.d., a ni dobil nobenega odgovora, zato Državni revizijski komisiji predlaga, da sama preveri njegove navedbe,
- navedbe vlagatelja potrjuje tudi mnenje Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo z dne 17. 5. 2016.

V zvezi z referenco »Rekonstrukcija čistilne naprave Tolmin« vlagatelj zatrjuje, da
- iz priložene končne situacije izhaja, da gre za popolnoma drugo vrsto del, kot jih zahteva referenčni pogoj,
- je referenca vrednostno neustrezna, ker, zaradi neustreznih del, ne dosega zahtevanega praga, kar izhaja iz vrednostne razčlenitve v končni situaciji,
- je celotna referenca neustrezna in sporna, kar je naročnik nedvoumno navedel v odločitvi,
- navedbe vlagatelja potrjuje tudi mnenje Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo z dne 17. 5. 2016.

V zvezi z referenco »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica« vlagatelj zatrjuje, da
- je referenca neustrezna, sporna in zavajajoča, naročnik pa je ravnal nezakonito in neutemeljno, ker jo je upošteval,
- gre za gradbena dela pri izgradnji čistilne naprave, novogradnjo v okviru kohezijskih sredstev, brez predvidene sanacije, saj se je gradila nova čistilna naprava,
- je na poziv naročnika izbrani ponudnik pojasnjeval, da naj bi se dela v referenčnem poslu nanašala na istovrstno oz. podobno sanacijo na armiranobetonskem objektu, vrednost del pa naj bi bila razvidna iz »pogodbenega predračuna izvedenih sanacijskih del«, ki je bil kot priloga priložen referenčnemu potrdilu, ki ga je dne 5. 4. 2016 izdal g. M. G.,
- naj bi šlo, po navedbah izbranega ponudnika, izključno za sanacijo predhodno že izgrajenih betonskih površin v vrednosti 641.335,28 EUR,
- je iz uradnega zaznamka naročnika, ki ga je napravil ob razgovoru z g. M. G., razvidno, da je celotna vrednost pogodbe z glavnim izvajalcem, OTV Francija, znašala cca 21 milijonov EUR; da so se dela izvedla po FIDIC-u, rumena knjiga s skupaj dogovorjeno cena za 1 kos CČN; da v osnovni pogodbi dela sanacije premazov niso bila zahtevana, ampak so bila izvedena zaradi nepredvidenih (dod.) del - počil je bazen CČN, ki ga je bilo potrebno sanirati; da je bil izbrani ponudnik kot podizvajalec OTV Francija plačan za ta dela s strani glavnega izvajalca, ne naročnika; da glavni izvajalec za ta dela ni bil dodatno plačan s strani naročnika in da popis del, ki je priložen referenci, ni končni obračun, ampak ponudbeni popis del,
- referenčno potrdilo, ki ga je izdal g. M. G., ne odraža resničnega, dejanskega in pravnega stanja ter je prirejeno zgolj za predmetni postopek z namenom zavajaja naročnika,
- je g. M. G. referenčno potrdilo podpisal brez pooblastila, saj ni predstavnik naročnika, ampak zaposlen v družbi Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., ki je vodila projekt novogradnje,
- je župan Mestne občine Nova Gorica 17. 5. 2016 navedel, da referenčno potrdilo ni podpisano s strani odgovorne osebe naročnika ter da je bila družba Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. pooblaščena le za koordinacijo in vodenje skupnega projekta,
- naročnik potrdila in ustnih pojasnil g. M. G. ne bi smel upoštevati, saj je zahteval, da referenčna potrdila potrdijo naročniki in bi moral, ker je bilo prvotno referenčno potrdilo izdano s strani Mestne občine Nova Gorica, tudi vsebinsko pojasnilo reference izdati isti organ,
- gre v primeru predmetne reference za izgradnjo nove čistilne naprave, pri čemer je izbrani ponudnik kot podizvajalec glavnega izvajalca OTV Francija (v nadaljevanju: glavni izvajalec), izvajal novogradnjo bazenov v višini 4.115.000,00 EUR, sanacija pa ni bila predvidena, niti zajeta v predračunu ali popisu del,
- iz navedb g. M. G. izhaja, da so bila dela v zvezi z novogradnjo bazenov izvedena neustrezno, brez zahtevane vodotesnosti, zaradi česar je moral izbrani ponudnik dela, ki jih je opravljal kot novogradnjo, sanirati,
- je izbrani ponudnik dejansko popravljal lastne napake in ni šlo za nepredvidena, dodatna dela na bazenu in da ta dela niso bila plačana s strani referenčnega naročnika,
- je sporna tudi vrednost sanacijskih del, ki jih je g. M. G. potrdil v višini 641.335,28 EUR in da je g. M. G. navedel, da naj bi ta vrednost izhajala iz dokumenta, priloženega referenčnemu potrdilu, ki po njegovih navedbah ni končni obračun, ampak ponudbeni popis del, najverjetneje preverba – analiza cen,
- da ponudbeni popis del predstavlja interno analizo cene, ki na vpogledu ni bila razkrita in ki ne more predstavljati relevantnega dokazila, kdo in v kakšnem obsegu je opravil sanacijska dela,
- se obseg in vrednost izvedenih del ne izkazuje z interno analizo cen ali predračunom, ampak z obračunom izvajalca in naročnika, potrjeno situacijo ipd.,
- se pojavlja tudi sum, da je bila interna analiza prirejena in naknadno oblikovana ob izdaji potrdila, z namenom zavajanja naročnika,
- iz referenčnega potrdila izhaja, da bi morala biti celotna pogodbena vrednost del izbranega pondunika višja, ob upoštevanju vrednosti sanacijskih del na bazenski konstrukciji v višini 641.335,28 EUR,
- referenčno delo ne ustreza naročnikovi zahtevi po istovrstnosti opravljenih del, kar potrjuje tudi mnenje Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo z dne 17. 5. 2016,
- po podatkih in pojasnilih odgovorne osebe nadzornega inženirja, g. E. K. iz družbe Projekt Nova Gorica d.d., sanacijska dela še niso zaključena, sanacija se še izvaja, odlaga pa se zaradi neugodnih vremenskih razmer, iz česar izhaja utemeljen sum, da dela do danes sploh še niso bila zaključena, zato nikakor niso mogla biti zaključena do 8. 12. 2015, to pa izhaja tudi iz priloženih filmov in poročila družbe Info Biro, Petra Krek Hvalec s.p., z dne 18. 5. 2016, ki potrjuje navedbe g. E. K., da sanacija še ni končana, hkrati pa se poraja tudi dvom, da sanacijo sploh izvaja družba CPG d.d., glede na to, da so na gradbišču prisotni družba Bab Grad s.o.o. iz Žalca in delavci neznanega italijanskega izvajalca.

Izbrani ponudnik je v Izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo z dne 31. 5. 2016 navedel, da je vlagatelj s svojimi trditvami prekludiran, saj gre povabilo naročnikom k pogajanjem šteti za odločitev o priznanju sposobnosti (upoštevaje odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-142/2015), od prejema katerega teče osem dnevni rok, v katerem bi moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo. Ker naročnik vodi postopek s pogajanji po predhodni po objavi, ki je večfazen postopek, in ker vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil v omenjen roku ter je odločitev o priznanju sposobnosti postala pravnomočna, je v fazi po izvedbi pogajanj zahtevek za revizijo možno vložiti le glede načina izvedbe pogajanj, torej samo glede dejanj, izvedenih v fazi po pravnomočnosti povabila k udeležbi na pogajanjih.

Izbrani ponudnik dalje zatrjuje, da je naročnik z odgovorom na Portalu javnih naročil 20. 1. 2016 ob 13:43 referenčni pogoj omilil, saj je kot odgovor na vprašanje »Zahteva te točke je za 1(en) referenčni projekt - ali se vrednost vsakega gospodarskega subjekta za referenco sešteva?« odgovoril »Pri zahtevi za en referenčni projekt se vrednosti izvedenih del posameznega gospodarskega subjekta, ki nastopa v ponudbi, seštevajo, a morajo biti referenčna dela/objekt ustrezen.«, zaradi česar mora vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazati ne le, da vrednost posamezne reference ne dosega vrednosti 600.000,00 EUR, ampak da tudi kumulativna vrednost vseh navedenih referenc ne dosega te vrednosti. Ker tega vlagatelj ne zatrjuje in ker je bil referenčni pogoj po vsebini spremenjen in v izpodbijani vsebini sploh ne obstaja več, je po mnenju izbranega ponudnika to že samostojen razlog za zavrnitev zahtevka za revizijo. Po mnenju izbranega ponudnika vlagatelj zavaja v zvezi z ugotovitvami naročnika, saj naročnik nikjer ni zapisal, da sta referenci »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig« in »Rekonstrukcija čistilne naprave Tolmin« neustrezni, ampak je ugotovil, da za ugotovitev popolnosti ponudbe zadošča že referenca »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica«. Izbrani ponudnik opozarja, da naročnik v spremnem dopisu z dne 25. 5. 2016, s katerim je izbranega ponudnika pozval k izjasnitvi do navedb vlagatelja nikjer ni zapisal, da je ustrezna samo ena referenca, v odločitvi o oddaji javnega naročila pa je navedel, da že referenca »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica« ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, do ostalih referenc pa se ni opredelil.

V zvezi z navedbami vlagatelja glede reference »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig«, izbrani ponudnik odgovarja, da
- se za presojo vsebine reference ni mogoče sklicevati le na medijske objave, ampak je potrebno upoštevati določila pogodbe in popisov del in to primerjati z zahtevami naročnika,
- dvomi v vsebino telefonskega pogovora vlagatelja z referenčnim naročnikom Petrol d.d., saj bi v primeru podaje informacij ta informacije podal tudi na pisno zaprosilo vlagatelja,
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo ni nikoli sodelovala pri izvedbi referenčnih del, iz njenega mnenja pa ne izhaja nobena strokovno tehnična ocena, ampak se pripravljavec splošno opredeljuje do pravne razlage referenčnega pogoja, njegovo stališče pa je subjektivno in strokovno skopo,
- je potrebno ustreznost reference razlagati na podlagi predloženih dokazil izbranega ponudnika in samo v okviru naročnikove zahteve,
- se ne strinja z razdelitvijo reference na način, da je za izkaz reference ostalo največ 361.048,38 EUR, saj gre že po naslovu in predmetu reference v celoti za sanacijo obstoječe čistilne naprave, pri kateri vsaka postavka predstavlja del celotne sanacije,
- je naročnik na Portalu javnih naročil 1. 2. 2016 izrecno potrdil, da bo kot referenco priznal tudi sanacije na armiranobetonskih objektih v sklopu sistemov odpadne in pitne vode,
- med pojmom »sanacija« in »rekonstrukcija« ni nobene vsebinske razlike, na katero bi vlagatelj lahko oprl očitke o nedoseganju referenčnih zahtev, saj so dela namenjena istovrstnemu cilju,
- je v naslovu pogodbe sicer navedena »rekonstrukcija«, a jo je potrebno šteti enakovredno sanaciji, saj je v popisih del pri posameznih postavkah uporabljen izraz »sanacija«,
- ni nujno, da vsaka postavka dobesedno vsebuje izraz »sanacija«, za to, da bi lahko določeno referenco šteli kot ustrezno, ampak je potrebno vsako postavko presojati z vidika, ali je povezana s predmetom pogodbe, ki je bil rekonstrukcija čistilne naprave,
- je vrednost del, ki se je nanašala izključno na sanacijo, izbrani ponudnik podal naročniku v okviru pojasnila ponudbe, na podlagi situacije, izdane na podlagi pogodbe, in je znašala najmanj toliko, kot zahteva razpisna dokumentacija,
- je referenčni posel skladen z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

V zvezi z navedbami vlagatelja glede reference »Rekonstrukcija čistilne naprave Tolmin«, izbrani ponudnik odgovarja, da
- iz predmeta pogodbe izhaja, da gre za rekonstrukcijo čistilne naprave, za dela na obstoječem objektu, ki je bil prenovljen,
- ni mogoče pričakovati, da bo vsaka postavka popisov del identična s popisom del iz javnega naročila, kljub temu, da gre po vsebini za enakovrstna dela,
- je potrebno v predmetnem javnem naročilu v določenem obsegu po popisu del izvesti tudi strojne in elektro instalacije, zaradi česar teh vrednosti ni mogoče odšteti iz reference,
- je glede mnenja Fakultete za gradbeništvo že predhodno navedel, da je splošno, brez tehničnih ugotovitev,
- je že v pojasnilu ponudbe navedel, da je vrednost oblikoval na podlagi končne situacije št. 266 z dne 30. 9. 2013, izdane na podlagi pogodbe, in je znašala najmanj toliko, kot zahteva razpisna dokumentacija.

V zvezi z navedbami vlagatelja glede reference »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica«, izbrani ponudnik odgovarja, da
- ne drži, da reference ni mogoče upoštevati zgolj zato, ker je bila predmet posla med investitorjem in glavnim izvajalcem, za katerega glavni izvajalec ni bil dodatno plačan,
- je v svoji ponudbi navedel referenčni posel, ki je z razmerjem investitorja in glavnega izvajalca posredno povezan, saj se nanaša na razmerje med glavnim izvajalcem in izbranim ponudnikom v fazi po izgradnji objekta, pri katerem je izbrani ponudnik izvajal dela na podlagi naročil glavnega izvajalca,
- izbrani ponudnik ni odgovoren za razpoke na bazenih novogradnje, je pa izvedel sanacijska dela,
- ponudbeni predračun za navedena dela znaša 641.335,28 EUR, enako tudi končni obračun,
- ne drži, da g. M. G. ni bil pooblaščen za podpis reference, saj iz gradbene pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem izhaja, da je bil g. M. G. imenovan za odgovornega pooblaščenega predstavnika naročnika, ki je zastopal naročnika v vseh vprašanjih, ki so se nanašala na dela, dogovorjena z omenjeno pogodbo,
- v izogib dvomom, prilaga referenco, potrjeno s strani predstavnika referenčnega naročnika, župana Mestne občine Nova Gorica, in predlaga zaslišanje g. M. G. ali predstavnika glavnega izvajalca, ki bo potrdil, da so bila dela naročena in s strani izbranega ponudnika tudi izvedena,
- ne drži zatrjevanje vlagatelja, da bi moral izbrani ponudnik zato, ker je predložil referenčno potrdilo Mestne občine Nova Gorica, priložiti tudi njihovo pojasnilo, saj ni šlo za dopolnitev ponudbe, pojasnilo pa je bilo s strani izbranega ponudnika predloženo samoiniciativno,
- ni relevantno, kdo je plačal izvedena dela iz referenčnega posla,
- je s ponudbenim predračunom samoiniciativno podkrepil svoje trditve v pojasnilu ponudbe, kar sedaj potrjuje tudi s predloženim končnim obračunom,
- je nesmiselno zatrjevanje vlagatelja, da bi morala pogodbena vrednost del predstavljati vsoto osnovnih del po pogodbi in sanacijski del, saj gre za dva ločena posla – na podlagi prvega je izbrani ponudnik sodeloval kot podizvajalec v okviru izgradnje, na podlagi drugega pa mu je bilo ločeno naročeno, da opravi sanacijo severnih bazenov ter severnih in južnih membranskih bazenov,
- je bilo za preostale južne bazene izdano še dodatno naročilo, ki ga glavni izvajalec vodi kot ločen projekt in ni del priglašene reference, dela na določenem delu bazenov pa še vedno potekajo,
- vzrok nastanka potrebe po sanaciji čistilne naprave ne izvira s strani izbranega ponudnika, pa tudi če bi, to za priznanje ali nepriznanje reference ne bi bilo pomembno, saj so bila dela s strani naročnika prevzeta, potreba po izvedbi sanacijskih del pa se je pojavila naknadno in je bila tudi naknadno naročena in v celoti izvedena – samo besedilo reference se nanaša na sanacijska dela, torej na izboljšanje nekega objekta, zato je vzrok slabosti obstoječega objekta ali napake popolnoma nepomemben, saj je pomembno le, za kakšna dela gre in ali so bila dejansko izvedena.

Izbrani ponudnik v zaključku predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da so navedbe vlagatelja v celoti neutemeljene in nedokazane, zahtevek za revizijo pa posledično zavrne.

Naročnik je 14. 6. 2016 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi uvodoma navaja, da je zgrožen nad načinom podajanja revizijskih argumentov vlagatelja, ki na več mestih spreminja naročnikove dikcije iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, stavke in dikcije naročnika grobo iztrga iz konteksta in naročniku vsiljuje zaključke, ki jih ta ne samo ni podal, temveč se z njimi celo izrecno ne strinja. Vlagatelj naročniku vsiljuje pavšalne zaključke in ravnanja, ki jih iz dokumentacije naročnika ni mogoče izpeljati. Naročnik glede na navedeno prereka vse navedbe vlagatelja, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja.

Naročnik najprej pojasnjuje, da je zavajajoča in načrtno neresnična navedba vlagatelja, da naj bi naročnik ob pregledu ponudbe ugotovil resen dvom, da reference izbranega ponudnika ne ustrezajo. Naročnik pojasnjuje, da ni imel nikakršnega dvoma v ustreznost priglašenih referenc, dokler vlagatelj naročnika ni seznanil z lastnimi dvomi in od naročnika zahteval, da jih preveri, kar je pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila tudi storil, omenjeno pa izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, kjer je navedel: »V fazi izvajanja pogajanj v okviru javnega naročila »Izgradnja gradbene sanacije hladilnega stolpa 2 ter najem delovne sile za pomoč pri demontaži in montaži strojne opreme hladilnega stolpa 2« je naročnik od konkurenčnega ponudnika MAP TRADE d.o.o., ki je bil po vrstnem redu drugouvrščen, prejel poziv za dodatno preveritev ustreznosti priglašene reference ponudnika CPG d.d., in sicer »Rekonstrukcije centralne čistilne naprave Ig« […] Zaradi razjasnitve očitkov in v cilju, da se javno naročilo odda ponudniku, ki ima pravilno in popolno ponudbo, je naročnik 1.4 .2016 po e-pošti pozval ponudnika CPG d.d. k dodatnim pojasnilom priložene reference«. V zvezi s tem je naročniku nepojmljivo, da želi opisano ravnanje naročnika vlagatelj prikazati kot samoiniciativno preverjanje referenc, in sicer kot posledico resnega dvoma naročnika, saj to nikakor ne drži.

Naročnik dalje pojasnjuje, da prav tako ne drži vlagateljeva navedba, da naj ne bi upošteval dveh referenc, in sicer »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig« in »Rekonstrukcija čistilne naprave Tolmin«, temveč zgolj referenco »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica«, saj je v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da je izbrani ponudnik pojasnil vse tri reference in se v delu dvoma v reference jasno skliceval na »različnost interpretacij«, kar se je nanašalo na različna tolmačenja terminov »rekonstrukcija« in »sanacija«, spornost terminov pa je izpostavil vlagatelj v pozivu naročniku po preveritvi predloženih referenc. Naročnik dalje pojasnjuje, da je jasno navedel, da referenca »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica« ustreza zahtevam razpisne dokumentacije, do ostalih referenc pa se ni opredelil, kar ne pomeni, da ju je izločil kot neustrezni, zato je neresnična tudi navedba vlagatelja, da naj bi naročnik sam ugotovil, da obstaja resen dvom o njuni verodostojnosti.

Naročnik pojasnjuje tudi, da kršitve, ki jih navaja vlagatelj, izhajajo iz njegovih samoiniciativnih zaključkov, ki ne temeljijo na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju.

V zvezi z referenco »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica« naročnik navaja, da je prejel ustna in pisna pojasnila, ki jih je upošteval pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila in pri reševanju zahtevka za revizijo, in sicer:
- osnovni projekt izgradnje nove centralne čistilne naprave Nova Gorica res ni predvideval sanacijskih del, a so bila nedvomno izvedena v okviru pogodbeno opravljenih del in v okviru izvedbe projekta, v roku za reklamacijo napak,
- je bila izgradnja objekta dokončana do 15. 11. 2015, na podlagi rumene FIDIC knjige pa izdano potrdilo o prevzemu,
- da se je med poskusnim obratovanjem čistilne naprave izkazalo, da zgrajeni bazeni niso vodotesni, zaradi česar se je pojavila potreba po sanaciji bazenov, ki jo je izvajal izbrani ponudnik, ki pa ni bil isti izvajalec, ki je izvajal tudi same bazene,
- da je izbrani ponudnik za navedena sanacijska dela predložil ponudbeni predračun, iz katerega izhaja, da je vrednost izvedenih sanacijskih del na bazenih znašala 641.335,28 EUR, kar ustreza referenčni zahtevi naročnika, v istem znesku pa je bil med glavnim izvajalcem in izbranim ponudnikom sklenjen tudi končni obračun, kar potrjuje dejstvo, da so bila sanacijska dela v omenjeni višini dejansko izvedena.

Naročnik nadalje še pojasnjuje,
- da je za naročnika brezpredmetno, kdo je nosil strošek sanacije in ali gre za sanacijska dela zaradi dotrajanosti, starosti objekta ali napak v fazi (novo)gradnje, saj je zanj pomembno le, da ponudniki razpolagajo z referenco, da so podobna dela v preteklosti že izvajali in da so bila ta dela uspešno izvedena,
- da vlagatelj ne oporeka, da dela po vsebini niso istovrstna referenčnim in ne zatrjuje niti ne dokazuje, da naj ne bi šlo za sanacijska dela,
- da do razpok v bazenih ni prišlo po krivi izbranega ponudnika, saj je bil dejanski izvajalec gradnje čistilne naprave glavni izvajalec, izbrani ponudnik pa njegov podizvajalec v manjših segmentih gradbenih del; da med udeleženci gradnje ni prišlo do uradne ugotovitve odgovornosti za nastalo napako, zato je odgovornost prevzel glavni izvajalec, sanacijo pa zaupal izbranemu ponudniku,
- da za naročnika ni pomembno, ali je bila potreba po sanaciji uvrščena v osnovni popis del in v projektne zahteve projektne dokumentacije za novogradnjo čistilne naprave, ali pa je do potrebe prišlo naknadno, ne glede na razlog,
- da je izbrani ponudnik sanacijska dela korektno in kvalitetno izvedel, kar sta potrdila tako referenčni naročnik, kot tudi glavni izvajalec; da je bilo za objekt izdano potrdilo o izvedbi, vrednost izvedenih sanacijskih del pa priznana,
- da naročnik v referenčnem pogoju ni določil, da se morajo sanacijska dela izvajati na objektu, ki ima določeno starost oziroma ni določil, da se ne bi smela izvajati na novih objektih, v fazi po poteku roka za oddajo ponudb pa naročnik svoje razpisne dokumentacije ne sme interpretirati na način, da bi uvajal dodatne pogoje in dodatne zahteve v zvezi z referenco,
- da iz gradbene pogodbe med referenčnim naročnikom in glavnim izvajalcem izhaja, da je odgovorni pooblaščeni predstavnik naročnika g. M. G.; da pooblastilo ni z ničemer omejeno; da je v pogodbi določeno, da je »pooblaščeni predstavnik naročnika pooblaščen, da zastopa naročnika v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na dela, dogovorjena s to pogodbo«, kar potrjuje tudi vlagatelj, ko navaja, da je g. M. G. pooblaščena odgovorna oseba s strani naročnika za celoten projekt izgradnje čistilne naprave,
- da iz predložene korespondence vlagatelja izhaja navidezno povzemanje vsebine telefonskih pogovorov med predstavnikom vlagatelja in udeleženci priglašenih referenc in da nobena od teh oseb vlagatelju ni podala pisne izjave, ki bi jo bilo mogoče preveriti,
- da so navedbe glede nedokončanja del pavšalne in jih je potrebno zavrniti, saj je izbrani ponudnik sanacijo izvedel do konca januarja 2016 ter izdal končni obračun, za tem, pa je glavni izvajalec izbranemu ponudniku izdal še naročilo za izvedbo določenih južnih bazenov, kar predstavlja popolnoma samostojno naročilo, katerega vrednost ni upoštevana v priglašeni referenci.

V zvezi z referenco »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig« navaja, da je tudi v zvezi s to referenco prišel do zaključka, da ustreza referenčnemu pogoju naročnika, in navaja:
- da se ne strinja s tolmačenjem vlagatelja, da morata biti vsebina in obseg referenčnih del enaka, kot je obseg del v predmetnem javnem naročilu, saj bi to pomenilo, da bi referenčni pogoj lahko izpolnili samo ponudniki, ki so v preteklosti že izvedli identičen posel, kot je posel predmetnega javnega naročila, česar pa naročnik ni zahteval, saj je zahteval istovrstno oziroma podobno sanacijo, ne identične,
- da vlagatelj površno in pavšalno razdeli znesek referenčnega dela in za zaključek o neustrezni vrednosti reference nima nobene osnove,
- da sklicevanje na medijske objave ni mogoče, saj nanje niti izbrani ponudnik niti referenčni naročnik nimata nikakršnega vpliva, ampak je potrebno upoštevati le določila pogodbe in popise del ter jih primerjati z referenčnimi zahtevami naročnika,
- da obstoj in vsebina telefonskega razgovora z referenčnim naročnikom ni dokazana,
- da vlagatelj navedb ne more opreti niti na stališče Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo, saj le-ta pri izvedbi del ni sodelovala niti kot izvajalec, nadzornik ali kako drugače in da iz mnenja ne izhaja nobena strokovno-tehnična ocena, ampak gre le za splošno opredeljevanje do pravne razlage referenčnega pogoja,
- da ne gre spregledati, da gre že po naslovu in predmetu reference v celoti za sanacijo obstoječe čistilne naprave, pri kateri vsaka postavka predstavlja del celotne sanacije,
- da gre pritrditi izbranemu ponudniku, da med pojmoma »rekonstrukcija« in »sanacija« ne obstaja vsebinska razlika, na katero bi vlagatelj lahko oprl očitke o nedoseganju referenčnih zahtev, in da ni nujno, da vsaka postavka v popisu del vsebuje izraz »sanacija«, da bi lahko referenco šteli za ustrezno, ampak je potrebno vsako postavko presojati z vidika, ali je povezana s predmetom pogodbe, ki je bil rekonstrukcija čistilne naprave,
- je vrednost referenčnih del izbrani ponudnik podal na podlagi situacije, izdane na podlagi pogodbe, in je bila naročniku predložena že v okviru pojasnila ponudbe, pri čemer je le-ta znašala najmanj toliko, kot zahteva razpisna dokumentacija.

V zvezi z referenco »Rekonstrukcija čistilne naprave Tolmin« navaja, da je tudi v zvezi s to referenco prišel do zaključka, da ustreza referenčnemu pogoju naročnika, in navaja:
- da enako, kot je navedeno v zvezi z referenco »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig«, velja tudi za to referenco,
- da strojnih in elektro instalacij ni mogoče odšteti iz popisa del, saj se le-te izvajajo tudi v predmetnem javnem naročilu,
- da ni mogoče pričakovati, da bo vsaka postavka popisov del identična s popisom del v predmetnem javnem naročilu, kljub temu, da gre po vsebini za enakovrstna dela,
- da vlagatelj ne navaja, zakaj določene postavke ne predstavljajo del, namenjenih sanaciji, ampak zgolj pavšalno in neargumentirano zavrača postavke kot neskladne,
- da je sklicevanje na mnenje Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo splošno, brez tehničnih ugotovitev in zgolj povzema vlagateljeve navedbe.

Naročnik navedene in ostale navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene in nedokazane ter dodaja, da izbrani ponudnik ni predložil le ene, ampak tri ustrezne reference, zato so brez pravne podlage navedbe vlagatelja, da bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 15. 6. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

V Odgovoru na odločitev naročnika v zahtevku za revizijo z dne 23. 6. 2016 vlagatelj ponavlja svoje navedbe iz zahtevka za revizijo, zavrnitev zahtevka za revizijo označuje kot neutemeljeno in brez dejanske ter pravne podlage in dodaja, da je naročnik izbral ponudnika, kateremu na podlagi predloženih referenčnih potrdil in ostale dokumentacije ne gre priznati ustreznosti niti ene od treh predloženih referenc, saj naročnik niti v odločitvi niti v odgovoru ni navedel argumentov, ki bi bili oprti na dejstva in dokaze in iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da je vsaj ena referenca ustrezna.

Državna revizijska komisija je 19. 7. 2016 prejela še vlagateljevo Pripravljalno vlogo k zahtevku za revizijo z dne 19. 7. 2016 v kateri navaja, da je še v času roka za vložitev zahtevka za revizijo na Občino Nova Gorica naslovil vlogo za pridobitev informacij javnega značaja v zvezi z referenčnim potrdilom glede izvedbe sanacijskih del na centralni čistilni napravi Nova Gorica, na katero se je Občina Nova Gorica odzvala šele 14. 7. 2016, zato vlagatelj teh informacij ni mogel navajati in se nanje sklicevati že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da iz pridobljene gradbene pogodbe, sklenjene med referenčnim naročnikom in izbranim izvajalcem, izhaja (7. člen), da je bil kot podizvajalec v pogodbi nominirana le družba Cestno podjetje Nova Gorica d.d., zato so neresnične navedbe naročnika, da izbrani izvajalec ni bil izvajalec del, ki jih je kasneje saniral (izgradnja bazenov). Vlagatelj dalje navaja, da je iz pogodbe (8. člen) razvidno, da je g. M. G. s strani naročnika pooblaščen zgolj in edino, da zastopa naročnika v vprašanjih, ki se nanašajo na dela, dogovorjena z omenjeno pogodbo, njegova vloga pa se je končala z dnem prevzema in dokončanja gradnje, zato ni imel pooblastila potrjevati referenčnega potrdila. Vlagatelj izpostavlja še neskladnost navedb glede rokov izvedbe posameznih del v sklopu referenčnega dela.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk.

Izbrani ponudnik zatrjuje, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, saj gre povabilo naročnika k pogajanjem šteti za odločitev o priznanju sposobnosti (upoštevaje odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-142/2015), od prejema katerega teče osem dnevni rok, v katerem bi moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo.

Drugi odstavek 34. člena ZJNVETS določa, da v postopku s pogajanji po predhodni objavi naročnik na podlagi prijav, prejetih na podlagi objave obvestila o naročilu, izbere gospodarske subjekte oziroma kandidate in jih povabi v pogajanja. Pogajanja se izvedejo v obsegu in na način kot je določen v razpisni dokumentaciji. Naročnik je način izvedbe pogajanj določil v točki 6 Način izvedbe pogajanj 1. poglavja razpisne dokumentacije in uvodoma navedel, da se bo s ponudniki, ki bodo oddali pravočasne, formalno popolne, primerne in pravilne ponudbe, pogajal o ponudbeni ceni. Naročnik je trem ponudnikom, katerih ponudbe je ocenil kot popolne, kar je ugotovil in zapisal v Zapisniku o pregledu ponudb za javno naročilo št. 107/15 z dne 4. 3. 2016, 14. 3. 2016, vsakemu posebej, poslal elektronsko sporočilo z naslovom »JN9170/15(Skl.107): Poziv k oddaji rev. Ponudb in izvedbi pogajanj HS2«, s katerim jih je obvestil o izvedbi prvega kroga pogajanj, po pregledu revidiranih ponudbenih vrednosti 17. 3. 2016, pa je vse ponudnike pozval k dodatnem znižanju cen (2. oziroma končni krog pogajanj). Zapisnik o odpiranju ponudb 1. kroga in izvedbi končnega kroga pogajanj z dne 17. 3. 2016 so podpisali prisotni predstavniki vseh treh ponudnikov.

Skladno s 25. členom ZPVPJN, je potrebno zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, razen v primeru iz četrtega odstavka omenjenega člena, vložiti v osmih delovnih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu ali obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali prejema povabila k oddaji ponudb (prvi odstavek 25. člena ZJN-2), po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti pa je rok za vložitev zahteva za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve (peti odstavek 25. člena ZJN-2).

ZPVPJN torej v postopku s pogajanji po predhodni objavi predvideva dva možna roka za vložitev zahtevka za revizijo, in sicer pred rokom za oddajo ponudbe v primeru, da se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, in po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila.

Izbrani ponudnik se glede pravočasnosti vloženega zahtevka za revizijo sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-142/2015. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v navedeni zadevi za vprašanje preuranjenosti vložitve zahtevka za revizijo (in ne vprašanje, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno oziroma prepozno). Naročnik je v zadevi št. 018-142/2015 na Portalu javnih naročil objavil odgovor, iz katerega izhaja, da bo, v kolikor bo oddal ponudbo samo en ponudnik, ponudbo pregledal in v kolikor bo ponudba popolna, naročilo oddal. Glede na okoliščine omenjenega primera, ko je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel le dve ponudbi in ko je v razpisni dokumentaciji določil, da elektronske dražbe ne bo izvedel, če bo prejel le eno pravilno in primerno ponudbo, je naročnik s povabilom k sodelovanju na elektronski dražbi vlagatelja konkludentno seznanil, da ponudbi obeh konkurenčnih ponudnikov ocenjuje za pravilni in primerni.

Glede na opisana zakonska določila in upoštevaje določbe razpisne dokumentacije v predmetni zadevi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da zadevi vsebinsko nista primerljivi.

Država revizijska komisija dalje ugotavlja, da so se ponudniki seznanili z informacijo, katere ponudnike je naročnik vabil na pogajanja 17. 3. 2016, ko se je izvedel drugi oziroma končni krog pogajanj. Iz povabila na pogajanja to namreč ni razvidno, saj je vabilo poslal vsakemu ponudniku posebej. V zvezi s tem gre ugotoviti, da zgolj na podlagi informacije, katere ponudnike je naročnik vabil na pogajanja, ni mogoče zaključiti, da so bili ponudniki s tem seznanjeni tudi z informacijo, ponudbe katerih ponudnikov je naročnik štel za popolne in iz katerih razlogov. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj (pa tudi ostali ponudniki) z razlogi naročnika, ki so botrovali njegovi odločitvi o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, seznanil najprej 6. 5. 2016 v odločitvi o oddaji naročila, zato v konkretnem primeru povabila k pogajanjem ni mogoče šteti za odločitev naročnika, od vročitve katere dalje bi vlagatelju tekel rok za vložitev zahtevka za revizijo, kot to zatrjuje izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija, glede na že vse zapisano, zahtevek za revizijo vlagatelja, ki je bil vložen 18. 5. 2016, tako šteje za pravočasnega.

Ker je bilo ugotovljeno, da zahtevek za revizijo, poleg tega, da je bil s strani aktivno legitimirane osebe vložen pravočasno, izpolnjuje tudi preostali, tretji, pogoj iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN (obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN), ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v poglavju 33 Reference, tehnična in kadrovska sposobnost, v točki 33.1 Reference ponudnika določil: »Ponudnik je v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel najmanj eno (1) istovrstno oz. podobno sanacijo na armiranobetonskem – hidromehanskem objektu v vrednosti 600.000,00 EUR (brez DDV) ali več. Navedene referenčne pogodbe so bile zaključene v pogodbeno predvidenem roku. Dokazilo o izpolnjevanju pogojev 33.1: Podpisan in izpolnjen Obrazec št. 6; Priložena ustrezna referenčna potrdila, podpisana in izpolnjena s strani Naročnika oz. Investitorja referenčnih del (Obrazec št. 7) […] Opomba: Zadostitev pogoja se ugotavlja kot seštevek vrednosti izvedenih del vseh gospodarskih subjektov, ki nastopajo v ponudbi (ponudnik in/ali partnerji v skupnem nastopanju), pri čemer morajo vsi skupaj pogoju zadostiti 100%.«, z odgovori na Portalu javni naročil pa referenčni pogoj v nekaterih delih spremenil oziroma pojasnil.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik 9. 2. 2016 oddal ponudbo, v kateri je v zvezi z zahtevami naročnika iz 33.1 točke razpisne dokumentacije ponudbi priložil:
1. Obrazec št. 6 Reference ponudnika, v katerem je navedel tri referenčna dela:
(i) Gradnja čistilne naprave Nova Gorica, referenčni naročnik Mestna občina Nova Gorica, pogodbena vrednost del v EUR brez DDV: 4.115.000,00 EUR, čas izvedbe del: maj 2015-november 2015,
(ii) Rekonstrukcija čistilne naprave Ig, referenčni naročnik Petrol d.d., pogodbena vrednost del v EUR brez DDV: 1.083.048,38 EUR, čas izvedbe del: maj 2015-oktober 2015,
(iii) Rekonstrukcija čistilne naprave Tolmin, referenčni naročnik Občina Tolmin, pogodbena vrednost del v EUR brez DDV: 698.004,13 EUR, čas izvedbe del: julij 2012-september 2013 in
2. tri pripadajoča referenčna potrdila.

Naročnik je 1. 4. 2016 izbranega ponudnika pozval na pojasnilo reference »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig«. Izbrani ponudnik je pojasnilo podal z vlogo z dne 8. 4. 2016, v kateri je navedel odgovore na naročnikova vprašanja ter kljub temu, da naročnikov poziv te zahteve ni vseboval, pojasnil tudi preostali dve referenci.

Vlagatelj glede referenc, ki jih je v svoji ponudbi navedel izbrani ponudnik (»Rekonstrukcija čistilne naprave Ig« in »Rekonstrukcija čistilne naprave Tolmin«), navaja, da iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da naročnik omenjenih referenc izbranega ponudnika ni upošteval, saj je obstajal resen dvom o njuni verodostojnosti in da je naročnik obe sporni referenci že sam izločil, ob tem pa navaja še argumente glede neustreznosti obeh referenc. Naročnik v zvezi s tem odgovarja, da vlagateljevega zaključka, da ni upošteval omenjenih referenc, iz odločitve o oddaji javnega naročila ni mogoče razbrati, da je v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da je izbrani ponudnik pojasnil vse reference, v delu dvoma se je jasno skliceval na »različnost interpretacij« tolmačenja terminov »rekonstrukcija« in »sanacija« in da se do omenjenih referenc ni opredelil, kar ne pomeni, da ju je izločil kot neustrezni. Naročnik zaključuje, da vlagatelj tako nima nobene podlage za zaključek, da je po mnenju naročnika ustrezna le ena referenca (op. »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica«) in da dve referenci s strani naročnika nista bili priznani, saj obstaja resen dvom o njuni verodostojnosti.

Skladno s prvim odstavkom 83. člena ZJNVETPS, mora naročnik svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da mora naročnik razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, navesti že v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila oziroma najkasneje v morebitni dodatni obrazložitvi te odločitve. Namen odločitve o oddaji naročila je namreč predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Obrazložitev ni nujno vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika, na podlagi katerih se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, zaščitijo svoj položaj in preverijo, ali je odločitev o (ne)oddaji naročila zakonita ali ne.

V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da je na podlagi pridobljenih dodatnih pojasnil izbranega ponudnika »ugotovil, da četudi zaradi različnih interpretacij obstaja dvom o verodostojnosti referenčnih poslov »Rekonstrukcija čistilne naprave Ig« in »Rekonstrukcija čistilne naprave Tolmin«, najmanj referenčni posel »Centralna čistilna naprava Nova Gorica« ustreza vsem zahtevam referenčnega posla iz razpisne dokumentacije.« ter da je ponudba izbranega ponudnika »popolna in cenovno najugodnejša«, s čemer je izpolnil zakonsko zahtevo po navedbi razlogov, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o oddaji javnega naročila. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji v zvezi z referenčnim pogojem zahteval »najmanj eno (1) istovrstno oz. podobno sanacijo na armiranobetonskem – hidromehanskem objektu v vrednosti 600.000,00 EUR (brez DDV) ali več«, za referenčni posel »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica« pa ugotovil, da ustreza njegovim zahtevam, se do ustreznosti preostalih navedenih referenc naročnik ni (bil) dolžan opredeliti. Ker se do preostalih dveh referenc naročnik zaradi dvoma ni opredelil (oziroma ju ne navaja kot podlago za njegovo ugotovitev o izpolnjevanju referenčnega pogoja), presoja ustreznosti teh referenc ne more biti predmet revizijskega postopka. S tem povezanih revizijskih navedb vlagatelja (in opredelitev izbranega ponudnika in naročnika do teh) Državna revizijska komisija zato ni vsebinsko obravnavala.

V zvezi z referenco »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica« vlagatelj navaja več razlogov, zaradi katerih naročnik reference ne bi smel upoštevati.

Vlagatelj tako zatrjuje vsebinsko neustreznost omenjene reference in navaja, da je referenca neustrezna v delu, ki se nanaša na vrsto del. Zatrjuje, da je pri referenčnem poslu izbrani ponudnik kot podizvajalec glavnega izvajalca izvajal novogradnjo bazenov in da sanacija ni bila predvidena, niti zajeta v predračunu ali popisu del. Dalje vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik dela v referenčnem poslu izvedel neustrezno in z napakami, brez ustrezne vodotesnosti (počil je bazen), zaradi česar je moral dela, ki jih je opravljal kot novogradnjo, sanirati. V resnici je tako popravljal svoje napake in ni šlo za nepredvidena, dodatna dela, kot jih tolmači veljavna gradbena terminologija in kot jih skuša prikazati g. M. G.. V povezavi s tem vlagatelj zatrjuje tudi, da interna analiza cen, ki je bila priložena referenčnemu potrdilu z dne 5. 4. 2016 in ki je naročnik vlagatelju ni razkril, v nobenem primeru ne more predstavljati relevantnega dokazila, kdo in v kakšnem obsegu naj bi opravil domnevna sanacijska dela, saj se obseg in vrednost del lahko verodostojno izkaže le z obračunom izvajalca in naročnika, potrjeno situacijo ipd. Vlagatelj zatrjuje tudi, da je bila interna analiza prirejena z namenom zavajanja naročnika in da je želel g. M. G. izbranemu ponudniku neupravičeno potrditi referenco za izgradnjo in posebej za sanacijo, čeprav je šlo za odpravo lastnih napak v okviru osnovne pogodbe, za katere podizvajalec ni bil posebej plačan. Vlagatelj zatrjuje še, da izvedena sanacijska dela niso primerljiva s pojmom istovrstnosti in se pri tem sklicuje na mnenje Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo z dne 17. 5. 2016.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da obstaja sum, da bi bila sanacija s strani izbranega izvajalca do sedaj že izvedena in dokončana, saj iz referenčnega potrdila izhaja, da so bila vsa pogodbena dela zaključena novembra 2015, odgovorna oseba nadzornega inženirja iz družbe Projekt Nova Gorica d.d., g. E. K., pa je 16. 5. 2016 pojasnil, da sanacijska dela še niso bila zaključena in da se sanacija še izvaja. Svoje trditve v zvezi s tem vlagatelj dodatno dokazuje še s priloženimi filmi in poročilom družbe INFO BIRO, Petra Krek Hvalec s.p. z dne 18. 5. 2016, ki po njegovem mnenju potrjujejo navedbe g. E. K., da sanacija sploh še ni končana, pri tem pa se vlagatelju poraja tudi resen dvom, da sanacijo sploh izvaja izbrani ponudnik, glede na to, da so na gradbišču prisotni delavci družbe Bab Grad d.o.o. in neznanega italijanskega izvajalca.

Vlagatelj zatrjuje še, da je referenčno potrdilo z dne 5. 4. 2016 potrdila oseba, ki za to ni imela ustreznega pooblastila.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da se »referenčni posel nanaša izključno na razmerje med OTV in izbranim ponudnikom v fazi po izgradnji objekta, pri katerem je izbrani ponudnik dela izvajal izključno na podlagi naročil OTV.«; da je glavni izvajalec izbranemu ponudniku »po tem, ko je prišlo do razpok na bazenih – za kar izbrani ponudnik ni odgovoren, naročil izvedbo sanacijskih del na teh bazenih. Gre za ločeno naročilo, neodvisno od prvotnega pogodbenega razmerja, pri čemer vlagatelj ne oporeka, da ne gre za dela, ki po vsebini ne bi bila istovrstna referenčnim in torej ni niti zatrjeval, niti dokazal, da ne gre za sanacijska dela.«; »da je izvedbo teh del potrdil tako OTV, kot končni naročnik.« ter »da vzrok za nastanek potrebe po sanaciji čistilne naprave ne izvira na strani izbranega ponudnika«.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo povzema navedbe izbranega ponudnika iz njegove izjasnitve in zavrača navedbe vlagatelja o tem, da dela še ne bi bila izvedena.

Kot že zapisano, je Državna revizijska komisija po pogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotovila, da je ponudbi priložil Obrazec št. 6 Reference ponudnika, v katerem je (med drugim) navedel tudi referenčno delo »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica, referenčni naročnik Mestna občina Nova Gorica […]«. Iz priloženega referenčnega potrdila (obrazec 7) izhaja, da je izbrani ponudnik v navedenem poslu kot »obseg izvedbe del, iz katerega mora biti razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja« navedel »gradbena dela pri izgradnji čistilne naprave«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v Odgovoru na Poziv za dodatno pojasnilo ponudbe št. V/I-109)1-16 z dne 8. 4. 2016, kljub temu, da ga je naročnik s pozivom z dne 1. 4. 2016 pozval na pojasnilo druge reference, pojasnil tudi referenco »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica«, v zvezi s katero je zapisal, da »vrednost del, ki se v priglašenem poslu »Centralna čistilna naprava Nova Gorica« nanašajo na »istovrstno oz. podobno sanacijo na armiranobetonskem objektu« posredujejo v dokumentu Pogodbeni predračun izvedenih sanacijskih del, skupaj z referenčnim potrdilom družbe Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. […]« in, »v konkretnem primeru gre izključno za sanacijo predhodno že zgrajenih betonskih površin; […]«. Izbrani ponudnik je pojasnilu priložil dokument Referenca o izvedenem delu z dne 5. 4. 2016 (potrjen s strani družbe Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.) iz katerega izhaja vrednost popisa sanacijskih del na bazenskih konstrukcijah in dokument Pogodbeni predračun izvedenih sanacijskih del, iz katerega je razviden opis in vrednost del.

Državna revizijska komisija glede sanacijskih del ugotavlja, da iz navedb izbranega ponudnika izhaja
- » […] referenčni posel nanaša izključno na razmerje med OTV in izbranim ponudnikom v fazi po izgradnji objekta, pri katerem je izbrani ponudnik dela izvajal izključno na podlagi naročil OTV«,
- »Gre za ločeno naročilo, neodvisno od prvotnega pogodbenega razmerja …«,
- da je kot podizvajalec sodeloval v okviru izgradnje bazenov, na podlagi drugega, ločenega posla, pa mu je bilo naročeno, da opravi sanacijo severnih ter severnih in južnih membranskih bazenov,
v Odgovoru na prošnjo za dodana pojasnila referenc in za pojasnilo relacije med MO Nova Gorica in družbo Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., št. 354-9/016-6, z dne 6. 6. 2016, pa je referenčni naročnik
- na vprašanje naročnika »Na kakšni pogodbeni podlagi je izvajalec opravljal nepredvidena dela sanacije počenega bazen CČN, ki ga je bilo potrebno sanirati?« zapisal »V tem primeru je šlo za relacijo glavni izvajalec OTV – normirani podizvajalec CPG d.d. […] Pravna podlaga za izvedbo nepredvidenih del sanacije počenega bazena CČN je zahtevek naročnika, koordinatorja skupaj z inženirjem, naslovljen na OTV. Pravna podlaga same izvedbe pa je stvar relacije med glavnim izvajalcem OTV in nominiranim podizvajalcem CPG d.d..«,
- na vprašanje »Ali so bila dela izvedena, kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu?« pa zapisal »Neposredno naročnik ni razpolagal s temi podatki, saj je celotno operacijo koordiniralo in vodilo javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. […] Sanacijska dela so bila izvedena. […] «.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da iz ponudbe in pojasnil izbranega ponudnika nesporno izhaja, da v okviru osnovnega posla »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica« sanacijska dela niso bila izvedena, drži pa, da so bila sanacijska dela izvedena v povezavi s tem osnovnim poslom, a jih je potrebno šteti kot samostojen posel. V tem samostojnem poslu ni relevantno razmerje med referenčnim naročnikom Mestno občino Nova Gorica in glavnim izvajalcem, temveč je za potrebe izkaza ustreznosti reference kot relevantno potrebno upoštevati razmerje med glavnim izvajalcem (referenčnega naročnika) in izbranim ponudnikom. V tem kontekstu tako priglašena referenca »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica« ne more šteti za ustrezno.

V kolikor bi bilo pojasnila izbranega ponudnika v točki 2. Referenčni posel: Centralna čistilna naprava Nova Gorica, ki jih je podal v Odgovoru na Poziv za dodatno pojasnilo ponudbe št. V/I-109)1-16 z dne 8. 4. 2016 mogoče šteti za spremembo ponudbe, s katero je priglasil (dodaten) referenčni posel v zvezi z izvedenimi sanacijskimi deli, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenci ni predloženo referenčno potrdilo ustreznega referenčnega naročnika. Iz razpisne dokumentacije namreč izhaja, da mora referenčni posel potrditi naročnik oziroma investitor (v zvezi s tem pa Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 s sprem.) v točki 4.1 2. člena določa, da je investitor »pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sam izvaja”), zato gre v konkretnem primeru ugotoviti, da
- je koordinator, kot pooblaščeni predstavnik naročnika, skupaj z inženirjem, na glavnega izvajalca naslovil zahtevek za sanacijo bazenov na stroške glavnega izvajalca (navedeno izhaja iz odgovora referenčnega naročnika z dne 6. 6. 2016),
- izvedbe sanacijskih del izbranemu ponudniku ni (neposredno) naročil referenčni naročnik, ampak glavni izvajalec referenčnega naročnika Mestna občina Nova Gorica,
- referenčni naročnik (kar zatrjuje tudi sam) oziroma njegovi pooblaščeni predstavniki lahko potrdijo le, da so bila dela, naročena v okviru osnovnega posla »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica« izvedena v celoti, pravočasno in za določen znesek ter da je neustrezna vodotesnost bazenov obstajala in je bila nato sanirana, ne morejo pa preko potrditve reference »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica«, potrditi elementov sanacijskih del (obsega in vrste del, vrednosti, ipd),
- da glavni izvajalec šteje za naročnika sanacijskih del, ki so predmet referenčnega posla, kot ga v pojasnilu ponudbe uveljavlja izbrani ponudnik.

Izvedbo sanacijskih del, njihov obseg, vsebino, datum dokončanja in vrednost izvedenih del, lahko potrdi le dejanski naročnik teh del, v konkretnem primeru glavni izvajalec gradnje čistilne naprave, ki je izvedbo sanacije neustrezne vodotesnosti poveril izbranemu ponudniku. Kot navaja izbrani ponudnik sam, se namreč posel v zvezi s sanacijskimi deli novogradnje nanaša na razmerje med njim in glavnim izvajalcem po izgradnji objekta (op. po zaključku posla, ki izhaja iz reference »Gradnja čistilne naprave Nova Gorica«), prav tako pa tudi referenčni naročnik pojasnjuje, da je pravna podlaga same izvedbe stvar relacije med glavnim izvajalcem in izbranim ponudnikom, saj sam ni neposredno razpolagal s podatki glede sanacijskih del.

Državna revizijska komisija na podlagi tako podane ponudbe in pojasnil izbranega ponudnika posledično ugotavlja, da naročnik ni imel ustrezne podlage za ugotovitev popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, v zvezi s tem povezane navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo pa so utemeljene.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 18. 5. 2016 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba gradbene sanacije hladilnega stolpa 2 ter najem delovne sile za pomoč pri demontaži in montaži strojne opreme hladilnega stolpa 2«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. JN9170/2015, z dne 4. 5. 2016.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila pred sprejemom nove odločitve o oddaji javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev priglašenih stroškov revizijskega postopka, v višini 3.000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za zahtevek za revizijo, materialne stroške v višini 60 EUR, 22 % DDV ter 24.255,65 EUR za plačano takso.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.377,00 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40, povečan za 22% davek na dodano vrednost;
- izdatke v pavšalnem znesku 18,36 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, povečane za 22% davek na dodano vrednost;
- strošek vplačane takse za zahtevek za revizijo v višini 24.255,65 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 25.957,99 EUR, ki jih je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 29. 8. 2016


predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, 1210 Ljubljana Šentvid
- Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o., Vrbina 12, 8270 Krško
- CPG d.d., Industrijska cesta 2, Kromberk, 5000 Nova Gorica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu