018-093/2016 Osnovno zdravstvo Gorenjske

Številka: 018-093/2016-16

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »OCT aparat za slikanje mrežnice«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Optimed, d. o. o., Litostrojska cesta 44c, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 8. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj je dolžan naročniku povrniti stroške pravnega varstva v znesku 338,39 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 17. 3. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave NMV1667/2016. Dne 14. 4. 2016 je naročnik izdal dokument št. JN_04/2016_5 »Odločitev o oddaji javnega naročila«, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku Rimc, d. o. o., Pot na Polšco 75, Krško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka kot neprimerno, in sicer z obrazložitvijo, da ponujeni aparat ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 9. 5. 2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil nezakonito in da je pri tem tudi kršil načelo enakopravne obravnave. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna in v zvezi s posameznimi tehničnimi razlogi za izločitev njegove ponudbe podaja naslednje navedbe:

- V točki 5 obrazca OBR-T1 je naročnik določil: »Načini slikanja retine: BARVNO, Č/B (Red-Free*digitalno), IR (živa slika med snemanjem OCT tomograma)«. V obrazložitvi odločitve o oddaji naročila je naročnik navedel, da vlagatelj ponuja aparat, ki v osnovi slika barvno, NavisEX, software, ki teče na računalniku, pa omogoča digitalno obdelavo slik, med drugim tudi prikaz ČB slike. Kot je še navedel naročnik, aparat ne ustreza zahtevani funkciji, saj bi moral aparat zagotavljati Red-Free digitalno funkcijo na samem aparatu, ne pa kot funkcijo, ki jo omogoča sistem, ki teče na računalniku. Ponujena funkcija NavisEX tako po mnenju naročnika ni enako kot zahtevana Red-Free. Vlagatelj zatrjuje, da naprava, ki jo ponuja, izpolnjuje navedeno zahtevo. Naprava s pripadajočo programsko opremo NavisEX nesporno omogoča tako barvno kot tudi črno belo slikanje retine ter tudi IR živo slikanje med snemanjem OCT tomograma. Vlagatelj poudarja, da naročnikova navedba, da je razpisal lastnosti aparata, ki naj bi med drugim zagotavljale tudi Red-Free digitalno funkcijo na samem aparatu in ne kot funkcijo, ki jo omogoča program, ki teče na računalniku, pomeni spremembo razpisne dokumentacije. Ker razpisna dokumentacija ni vsebovala drugih določb v zvezi z načinom izpolnjevanja navedene zahteve, naročnik po poteku roka za predložitev ponudb spreminja razpisno dokumentacijo.
- V zvezi z zahtevo iz točke 6 obrazca OBR-T1, da mora biti minimalna globinska resolucija vsaj 6 µm, je naročnik navedel, da vlagateljev aparat nudi 4 µm, kar je bolje od zahtevane, naročnik pa naj bi dopustil tudi ponujeno resolucijo. Vlagatelj navaja, da je naročnikova odločitev v tem delu sama s sabo v nasprotju. Naročnik namreč kot razlog za izločitev navaja neizpolnjevanje zahteve pod točko 6, nato pa ponujeno resolucijo označi za dopustno. Iz previdnosti vlagatelj navaja, da aparat, ki ga ponuja, v celoti izpolnjuje zahtevo iz točke 6 obrazca OBR-T1, saj je resolucija v Z smeri (globinsko) 4 µm, v X-Y smeri (levo/desno in gor/dol) pa 3 µm. Pri tem vlagatelj poudarja, da manjša vrednost pomeni boljšo lastnost.
- Pod točko 7 obrazca OBR-T1, v kateri je bilo zahtevano, da je minimalni premer zenice za slikanje vsaj 2,5 mm (OCT) ter vsaj 3,3 (retinalna kamera), je naročnik navedel, da je po preučitvi dokumentacije ugotovil, da je pri »Fundus camera minimum diameter« navedena vrednost 4 mm, drugih vrednosti pa v tabeli ni navedenih. Vlagatelj zatrjuje, da njegova kamera izpolnjuje zahtevo, da mora biti minimalni premer zenice za slikanje vsaj 2,5 mm (OCT) ter vsaj 3,3 (retinalna kamera). Iz strani 12 brošure ponujene naprave in pripadajoče dopolnitve ponudbe izhaja, da je minimalni premer zenice za slikanje 2,5 mm in da je minimalni premer zenice za slikanje vsaj 3,3 mm. Navedba naročnika, da potrebuje ozko zenico (3,3 mm) pri normalnem slikanju, ki zajema 45 kotno sliko, pomeni spreminjanje določb razpisne dokumentacije, saj ta ni vsebovala nobenih drugih določb v zvezi z načinom izpolnitve navedene zahteve. Vlagatelj tudi navaja, da je naročniku na njegov poziv dostavil prevod predložene tehnične dokumentacije in pojasnil vsebino ponudbe.
- Glede zahteve iz točke 23 obrazca OBR-T1, kjer je bila zahtevana lastnost upravljanja aparata z vseh pozicij, je naročnik navedel, da je vlagateljev aparat postavljen na premični mizici, poleg mize pa sta ekran in računalnik, pri čemer naj aparata ne bi bilo možno postaviti ob zid, ker delo s pozicije nasproti pacienta ni možno. Vlagatelj navaja, da je naročnik v točki 23 obrazca OBR-T1 zahteval le upravljanje aparata z vseh pozicij (nasproti pacienta, s strani pacienta in s pozicije za pacientom, kar omogoča pomoč pacientu med slikanjem ter prihranek prostora pri postavitvi aparata ob zid). Vlagatelj zatrjuje, da njegova naprava to zahtevo izpolnjuje, saj njena konfiguracija omogoča delo z vseh pozicij. Ekran je nagiben do vodoravne lege, vse komande pa so podvojene na računalniku. Aparat je tudi mogoče postaviti ob zid. Navedba naročnika, da aparata ni mogoče postaviti ob zid, ker delo s pozicije nasproti pacienta ni mogoče, je po mnenju vlagatelja s tehničnega vidika absurdna, saj delo iz pozicije nasproti pacienta v nobenem primeru ni možno, ker bi bilo sicer treba narediti sliko skozi zid. Hkrati pa taka navedba pomeni tudi spremembo razpisne dokumentacije.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 17. 5. 2016 opredelil do zahtevka za revizijo. V vlogi se opredeljuje do posameznih argumentov v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih zahtev, navaja, da vlagateljev aparat teh zahtev ne izpolnjuje, ter predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

Naročnik je dne 30. 5. 2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne revizijske navedbe:

- V zvezi z zahtevo iz točke 23 obrazca OBR-T1 naročnik zatrjuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sam navaja, da delo iz pozicije nasproti pacienta v nobenem primeru ni možno, saj naj bi bilo treba v tem primeru narediti sliko skozi zid. Ker je naročnik v 23. točki obrazca OBR-T1 jasno zahteval, da mora biti upravljanje aparata možno z vseh pozicij, je jasno, da vlagateljeva ponudba ne ustreza vsem zahtevam. Naročnik ugotavlja, da mu vlagatelj na portalu javnih naročil ni postavil vprašanja glede navedene zahteve, in navaja, da razpisne dokumentacije ni spreminjal. Besedilo »nasproti pacienta, s strani pacienta in s pozicije za pacientom, kar omogoča pomoč pacientu med slikanjem ter prihranek prostora pri postavitvi aparata ob zid« je jasno, naročnik pa je le povzel vlagateljev zapis v obrazložitvi ponudbe, da pri postavitvi ob zid delo nasproti pacienta ni možno. To pa pomeni, da delo na vlagateljevem aparatu ni možno iz vseh pozicij, kot je bilo zahtevano.
- V zvezi z zahtevo po minimalnem premeru zenice iz točke 7 obrazca OBR-T1 naročnik navaja, da je vlagatelj pri 7. točki tehnične dokumentacije zapisal, da so ponujene lastnosti OCT 2,5 mm, kamera 45o 4 mm in SP mode 3,3, mesto, na katerem naj bi bilo možno to preveriti v ponudbi, pa je stran 12. Naročnik je to preveril in ugotovil, da je zapisano pri OCT »Minimum pupil diameter 2,5 mm«, pri fundus kameri pa »Minimum pupil diameter 4 mm«. Podatek SP mode 3,3 mm oz. številka 3,3 mm ni nikjer zapisana, zaradi česar je naročnik zaprosil za prevod dokazila. Vlagatelj je v dodatni obrazložitvi navedel le, da ima aparat »Small pupil« način slikanja, pri katerem je zadostna širina zenice 3,3 mm, a da v tem primeru ne dobimo več 45o slike, ni pa predložil prevoda dokazila, prav tako ni predložil drugega dokazila. Naročnik je v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila obrazložil pomembnost zahteve, da mora biti minimalni premer zenice za slikanje vsaj 3,3 (retinalna kamera) in ugotovil, da zahtevanega pogoja iz vlagateljeve tehnične dokumentacije ni mogoče ugotoviti. Vlagatelj namreč za potrditev svoje navedbe, da ima aparat »Small pupil« način slikanja, pri katerem je zadostna širina zenice 3,3 mm, ni predložil nobenega dokazila, v tehničnih specifikacijah pa ta podatek prav tako ni naveden. Vlagateljevega pojasnila ni mogoče obravnavati kot pojasnila predloženega dokumenta v ponudbi, ker vsebuje drugačne podatke, podatki, ki jih je navedel vlagatelj, pa tudi niso razvidni iz dokazil ponudbene dokumentacije, saj tudi iz slike ni mogoče razbrati zahtevanih lastnosti aparata. Naročnik vlagatelju zato ne očita, da je naknadno dopolnjeval tehnično specifikacijo, temveč da ni izkazal, da ima ponujeni aparat zahtevano lastnost. Glede domnevnega spreminjanja zahtev razpisne dokumentacije pa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval minimalni premer zenice za slikanje vsaj 3,3 (retinalna kamera), torej v vsakem primeru, kar pomeni tudi pod kotom 45o. Ker je vlagatelj sam zapisal, da 45 kotne slike pri širini zenice 3,3 mm ne dobi, aparat ne ustreza zahtevam.
- Glede zahteve iz točke 5 obrazca OBR-T1, da morajo biti načini slikanja retine BARVNO, Č/B (Red-Free*digitalno), IR (živa slika med snemanjem OCT tomograma), naročnik navaja, da je zahteva jasna in da mora biti način slikanja Red-Free digitalno, ne pa obdelava podatkov. Vlagatelj namreč ponuja Navis-EX kot dodatni software, ki omogoča naknadno digitalno obdelavo slike, ni pa to način slikanja. Zato ponujena funkcija Navis-EX ni enako kot način slikanja Red-Free digitalno.

Naročnik navaja, da je zaradi navedenih razlogov njegova odločitev o oddaji naročila utemeljena, pri čemer zavrača tudi očitke o neenakopravni obravnavi in kršitvi transparentnosti postopka, ki so po njegovem mnenju pavšalni in nekonkretizirani.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 1. 6. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 31. 5. 2016 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da je po pregledu dokumentacije ugotovil, da so tehnične zahteve v celoti prepisane iz brošure aparata, ki ga ponuja izbrani ponudnik. Vlagatelj je sicer naročnika na portalu javnih naročil opozoril, da zahteve iz točke 19 in 21 tehnične dokumentacije izpolnjuje le en aparat na trgu, na podlagi česar je naročnik umaknil zahtevo po slikanju prvega segmenta, prav tako je zožil zahtevano območje dioptrij. Vlagatelj navaja, da je naročnika oz. članico njegove komisije večkrat pozval k predstavitvi aparata, vendar se ni odzval. V zvezi z zahtevo po postavitvi aparata vlagatelj navaja, da je naročnikova zahteva o možnosti dela iz pozicije nasproti pacienta v primeru postavitve aparata ob zid nemogoča, saj tako delo v nobenem primeru ni možno. Delo iz položaja izza pacienta ni naravno in ga nihče ne prakticira, vendar tudi tak način vlagateljev aparat omogoča. V zvezi z zahtevo po minimalnem premeru zenice za slikanje vlagatelj navaja, da nikjer ni govora o slikanju pod kotom 45o. Vse nemidriatične kamere za očesno ozadje delujejo tako, da naredijo 45o sliko, če je zenica pacienta široka vsaj 4 mm. Če je zenica ožja, je ta kot manjši in to velja za vse aparate na trgu. Skozi manjšo odprtino dobiš ožjo sliko. To je razlog, da imajo aparati poseben »SP« način dela in da brošure ta podatek navajajo posebej. Tudi iz specifikacij ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da aparat zagotavlja 45o sliko pri zenici 4mm in več in da nudi »SP« način slikanja pri premeru zenice 3,3 mm ali več. Argumentacija naročnika, s katero je označil vlagateljev aparat kot neustrezen, zahteva, da kot takega izloči tudi aparat izbranega ponudnika, zatrjuje vlagatelj. Vlagatelj pojasnjuje, da je profil pacientov tak, da je pri vsaj dveh tretjinah nujno širjenje zenic, saj ne dosegajo niti minimalnih 3,3 mm. Tiste desetinke milimetrov niso pomembne, zlasti zato, ker ocenjevalci slik zahtevajo 45o slike. Iz vlagateljeve brošure podatek o »SP« načinu dela ni razviden, ker je nepomemben, v pojasnilu pa je vlagatelj fotografiral ekran aparata, na katerem se vidi »SP« gumb. Vlagatelj nadaljuje, da prikaz Č/B (Red-Free+digitalno) slike šele po digitalni obdelavi ustreza, saj je namen slike na ekranu aparata pomoč pri zajemanju slike, namen slik v računalniku pa analiza izvidov. Slike praviloma zajema tehnik, analizira pa vedno zdravnik, in to običajno ne na tistem računalniku, ki je priključen k aparatu, ampak preko mreže na svojem računalniku. Red-Free slike se uporabljajo pri diagnostiki. V ne prav pogostih primerih se patološka stanja očesnega ozadja bolj pokažejo na Č/B sliki. V tem smislu so pomembne, hkrati pa tehniku ne dajejo nobenih informacij o kakovosti pregleda. Zato je naročnikova interpretacija tehničnih zahtev izrazito v škodo vlagatelja. Vlagatelj opozarja še na zahtevo iz točke 14 tehnične dokumentacije o kompatibilnosti z obstoječo bazo podatkov, iz katere po njegovem mnenju izhaja omejevanje konkurence, saj baza podatkov v zdravstvenih domovih naročnika še ne obstaja.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 7. 6. 2016 posredoval vlogo, s katero se je opredelil do navedb, ki jih je vlagatelj podal v vlogi z dne 31. 5. 2016. Naročnik vztraja pri svoji odločitvi o izločitvi vlagateljeve ponudbe in navaja, da je vlagatelj v izjasnitvi navedel nove kršitve, ki so neutemeljene, in nova dejstva, ki so neresnična, poleg tega pa so za odločitev v predmetni zadevi popolnoma nepomembna.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v predmetnem revizijskem postopku za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v postopku oddaje predmetnega javnega naročanja nujno potrebna odreditev strokovnega dela in izdelava strokovnega mnenja, je 24. 6. 2016 na podlagi prvega in drugega odstavka 36. člena ZPVPJN izdala sklep o pridobitvi strokovnega mnenja ter za njegovo izdelavo določila mag. D. P. (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak). Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela 29. 7. 2016 in ga istega dne posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Naročnik se je do strokovnega mnenja opredelil z vlogo z dne 2. 8. 2016, v kateri navaja, da se s strokovnim mnenjem strinja.

Državna revizijska komisija je v postopku pravnega varstva pregledala dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila (sklep o začetku postopka, razpisno dokumentacijo, dokumentacijo ocenjevanja ponudb, obvestilo o oddaji naročila), preučila je navedbe vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, ki so jih podali v svojih vlogah, ter pregledala dokumente, ki so jih stranke priložile svojim vlogam. Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi upoštevala tudi pridobljeno strokovno mnenje. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po preučitvi strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba ugotoviti, da je vlagatelj v vlogi z dne 31. 5. 2016, s katero se je opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, navedel nove kršitve, ki jih ni navedel v zahtevku za revizijo in ki so v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, po izdaji odločitve o oddaji naročila, tudi prepozne. Vlagatelj je v vlogi namreč navedel, da so tehnične zahteve v celoti prepisane iz brošure aparata, ki ga ponuja izbrani ponudnik. Kolikor je te navedbe mogoče razumeti kot navajanje kršitev, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, je treba pojasniti, da mora vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJN kršitve, ki jih očita naročniku, ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, navesti v zahtevku za revizijo. Peti odstavek 29. člena ZPVPJN določa, da se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika, vendar v opredelitvi ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navajal kršitev, ki bi se nanašale na vsebino razpisne dokumentacije oz. diskriminatornost tehničnih zahtev, temveč je navajal le kršitve, ki se nanašajo na domnevno nepravilno ocenjevanje njegove ponudbe ter neenakopravno obravnavo, Državna revizijska komisija ne more upoštevati navedb glede vsebine razpisne dokumentacije, ki jih vlagatelj podaja šele v vlogi, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Ob tem je treba dodati, da četrti odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Navedeno pomeni, da bi moral vlagatelj, če je menil, da so tehnične zahteve določene v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), zahtevek za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije vložiti pravočasno, vsekakor pred potekom roka za predložitev ponudb.

V predmetnem postopku pravnega varstva je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, in sicer na podlagi ugotovitve, da ponujeni aparat za slikanje mrežnice ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji.

V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da je naročnik razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe navedel v odločitvi o oddaji naročila z dne 14. 4. 2016. Čeprav je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila naštel štiri točke iz obrazca OBR-T1, v katerih naj vlagateljeva ponudba ne bi bila tehnično ustrezna, je treba ugotoviti, da naročnik v zvezi s tehnično zahtevo iz 6. točke obrazca OBR-T1 vlagatelju dejansko ne očita neizpolnjevanja. Naročnik je namreč pri zahtevi, ki jo je določil v točki 6 obrazca OBR-T1 (minimalna globinska resolucija), podal naslednjo obrazložitev:

»Naročnik je v tej točki tehnične specifikacije zahteval: minimalna globinska resolucija vsaj 6 µm. Ponujeni aparat ponudnika nudi 4 µm; ker je manj bolje od zahtevane, naročnik dopušča tudi ponujeno resolucijo.«

Kot izhaja iz citirane obrazložitve, je naročnik pri vlagateljevi ponudbi ugotovil izpolnjevanje tehnične zahteve, določene v točki 6 obrazca OBR-T1 (minimalna globinska resolucija), zaradi česar ta ne predstavlja podlage za izločitev ponudbe. To pomeni, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil zaradi neizpolnjevanja ostalih treh tehničnih zahtev, določenih v obrazcu OBR-T1, in sicer zaradi neizpolnjevanja zahteve iz točke 5 (načini slikanja), točke 7 (minimalni premer zenice za slikanje) in točke 23 (upravljanje aparata z vseh pozicij), v katerih naročnik tudi podaja razloge, zaradi katerih meni, da je ponudba neprimerna. Državna revizijska komisija zato ni vsebinsko obravnavala navedb, ki se nanašajo na vprašanje izpolnjevanja tehnične zahteve iz točke 6 obrazca OBR-T1, temveč se je omejila na vprašanje obstoja tistih tehničnih razlogov, ki jih naročnik v odločitvi o oddaji naročila navaja kot podlago za izločitev vlagateljeve ponudbe, to pa so zahteve iz točk 5, 7 in 23 obrazca OBR-T1.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre torej za vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev oz. pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 neprimerna. Neprimerne ponudbe glede na določilo 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, nepopolno ponudbo pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere izhaja, da je ponudnik izpolnil vse zahteve glede predmeta javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

V zvezi z oblikovanjem tehničnih zahtev in načinom njihovega dokazovanja je treba pojasniti, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji podrobno opisati in specificirati predmet javnega naročila. Na podlagi opisa predmeta naročila se potencialni ponudniki seznanijo s pričakovanji naročnika in ocenijo, ali lahko sami ponudijo ustrezen predmet z ustrezno kvaliteto. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti predmeta. Naročnik s tehničnimi zahtevami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, zahtevane funkcionalnosti, uporabljene materiale, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd.. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Zato je določitev predmeta ena od ključnih nalog naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Tehnične zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.

Izhodišče za določanje tehničnih specifikacij predstavlja 37. člen ZJN-2, v skladu s katerim lahko naročnik predmet opiše z opisovanjem lastnosti, funkcionalnih in storilnostnih zahtev ali pa s tehničnimi specifikacijami, npr. tehničnimi standardi. Drugi odstavek 37. člena ZJN-2 določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Predmet naročila lahko naročnik opiše s tehničnimi specifikacijami, z opisi funkcionalnih zahtev ali s kombinacijo specifikacij in funkcionalnih zahtev. Naročnik mora predmet naročila opisati tako, da izraža njegove objektivne potrebe in da ne omejuje konkurence na trgu. Tehnične zahteve morajo biti oblikovane na način, da zagotovijo enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in njihov konkurenčni položaj, ponudniki pa morajo imeti na voljo različne oblike dokazovanja tehnične ustreznosti ponujenega predmeta, med drugim tudi s tehnično dokumentacijo proizvajalca ali s poročilom o preskusih priznanega organa.

Naročnik je, kot je bilo že zapisano, vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka zato, ker je ugotovil, da ne izpolnjuje tehničnih zahtev iz točk 5, 7 in 23 obrazca OBR-T1. V točki 5 obrazca OBR-T1 je naročnik določil naslednjo zahtevo:

»Načini slikanja retine: BARVNO, Č/B (Red-Free*digitalno), IR (živa slika med snemanjem OCT tomograma)«.

V zvezi z izpolnjevanjem navedene tehnične zahteve je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je mogoče to zahtevo izpolniti na način, da je črno belo slikanje retine omogočeno po računalniški obdelavi zajete slike, in sicer s pripadajočo programsko opremo. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da razpisna dokumentacija ni vsebovala zahteve, da je treba red-free digitalno funkcijo zagotoviti na samem aparatu, in priznava, da aparat, ki ga ponuja, omogoča črno belo slikanje retine v kombinaciji s pripadajočo programsko opremo NavisEX. Tudi iz ponudbe, ki jo je predložil vlagatelj, je razvidno, da je ta v obrazcu OBR-T1, v katerem so morali ponudniki opisati ponujene lastnosti aparata in zaporedno številko strani v tehnični dokumentaciji, kjer je navedene podatke mogoče preveriti, navedel, da je »red-free funkcija Navis-EX«. Ob tem je vlagatelj naročnika napotil na stran 8 tehnične dokumentacije, na kateri so opisane funkcionalnosti programa Navis-EX. Enako izhaja tudi iz dodatnih pojasnil z dne 11. 4. 2016, ki jih je vlagatelj posredoval na zahtevo naročnika, kjer je vlagatelj navedel, da aparat v osnovi slika barvno, NavisEX software, ki teče na računalniku, pa omogoča digitalno obdelavo slik, med drugim tudi prikaz ČB slike.

V zvezi z vprašanjem, ali vlagateljev aparat omogoča red-free digitalno funkcijo, strokovnjak ugotavlja, da aparat NIDEK RS-330A Retina Scan Duo omogoča tako imenovano barvno ali »color« slikanje očesnega ozadja in AF – »autofluorescence« slikanje očesnega ozadja, medtem ko Č/B – red free digital slikanja aparat sam ne omogoča. Za vpogled oziroma pregled tako imenovane Č/B oziroma red-free slike je v danem primeru potrebna uporaba programske opreme na računalniku ob napravi oz. računalniku, namenjenemu za analizo in pregledovanje slik, ki iz dobljene barvne slike ozadja s pomočjo programskih orodij generira digitalno »red-free« - Č/B sliko.

Kot nadalje pojasnjuje strokovnjak, je aparat namenjen programu nacionalnega diabetičnega »screeninga«, torej tako imenovanemu presejalnem pregledu diabetikov. To za Slovenijo pomeni zelo veliko število pacientov, katerih slike je potrebno pregledati in diagnostično obdelati. RF - red free slika očesnega ozadja je slika brez rdeče barvne komponente, kar pomeni, da jo v diagnostiki uporabljajo za odkrivanje oziroma spremljanje krvavitev, mikroanevrizem in drobnih pikčastih krvavitev, ki so prvi znaki začetkov diabetične retinopatije. Strokovnjak zato meni, da bi bila uporaba dodatnega programja, s katerim je potrebno barvno sliko ozadja s programskim orodjem obdelati, da bi dobili RF sliko, dodatna izguba časa, ki je v danem primeru sicer relativno majhna – nekaj klikov na računalniku oz. približno 15 sekund. Ko pa se to pomnoži s 5.000 pacienti in najmanj 4 slikami vsakega pacienta, pa stvar časovno ni zanemarljiva, zlasti v primerjavi s tem, da je lahko ob pregledu slik očesnega ozadja RF slika avtomatsko prikazana ob »color-barvni« sliki. Strokovnjak zato meni, da dodatna uporaba programja in programskih orodij na računalniku, povezanem z aparatom NIDEK RS-330A, za pridobitev »RF« slike, vpliva na samo funkcionalnost aparata, ki tako ne izpolnjuje tehničnih zahtev omogočanja načina slikanja RF.

Po primerjavi obeh aparatov, ki sta ju ponudila vlagatelj in izbrani ponudnik, strokovnjak tudi ugotavlja, da je glavna razlika ta, da pri aparatu, ki ga ponuja izbrani ponudnik, digitalna obdelava slike poteka ob zajemu barvne slike oziroma takoj po njem v aparatu samem in je tako RF slika dostopna na vpogled časovno istočasno kot barvna slika ozadja, sliki pa sta istočasno shranjeni. To po mnenju strokovnjaka pomeni, da aparat izbranega ponudnika omogoča način slikanja RF digital. To pa za zdravnika – pregledovalca pomeni tudi, da sta ob pregledu sliki prikazani druga ob drugi, brez dodatne programske obdelave na računalniku. Glede kakovosti je po mnenju strokovnjaka digitalna RF slika v obeh primerih primerljiva, saj je težko ocenjevati programske algoritme in digitalne filtre (programska orodja, ki jih vsak proizvajalec ščiti in jih ne razkriva), s pomočjo katerih se iz »color« slike dobi digitalno RF sliko, ki pa ni identična zajeti RF sliki – optični RF sliki, ki se zajame skozi optični svetlobni filter, ki poreže želene valovne dolžine svetlobe – v tem primeru rdeče.

Na podlagi preučitve strokovnega mnenja Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev aparat ne omogoča red-free digitalne slike na samem aparatu, ampak je takšno sliko mogoče dobiti šele na računalniškem monitorju, po računalniški obdelavi slike, zajete na aparatu. Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, zato je, ali je razpisna dokumentacija omogočala takšen način izpolnitve tehnične zahteve, določene v točki 5 obrazca OBR-T1.

V 5. točki obrazca OBR-T1 je naročnik navedel, da mora OCT aparat zagotavljati načine slikanja retine: BARVNO, Č/B (red-free* digitalno) in IR (živo sliko med snemanjem OCT tomograma). Zahteva iz točke 5 obrazca OBR-T1 je umeščena v 1. poglavje obrazca, v katerem je naročnik v točkah od 1 do 24 naštel tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati OCT aparat za slikanje mrežnice. Zahteve za dodatno opremo, med katero sodi tudi računalnik, je naročnik navedel v 2. poglavju obrazca OBR-T1. Iz samega besedila tehnične zahteve iz 5. točke obrazca OBR-T1 ter iz dejstva umeščenosti 5. točke v poglavje, ki se nanaša na aparat OCT, je razvidno, da gre za funkcionalnosti, ki jih naročnik zahteva na samem aparatu, ne pa na računalniški opremi, ki je umeščena v poglavje dodatne opreme. Zahtevo iz 5. točke obrazca OBR-T1 je zato treba razlagati na način, da naročnik zahteva naštete načine slikanja retine že na aparatu samem, ne pa šele po računalniški obdelavi zajete slike. Navsezadnje, slediti vlagateljevemu razumevanju obravnavane tehnične zahteve bi pomenilo, da bi bilo dopustno ponuditi tudi tak sistem, ki na aparatu sploh ne bi pokazal nobene izmed zahtevanih slik retine, temveč bi bile vse tri oblike slike dostopne šele naknadno na računalniku, po računalniški obdelavi zajete slike iz OCT aparata. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da je razpisna dokumentacija omogočala izpolnjevanje funkcije red-free digitalno kot funkcijo računalniške obdelave slike.

Razlaga, da mora aparat vse načine slikanja zagotavljati že ob zajemu slike na samem aparatu, ne pa šele po njeni računalniški obdelavi, izhaja tudi iz mnenja strokovnjaka, ki navaja, da računalniška obdelava slike vzame nekaj časa, kar samo po sebi še ni sporno, vendar pa gre za slabšo funkcionalnost, ki pride do izraza ob upoštevanju števila letnih pregledov. Naročnik torej ima strokovno utemeljene razloge za zahtevo, da mora red-free digitalno sliko zagotoviti že aparat sam, da lahko operater že na samem aparatu primerja barvno in črno belo sliko ter na ta način, brez dodatne računalniške obdelave slike, pridobi želene podatke. To je tudi prednost, ki jo nudi aparat izbranega ponudnika v primerjavi z vlagateljevim aparatom.

Ker aparat NIDEK RS-330A, Retina Scan Duo, ki ga ponuja vlagatelj, omogoča tako imenovano barvno ali »color« slikanje očesnega ozadja in AF – »autofluorescence« slikanje očesnega ozadja, ne omogoča pa Č/B – red free digital slikanja na samem aparatu (kar je bila zahteva naročnika), temveč je takšna slika dostopna šele po računalniški obdelavi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izpolnil tehnične zahteve iz točke 5 obrazca OBR-T1 in da njegove ponudbe v tem delu ni mogoče obravnavati kot primerne.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vprašanje izpolnjevanja zahteve glede minimalnega premera zenice za slikanje. Naročnik je v 7. točki obrazca OBR-T1 določil naslednjo zahtevo:

»Min. premer zenice za slikanje vsaj 2,5 mm (OCT) ter vsaj 3,3 (retinalna kamera).«

Glede navedene zahteve vlagatelj navaja, da jo naprava, ki jo ponuja, izpolnjuje, saj je minimalni premer zenice za slikanje (OCT) 2,5 mm, minimalni premer za slikanje za retinalno kamero pa 3,3 mm. Po mnenju vlagatelja razpisna dokumentacija ni zahtevala 45 kotne slike pri širini zenice 3,3 mm, sam pa je v dodatnih pojasnilih dokazal, da aparat omogoča »SP« način slikanja, ki sproži slikanje tudi pri premeru zenice 3,3 mm.

Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbe, je ta v obrazcu OBR-T1 pri točki 7 navedel: »OCT 2,5 mm, kamera 45o 4mm, SP mode 3,3 mm«, pri čemer je naročnika napotil na stran 12 kataloške dokumentacije. Iz 12. strani kataloga, ki ga je vlagatelj priložil v svoji ponudbi kot dokaz za izpolnjevanje tehničnih zahtev, je razvidno, da je pri OCT minimalni premer slikanja zenice 2,5 mm, pri »Fundus camera« pa je minimalni premer slikanja zenice pri kotu 45o 4 mm. V dodatnih pojasnilih z dne 11. 4. 2016 je vlagatelj še pojasnil, da je minimalna širina zenice za OCT slikanje 2,5 mm, kar je navedeno na zadnji strani kataloga, pri fundus kameri pa je v isti tabeli zapisano 4 mm, a to velja za normalno slikanje in zajem 45o slike. Kot je pojasnil vlagatelj, aparat nudi »Small pupil« način slikanja, pri katerem je zadostna širina zenice 3,3 mm, a v tem primeru ni več mogoče dobiti 45o slike.

V zvezi z vprašanjem izpolnjevanja zahteve iz točke 7 obrazca OBR-T1 strokovnjak pojasnjuje, da je barvna slika očesnega ozadja aparata, ki ga ponuja vlagatelj, standardno 45° slika, ki jo ponujajo retinalne kamere vseh proizvajalcev in velja za osnovni standard slike očesnega ozadja za uporabo v očesni diagnostiki. Zato strokovnjak predvideva, da ta zahteva ni posebej zapisana v 7 točki obrazca OBR-T1, napisana pa je širina zenice, pri kateri naj bi kamera zajela standardno sliko. V obeh katalogih je ob karakteristikah retinalne kamere kot zajema 45° tudi zapisan, ob njem pa širina zenice, ki omogoča zajem takšne slike. V primeru vlagateljevega aparata je ob kotu zajema zapisana samo minimalna širina zenice 4 mm, naknadno pa je prikazano s sliko ekrana, da aparat omogoča zajem slike tudi pri 3,3 mm, torej pri ozki zenici. Vlagatelj je ob tem sam navedel, da potem ne zajema več standardnega kota, ampak je slika manjša. To po mnenju strokovnjaka pomeni, da je slika v tem primeru okrnjena, saj zajema temu deležu enakovredno manj informacij o stanju očesnega ozadja, ker gledamo delni izsek standardne slike. Strokovnjak navaja, da samega točnega načina oziroma principa delovanja v »SP« načinu ne pozna, so pa lahko rešitve, da dobimo sliko pri ozki zenici, različne. Pri aparatu izbranega ponudnika je navedena tako širina zenice 4 mm kot 3,3 mm »small pupil mode« ob kotu zajema 45°, zaradi česar je pričakovati naveden kot zajema slike.

Strokovnjak dalje pojasnjuje, da je za omogočanje modalitete »ozka zenica« rešitev lahko optična, s krajšanjem delovne razdalje med lečo in očesom, ali z večjo oz. višjo osvetlitvijo ozadja z IR (infra red) svetlobo, na katero ni zenične reakcije (se ob IR osvetlitvi ne krči), ali digitalni izsek še dovolj osvetljenega ozadja – digitalni zoom. Dejstvo je, navaja strokovnjak, da aparat izbranega ponudnika omogoča slikanje očesnega ozadja pri 3,3 mm zenici samo ob vklopljeni funkciji SP, ki spremeni osvetljevanje ozadja in optično pot slikanja. Kvaliteta slike ni enaka kvaliteti kontrastov slike, narejene pri 4 mm zenici, zajema pa standardnih 45°. Takšne slike imajo lahko zasenčene robove in kontrasti barv potem niso tako izraziti na periferiji slike, je pa slika pregledna in poda informacijo v zadanem standardnem obsegu 45°. Navedba, da se ozadje slika pri 3,3 mm zenici vedno v SP – »majhna zenica« načinu, drži, da pa so funkcionalnosti vedno okrnjene, pa ne drži, saj aparat izbranega ponudnika v »small pupil« načinu zajame standardno 45° sliko. Strokovnjak tako povzema, vlagateljev aparat NIDEK RS-330A, Retina Scan Duo, sicer omogoča slikanje ozadja pri ozki zenici 3,3 mm, vendar pri tej širini zenice ne omogoča standardne 45° slike, medtem ko aparat izbranega ponudnika TOPCON 3D OCT-1 MAESTRO takšno standardno sliko pri ozki zenici 3,3 mm omogoča.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da aparat, ki ga ponuja vlagatelj, sicer omogoča slikanje ozadja pri ozki zenici 3,3 mm, vendar pri tem ne omogoča 45o slike. Navedena lastnost vlagateljevega aparata pa po mnenju Državne revizijske komisije, glede na dikcijo 7. točke obrazca OBR-T1, ne more biti podlaga za ugotovitev, da aparat v tem delu ne izpolnjuje tehničnih zahtev. Čeprav naročnik navaja, da je 45 kotna slika njegova strokovna zahteva pri izvajanju programa presejanja diabetične retinopatije, in tudi strokovnjak pojasnjuje, da velja 45 kotna slika za osnovni standard slike očesnega ozadja za uporabo v očesni diagnostiki, je namreč treba ugotoviti, da naročnik v 7. točki obrazca OBR-T1 ni izrecno zahteval, da mora aparat tudi pri zajemanju zenice na retinalni kameri s premerom 3,3 mm omogočati 45 kotno sliko. Če je 45 kotna slika strokovna zahteva naročnika, bi to moral vsekakor določiti v razpisni dokumentaciji, da bi se ponudniki z njo lahko seznanili in ponudili aparat, ki izpolnjuje navedeno zahtevo. Po poteku roka za predložitev ponudb pa naročnik ne sme več spreminjati določb razpisne dokumentacije in jih mora pri ocenjevanju ponudb uporabiti na način, kot so zapisane. Ker torej naročnik v 7. točki obrazca OBR-T1 ni izrecno zahteval, da mora aparat pri zajemanju zenice s premerom 3,3 mm omogočati 45 kotno sliko, vlagateljevi ponudbi v tem delu ni mogoče očitati neizpolnjevanja tehnične zahteve in posledično neprimernosti, in sicer kljub dejstvu, da aparat vlagatelja ponuja slabšo kakovost slike v primerjavi z aparatom izbranega ponudnika.

V zvezi z nadaljnjo pomanjkljivostjo, ki jo naročnik očita vlagateljevi ponudbi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je 23. točka obrazca OBR-T1 vsebovala naslednjo tehnično zahtevo:

»Upravljanje aparata z vseh pozicij (nasproti pacienta, s strani pacienta in s pozicije za pacientom, kar omogoča pomoč pacientu med slikanjem ter prihranek prostora pri postavitvi aparata ob zid)«.

Naročnik aparatu, ki ga ponuja vlagatelj, v tem delu očita, da aparata ni mogoče postaviti ob zid, ker delo s pozicije nasproti pacienta ni možno. Vlagatelj nasprotno zatrjuje, da konfiguracija naprave omogoča delo z vseh zahtevanih pozicij, saj je ekran nagiben do vodoravne lege, vse komande pa so tudi podvojene na računalniku.

Kot v tem delu pojasnjuje strokovnjak, naj bi vlagatelj ob zatrjevanju, da njegov aparat omogoča vse zahtevane postavitve, navedel, da se krmilne palice za hitro in natančno nastavitev ni treba dotikati, ker so vse komande podvojene na računalniku s pripadajočim monitorjem na dotik, ki ga je mogoče dvigniti v vodoraven položaj. Strokovnjak navaja, da v svoji praksi na aparatih s krmilno palico še ni naletel na primer, kjer ne bi bilo treba uporabljati pripadajoče krmilne palice. Namen krmilne palice na aparatu je grobo pozicioniranje kamere pred oko in nadaljnje natančnejše nastavljanje za optimalni signal CT- skeniranja in za optimalno sliko očesnega ozadja. Tako je navedeno tudi v pripadajočih prospektih aparata, kjer je tudi vidno mesto operaterja aparata, ki sedi nasproti pacienta – na drugi strani aparata. To je namenjeno normalnemu upravljanju z aparatom, torej tako s krmilno palico kot tudi z dotičnim ekranom, ki se ga da postaviti v vodoraven položaj. Po mnenju strokovnjaka je to mesto, s katerega operater kontrolira aparat in zajema slike očesnega ozadja oziroma OCT.

Strokovnjak navaja, da je postavitev oftalmoloških slikovnih aparatov vedno več. V veliki večini primerov sta leva in desna stran delovišča – aparat-računalnik zamenljivi, in tudi OCT-fundus aparat je mogoče delno zasukati za izkoristek prostora. Vendar pa se strokovnjak ne strinja z vlagateljevo interpretacijo o nastavitvi vseh zahtevanih položajev. Aparat je sicer mogoče uporabiti na več načinov, kot je tudi prikazano na skici, priloženi s strani vlagatelja, vendar to ni normalna postavitev aparata ob zid. Operaterju je na ta način sicer omogočen dostop do krmilne palice in dotičnega monitorja, vendar pa to ni naraven položaj za uporabo tega aparata, vsaj za operaterja ne, saj mora z aparatom delati vstran. To za komande na palici pomeni s strani operaterja pomik palice stran od sebe, aparat pa se po priloženi skici premakne v desno in ne naprej, kot bi bilo normalno, če sedimo za aparatom, kot pri vseh drugih aparatih s krmilno palico. Strokovnjak ob primerjavi skic postavitev vlagateljevega aparata in aparata izbranega ponudnika pojasnjuje, da je pri aparatu izbranega ponudnika pri postavitvi vzdolžno ob zid viden prihranek prostora, kar za strokovnjaka predstavlja tudi optimalno prostorsko rešitev. Ta postavitev pa hkrati prikazuje po mnenju strokovnjaka nemogočo postavitev vlagateljevega aparata NIDEK RS-330A retina scan duo, saj je v tem primeru krmilna palica aparata stisnjena ob zid in tudi dotični ekran je kljub možnosti postavitve v vodoraven položaj nedostopen. Taka postavitev prav gotovo ni normalna in predvidena za normalno uporabo aparata s strani uporabnika – operaterja.

Strokovnjak tako zaključuje, da postavitev aparata NIDEK RS-330A vsekakor ne omogoča prostorsko najučinkovitejše postavitve, pa tudi ne tako lahko dostopne pomoči pacientu med slikanjem, kot jo zagotavlja aparat izbranega ponudnika, pri katerem je njegova prostorska učinkovitost za pomoč pacientu dosežena ravno s popolnoma nastavljivim vrtljivim dotičnim zaslonom in pa njegovo popolno avtomatizacijo oziroma kontrolo preko omenjenega zaslona.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagateljev aparat ne zagotavlja upravljanja z vseh pozicij (nasproti pacienta, s strani pacienta in s pozicije za pacientom), zaradi česar ne izpolnjuje tehnične zahteve, določene v točki 23 obrazca OBR-T1. Hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da aparat izbranega ponudnika omogoča optimalno postavitev vzdolžno ob zid in da v tem primeru omogoča tako pomoč pacientu med pregledom kot tudi prihranek prostora, medtem ko je taka postavitev nemogoča za aparat, ki ga ponuja vlagatelj. Navedeno pomeni, da naročniku ni mogoče očitati kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov, ko je za vlagateljev aparat ugotovil neizpolnjevanje zahteve iz točke 23 obrazca OBR-T1, medtem ko je aparat izbranega ponudnika v tem delu ocenil kot ustrezen.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da aparat, ki ga ponuja vlagatelj, ne izpolnjuje tehnične zahteve iz točke 5 obrazca OBR-T1, saj ne omogoča Č/B – red free digital slikanja na samem aparatu, in prav tako ne izpolnjuje tehnične zahteve iz točke 23 obrazca OBR-T1, saj ne omogoča upravljanja aparata z vseh pozicij. Posledično je treba ugotoviti, da naročniku ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo vlagatelja izločil iz postopka kot neprimerno in nepopolno. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je njegov zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

Vlagatelj in naročnik sta za izdelavo strokovnega mnenja dne 28. 6. 2016 plačala predujem, in sicer vsak v višini 500,00 EUR, dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja pa so znašali 676,77 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 323,23 EUR se zato vrne vlagatelju in naročniku na njun transakcijski račun, vsakemu torej v višini 161,61 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je z vlogo z dne 28. 6. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma za izdelavo strokovnega mnenja v višini 500,00 EUR, ki ga je plačal na podlagi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-93/2016-6 z dne 24. 6. 2016. V vlogi je naročnik zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z vplačilom predujma.

Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je naročnik, skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva, potrebni stroški naročnika pa so stroški, ki jih je imel s plačilom predujma za strokovno mnenje. Vlagatelj mora zato naročniku povrniti stroške za plačilo predujma v višini 338,39 EUR.

Preostanek plačanega predujma v višini 161,61 EUR bo naročnik, kot je bilo pojasnjeno v obrazložitvi 2. točke izreka tega sklepa, prejel iz založenih sredstev.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 5. 8. 2016



predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj
- Optimed, d. o. o., Litostrojska cesta 44c, 1000 Ljubljana
- Rimc, d. o. o., Pot na Polšco 75, 8270 Krško
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve