018-099/2016 Elektro Ljubljana, d.d.

Številka: 018-099/2016-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Redno in izredno vzdrževanje službenih vozil za triletno obdobje«, v »sklopu 1: redno in izredno vzdrževanje službenih vozil na območju Ljubljana okolica« ter v »sklopu 2: redno in izredno vzdrževanje službenih vozil na območju Ljubljana mesto«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Avtohiša Malgaj, d.o.o., Gabrsko 30B, 1420 Trbovlje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana, d.d., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.8.2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 30-1/2016-7614 z dne 10.5.2016,
- v »sklopu 1: redno in izredno vzdrževanje službenih vozil na območju Ljubljana okolica« ter
- v »sklopu 2: redno in izredno vzdrževanje službenih vozil na območju Ljubljana mesto«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 2.532,66 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 31.3.2016 na portalu javnih naročil pod številko NMV2323/2016 objavil obvestilo o javnem naročilu »Redno in izredno vzdrževanje službenih vozil za triletno obdobje«, ki ga je na podlagi izvedenega postopka oddaje naročila male vrednosti z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila«, št. 30-1/2016-7614 z dne 10.5.2016, v sklopih 1 in 2 (območje Ljubljana okolica ter območje Ljubljana mesto) dodelil družbi Avtoservis Kalan, d.o.o., Jezerska 10, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj, v skladu z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe drugouvrščeni ponudnik, je zoper omenjeno odločitev vložil zahtevek za revizijo. Po njegovem zatrjevanju je naročnik v razpisni dokumentaciji za sklopa 1 in 2 določil, da mora imeti ponudnik minimalno 5 zaposlenih delavcev, ki so izšolani in imajo izkušnje z opravljanjem storitev vzdrževanja ter servisiranja službenih vozil, kar so morali ponudniki potrditi z izjavo. Zahteva, da mora imeti ponudnik 5 zaposlenih delavcev, po mnenju vlagatelja pomeni, da mora imeti z njimi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zahteva, da morajo biti delavci izšolani za vzdrževanje in servisiranje vozil, pomeni, da morajo imeti pridobljeno ustrezno formalno izobrazbo, zahteva, da morajo imeti z izvajanjem omenjenih storitev izkušnje, pa pomeni, da so morali v preteklosti opravljati istovrstna dela. Izbrani ponudnik je navedeno potrdil z izjavo na obrazcu »Izjava ponudnika o usposobljenih delavcih« (Priloga št. 13), na »Seznamu delavcev, s katerimi namerava ponudnik izvesti predmetno naročilo« (Priloga št. 14) pa navedel (tudi) sledeče delavce (ter njihovo izobrazbo in delovne izkušnje): T.K., mehanik (sprejemnik), 20 let delovnih izkušenj; T.L., mehanik, 10 let delovnih izkušenj; J.K., mehanik, 40 let delovnih izkušenj. Vlagatelj zatrjuje, da J.K. ni (oziroma v času oddaje ponudbe in sprejema odločitve o oddaji naročila ni bil) zaposlen pri izbranem ponudniku, ampak je v pokoju. Izbrani ponudnik torej z J.K. ne izpolnjuje kadrovske zahteve po 5 zaposlenih delavcih, ki je ne izpolnjuje niti s T.K. niti s T.L., saj omenjena nimata izkušenj z opravljanjem storitev vzdrževanja in servisiranja službenih vozil (opravljata namreč delo sprejemnika), niti nimata pridobljene izobrazbe za opravljanje poklica (avto)mehanika. Vlagatelj v nadaljevanju predstavi razliko med delom sprejemnika in delom mehanika ter zatrjuje, da izbrani ponudnik glede na navedeno razpolaga zgolj s 3 mehaniki, ki bi utegnili ustrezati naročnikovi kadrovski zahtevi, zato zahtevanega pogoja v sklopu 1 ter 2 ne izpolnjuje. Dalje navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da storitev, ki je predmet javnega naročila, med drugim obsega kleparska in ličarska dela. Izbrani ponudnik je na obrazcu »Izjava ponudnika za izvedbo naročila« potrdil, da razpolaga z zadostno tehnično opremljenostjo zanjo, čemur vlagatelj nasprotuje in zatrjuje, da izbrani ponudnik nima ne kleparske ne ličarske delavnice, kot tudi ne ustrezne opreme. Izbrani ponudnik je po zatrjevanju vlagatelja na omenjenem obrazcu s podpisom potrdil, da so vsi podatki v njegovi ponudbi resnični in nezavajajoči, na obrazcu pod Prilogo št. 1 ponudbe pa izjavil, da so vse navedbe v ponudbi ter priloženi dokumenti točni. Ker je izjavil, da za izvedbo naročila razpolaga tako z zadostno tehnično opremljenostjo kot z zadostno prosto kadrovsko zmogljivostjo, bi naročnik, ki je na dajanje neresničnih in zavajajočih podatkov vezal posledico absolutne nepopolnosti ponudbe, po mnenju vlagatelja moral njegovo ponudbo nemudoma izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Na podlagi vsega navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopih 1 ter 2, in zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v prvi pripravljalni vlogi z dne 27.5.2016 izjavil o navedbah vlagatelja, podanih v zahtevku za revizijo. Po njegovem mnenju ne gre prezreti, da je imel za storitve, ki so predmet konkretnega javnega naročila, z naročnikom v preteklem triletnem obdobju že sklenjeno pogodbo, zato so revizijske navedbe o njegovi neusposobljenosti za izvedbo razpisnih del neutemeljene in žaljive. Neutemeljena je tudi trditev vlagatelja, da je J.K. upokojenec in da kot takšen ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Naročnik ni zahteval minimalno 5 »redno zaposlenih«, temveč 5 »zaposlenih« delavcev. Po zatrjevanju izbranega ponudnika je J.K. pri njem na delovnem mestu prokurista zaposlen za nedoločen čas, kar izhaja iz priloženega notarskega zapisa. Prilaga tudi izpis oziroma pregled prometa, s katerim dokazuje trditev, da za J.K. plačuje pavšal za zdravstveno zavarovanje, ter obrazec M12 »Prijava – odjava zavarovanja«. Iz navedenega izhaja, da je J.K. z njim v delovnem razmerju, priloženo spričevalo pa dokazuje, da je po izobrazbi avtomehanik, zato v celoti izpolnjuje razpisni pogoj. Izbrani ponudnik dalje priznava, da je T.L. po izobrazbi ekonomist, vendar omenjena oseba za izpolnjevanje kadrovskega pogoja ni pomembna, saj le-tega izpolnjuje s preostalimi 5 delavci (I.J., T.K., J.K., I.S. in B.L.), ki so po izobrazbi avtomehaniki in ki na svojih delovnih mestih opravljajo dela vzdrževanja ter servisiranja vozil. Dalje gre po njegovi oceni kot pavšalno in neutemeljeno zavrniti revizijsko navedbo, da ne more izvesti javnega naročila v delu, ki se nanaša na kleparska ter ličarska dela, saj ne razpolaga z zadostno tehnično opremljenostjo in nima kleparske ne ličarske delavnice. Izbrani ponudnik je namreč izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazal na način, ki ga je v razpisni dokumentaciji določil naročnik (tj. s predložitvijo ustrezne izjave), zato naročnik (niti Državna revizijska komisija) drugih dokazov, ki za izpolnjevanje pogoja v razpisni dokumentaciji niso bili predvideni, v tej fazi postopka ne more več zahtevati. Glede na navedeno izbrani ponudnik predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, in zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo z Odločbo, št. 30-1/2016-11255 z dne 8.6.2016 (v nadaljevanju: Odločba), zavrnil, prav tako je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva in ugotovil, da stroški v zvezi z izdajo omenjene Odločbe niso nastali. Zatrjuje, da so podatki, ki jih je izbrani ponudnik navedel v ponudbi, v celoti podani v skladu z razpisno dokumentacijo, ustrezno sta izpolnjeni obe prilogi, ki se nanašata na izpolnjevanje pogoja vsaj 5 zaposlenih delavcev (Prilogi št. 13 in 14), pravilno je izpolnjena tudi Priloga št. 4, glede na obstoječe poslovno sodelovanje z izbranim ponudnikom pa se naročniku niso vzbudili dvomi, na podlagi katerih bi moral njegovo ponudbo posebej preverjati. Izbrani ponudnik je po oceni naročnika v prvi pripravljalni vlogi ustrezno argumentiral izpolnjevanje pogoja glede števila zaposlenih delavcev in njihove usposobljenosti, zato je v tej zvezi podane revizijske navedbe potrebno zavrniti kot neutemeljene. Izbrani ponudnik je sicer že na obrazcu »Izjava ponudnika za izvedbo naročila« (Priloga št. 4) potrdil, da razpolaga z zadostno tehnično opremljenostjo, kadrovsko zmogljivostjo ipd. Naročnik priznava, da ni posebej preverjal, ali izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje, zajete v izjavi, saj je slednji s podpisom izjave prevzel odgovornost za njeno resničnost, poleg tega je v skladu z razpisno dokumentacijo zavezan predložiti garancijo za resnost ponudbe (ki jo je že predložil) in garancijo za dobro izvedbo del. Glede na navedeno naročnik ni imel razloga, da bi ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Po mnenju naročnika je zahtevek za revizijo potrebno zavrniti kot neutemeljen, posledično pa je potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 15.6.2016 opredelil do navedb naročnika v omenjeni Odločbi. Navaja, da se v konkretnem postopku pravnega varstva ne presoja uspešnost preteklega naročnikovega sodelovanja z izbranim ponudnikom, marveč le izpolnjevanje razpisnih pogojev izbranega ponudnika, resničnost njegovih izjav ter zakonitost ravnanj naročnika v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Po zatrjevanju vlagatelja naročnik priznava, da revizijskih navedb ni preverjal, poleg tega jih vsebinsko ne prereka in svoje odločitve o zahtevku za revizijo ne obrazloži konkretizirano, zato je vlagatelju kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. V nadaljevanju vlagatelj vztraja pri že podanih navedbah in dokaznih predlogih.

Državna revizijska komisija je po prejemu dokumentacije iz postopka oddaje javnega naročila ter pripadajoče dokumentacije iz predrevizijskega postopka na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 33. člena ZPVPJN v zvezi s kadrovskim pogojem najmanj 5 zaposlenih delavcev, ki je bil v obravnavanem postopku javnega naročanja določen za ugotavljanje kadrovske sposobnosti ponudnikov in s tem za presojo (ne)pravilnosti ter (ne)popolnosti ponudbe, opravila poizvedbo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS). Izpise iz evidence obveznega zdravstvenega zavarovanja za osebe J.K., T.K., B.L., I.J. ter I.S. (kot odgovor ZZZS na omenjeno poizvedbo), iz katerih sta (med drugim) razvidna pravna podlaga zavarovanja, opredeljena s šifro, ter zavezanec za plačilo, je Državna revizijska komisija s prekritimi osebnimi podatki, ki se kot zaupni varujejo v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 s sprem.; v nadaljevanju: ZVOP-1), posredovala v izjavo vlagatelju, naročniku ter izbranemu ponudniku (zaradi zagotovitve pravice do izjave in možnosti povezave posameznega izpiska s konkretno osebo so ostale razvidne začetnice imen ter priimkov omenjenih oseb, ki sta jih v svojih vlogah uporabljali tako obe stranki revizijskega postopka kot tudi izbrani ponudnik). Vlagatelj in izbrani ponudnik sta Državni revizijski komisiji poslala vsak svojo vlogo (vloga izbranega ponudnika prejeta dne 20.7.2016, vloga vlagatelja pa dne 1.8.2016), v kateri sta se opredelila do posredovanega.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, po preučitvi pri ZZZS pridobljenih izpisov iz evidence obveznega zdravstvenega zavarovanja in po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali izbrani ponudnik v sklopih 1 in 2 konkretnega javnega naročila izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določen pogoj po minimalno 5 zaposlenih delavcih, poklicno kvalificiranih za izvajanje rednega ter izrednega vzdrževanja vozil, in glede vprašanja, ali izbrani ponudnik razpolaga z zadostno tehnično opremljenostjo, potrebno za izvedbo javnega naročila.

Osrednji spor med strankama revizijskega postopka se torej nanaša na vprašanje (ne)pravilnosti in s tem (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer je v skladu z 20. točko 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) nepravilna (in s tem na podlagi 17. točke 2. člena ZJNVETPS nepopolna) tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika. Omenjene pogoje ponudnik v primeru, ko naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti na podlagi 95.a člena ZJNVETPS tako zahteva, izkaže z izjavo, pri čemer naročniku, skladno z določbo istega člena, pred sprejetjem odločitve o oddaji naročila, oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila, ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav. Če naročnik ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna (takšna je v skladu z 18. točko 2. člena ZJNVETPS ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja) v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZJNVETPS zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku spremeni ali dopolni v delu, v katerem ni popolna, po pregledu in ocenjevanju ponudb pa, ob upoštevanju prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS, sprejme odločitev o oddaji naročila.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji konkretnega javnega naročila, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, določil naslednji kadrovski pogoj (točka »1.22 Ostali pogoji, ki jih mora ponudnik izpolnjevati«, zajeta v okviru poglavja »1. SPLOŠNE DOLOČBE NAROČILA«):

»/…/Ponudnik (Priloga št. 14) mora imeti za :
- sklop 1: minimalno 5 zaposlenih delavcev,
- sklop 2:minimalno 5 zaposlenih delavcev/…/,
kateri so poklicno kvalificirani za izvajanje rednega in izrednega vzdrževanja vozil./…/«.

Iz določila točke »2.1 Ugotavljanje sposobnosti ponudnika«, v razpisni dokumentaciji umeščene pod poglavje »2. POGOJI ZA UDELEŽBO«, je izhajalo, da bo naročnik kadrovsko sposobnost ponudnikov za vsak posamezni sklop ugotavljal na podlagi izpolnjenega, žigosanega in podpisanega obrazca »Pisna izjava ponudnika o usposobljenih delavcih« (Priloga št. 13). Ugotavljanju izpolnjevanja kadrovskega pogoja je bil namenjen tudi »Seznam delavcev, s katerimi namerava ponudnik izvesti predmetno naročilo« (Priloga št. 14; v nadaljevanju: Seznam delavcev), ki je v okviru izjave ponudnika, da ima zaposlene delavce, izšolane ter z izkušnjami z opravljanjem storitev vzdrževanja in servisiranja službenih vozil, vključeval seznam, v katerega je bilo potrebno vpisati omenjene delavce z navedbo njihovih imen in priimkov, izobrazbe ter števila let delovnih izkušenj. Prilogi št. 13 in 14 sta bili v razpisni dokumentaciji opredeljeni kot sestavni del ponudbe.

Poleg navedenega so morali ponudniki kot sestavni del ponudbe predložiti tudi »Izjavo ponudnika za izvedbo naročila« (Priloga št. 4), s podpisom katere so med drugim potrdili, da razpolagajo »/…/z zadostno prosto kadrovsko zmogljivostjo usposobljenih delavcev, potrebnih za izvedbo naročila/…/«.

Državna revizijska komisija na podlagi jasnega določila razpisne dokumentacije, v okviru katerega je naročnik določil pogoj za priznanje kadrovske sposobnosti ponudnikov, na podlagi jezikovne razlage zahteve po »minimalno 5 zaposlenih delavcih, kateri so poklicno kvalificirani za izvajanje rednega in izrednega vzdrževanja službenih vozil«, zaključuje, da je naročnik s tem v sklopu 1 ter 2 od ponudnika zahteval vsaj 5 delavcev, ki so poklicno kvalificirani za redno in izredno vzdrževanje vozil ter imajo z njim sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kar posledično pomeni, da so z njim v delovnem razmerju, kot ga v 4. členu opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s sprem.; v nadaljevanju: ZDR-1) kot temeljni pravni akt, ki ureja individualna delovna razmerja oziroma v tem okviru pravice in obveznosti iz delovnih razmerij med delavci in delodajalci, izhajajočimi izključno iz pogodbe o zaposlitvi. Pri tem velja opozoriti, da iz besedila obravnavanega pogoja ne izhaja zahteva po sklenjenem delovnem razmerju za nedoločen čas, kar pomeni, da lahko podlago za priznanje kadrovske sposobnosti ponudnikov predstavlja tudi delovno razmerje, sklenjeno za določen čas. Slednje ima verjetno v mislih tudi izbrani ponudnik, ko navaja, da naročnik ni zahteval »redno« zaposlenih delavcev.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil pravilno izpolnjene zahtevane Priloge št. 4, 13 in 14 z izjavami o izpolnjevanju kadrovskega pogoja, pri čemer je njegova izjava, vsebovana v okviru Priloge št. 14, vključevala tudi seznam delavcev z navedbo 6 oseb (I.S., I.J., B.L., T.K., T.L. in J.K.), po izobrazbi mehanikov (za vsako od oseb je bilo navedeno tudi število let delovnih izkušenj). Državna revizijska komisija upoštevaje omenjene izjave zaključuje, da so slednje predstavljale podlago, na temelju katere je naročnik v skladu z določilom 95.a člena ZJNVETPS izbranemu ponudniku utemeljeno priznal kadrovsko sposobnost za izvedbo konkretnega javnega naročila. Dalje je ugotoviti, da naročnik ob predložitvi zahtevanih dokazil (izjav) in ob upoštevanju preteklega uspešnega poslovanja z izbranim ponudnikom, v katerega Državna revizijska komisija, glede na skladni pojasnili naročnika in izbranega ponudnika, ne dvomi (pri čemer pa izrecno poudarja, da slednje obenem nikakor ne predstavlja dokazila o kadrovski ali drugi sposobnosti izbranega ponudnika za izvedbo konkretnega javnega naročila), v fazi sprejema odločitve o oddaji naročila ni imel razlogov, da bi dvomil v resničnost izjav izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da naročniku (glede na določilo 95.a člena ZJNVETPS) v fazi sprejema odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika torej ni mogoče očitati opustitve dolžnega preverjanja navedb v ponudbi izbranega ponudnika, čeravno bi slednje od skrbnega naročnika vendarle bilo pričakovati (ne glede na to, da mu zakonska določila preverjanja ponudbenih navedb v primeru, ko v njihovo resničnost ne dvomi, ne nalagajo).

Če torej razlogov, zaradi katerih bi naročnik moral podvomiti v kadrovsko sposobnost izbranega ponudnika, kot jo je opredelil v razpisni dokumentaciji, ni najti v fazi sprejema odločitve o oddaji naročila, pa so se razlogi za dvom pokazali na podlagi konkretiziranih revizijskih navedb in substanciranih dokaznih predlogov vlagatelja, ki v zahtevku za revizijo (med drugim) zatrjuje, da izbrani ponudnik nima 5 zaposlenih delavcev in zato kadrovskega pogoja ne izpolnjuje.

Vendar naročnik po lastnem zatrjevanju v resničnost navedb v ponudbi izbranega ponudnika ni podvomil ne le na podlagi z dokazi podprtih navedb vlagatelja, temveč niti na temelju trditev in dokaznih predlogov, ki jih je v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 27.5.2016 podal izbrani ponudnik. Kljub temu, da je slednji v omenjeni vlogi z namenom dokazovanja kadrovskega pogoja glede najmanj 5 zaposlenih delavcev predlagal dokaze, ki ne izkazujejo utemeljenosti njegovih, marveč celo potrjujejo utemeljenost trditev vlagatelja, slednje pri naročniku ni vzbudilo dvoma v resničnost ponudbenih navedb izbranega ponudnika. Naročnik je namreč zahtevek za revizijo zavrnil (ker je torej o njem odločil, je navedba vlagatelja o kršenju pravice do učinkovitega pravnega sredstva neutemeljena), v celoti sklicujoč se pri tem na navedbe izbranega ponudnika v opredelitvi do zahtevka za revizijo.

Izbrani ponudnik v zvezi z navedbo vlagatelja, da nima 5 zaposlenih delavcev, poklicno kvalificiranih za izvajanje rednega in izrednega vzdrževanja vozil, priznava, da je T.L., kot mehanik naveden na njegovem Seznamu delavcev, ki obsega 6 oseb, po izobrazbi dejansko ekonomist, vendar to po njegovem zatrjevanju ni pomembno, saj kadrovski pogoj izpolnjuje s preostalimi 5 delavci.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključila, da izbrani ponudnik z osebo T.L. kadrovskega pogoja ne izpolnjuje, je v nadaljevanju ugotavljala, ali ga morebiti izpolnjuje s preostalimi petimi, na Seznamu delavcev navedenimi osebami.

Državna revizijska komisija je zato uvodoma presojala navedbo vlagatelja, da oseba J.K., ena od preostalih 5 oseb na Seznamu delavcev izbranega ponudnika, pri njem ni zaposlena, temveč je v pokoju.

Izbrani ponudnik zatrjuje, da je omenjena revizijska navedba neutemeljena, saj je oseba J.K. pri njem na delovnem mestu prokurista zaposlena za nedoločen čas in je torej z njim v delovnem razmerju, ter z namenom dokazovanja navedenega prilaga sklep družbenikov z dne 17.9.2015. Vendar omenjeni sklep družbenikov navedbe o delovnem razmerju, sklenjenem z osebo J.K., ne izkazuje, kajti iz njega je razbrati le, da se za prokurista izbranega ponudnika za nedoločen čas imenuje J.K., kar pa še ne pomeni, da je omenjena oseba pri izbranem ponudniku tudi zaposlena, saj je funkcijo prokurista mogoče opravljati tako na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi (73. člen ZDR-1) kot tudi na drugi pravni podlagi (npr. pogodba o prokuri). Listina, ki po zatrjevanju izbranega ponudnika predstavlja notarski zapis, iz katerega naj bi izhajalo, da se za prokurista za nedoločen čas imenuje J.K., pa predstavlja zgolj t. i. overitev podpisa oziroma potrdilo notarja, da je J.K. podpis na listini (ni jasno, kateri) priznal kot svoj. Nadalje na podlagi predloženega pregleda prometa izbranega ponudnika ni mogoče zaključiti, da je pavšal za zdravstveno zavarovanje plačan prav za osebo J.K. (da je prispevek plačan zanjo, je zgolj z roko pripisano na omenjenem izpisku, pri čemer pa obravnavane navedbe izključno na temelju z roko dopisanega zapisa, ob odsotnosti drugih dokazov, ni mogoče šteti za utemeljene). Izbrani ponudnik v dokaz navedbe o tem, da je J.K. na delovnem mestu prokurista pri njem zaposlen za nedoločen čas, prilaga tudi obrazec M12 (»Prijava – odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni«), iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik osebo J.K. zavaroval za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Državna revizijska komisija pripominja, da bi se naročniku najkasneje pri vpogledu v obrazec M12, ki ga je izbrani ponudnik sam predložil, moral vzbuditi dvom v resničnost navedbe o tem, da je J.K. pri izbranem ponudniku zaposlen, tj. da ima izbrani ponudnik z njim sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (in ne morebiti kakšne druge pogodbe civilnega prava, na podlagi katere je prav tako mogoče opravljati delo) in da torej med njima obstaja sklenjeno delovno razmerje.

Osebe, ki so v delovnem razmerju z delodajalcem in imajo potemtakem z njim sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, imajo zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni urejeno na podlagi prijave v obvezno socialno zavarovanje, vložene na obrazcu M1. Poleg oseb v delovnem razmerju morajo biti v skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZZVZZ) za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni zavarovane tudi osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja (ki torej ni delovno razmerje) opravljajo delo oziroma storitev za plačilo, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino, če na podlagi tega dela niso zavarovane za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen na podlagi drugih, taksativno navedenih določb ZZVZZ.

Iz gradiva z naslovom »Izvajanje 5. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po 1.2.2014«, objavljenega na spletni strani ZZZS, je razbrati, da se prijava v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni za osebe, ki v primeru drugega pravnega razmerja za plačilo opravljajo delo (takšne osebe so lahko tudi upokojenci), vloži na obrazcu M12.

Ker iz vpogleda v predloženo listino »Prijava - odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni« izhaja, da je bila prijava v omenjeno zavarovanje za osebo J.K. vložena na obrazcu M12 (ki se torej uporablja za prijavo zavarovanja za osebe, ki dela ne opravljajo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi), medtem ko izbrani ponudnik zatrjuje, da je omenjena oseba z njim v delovnem razmerju, vlagatelj pa navaja, da je v pokoju, je Državna revizijska komisija z namenom razjasnitve dejanskega stanja v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 33. člena ZPVPJN pri ZZZS za osebo J.K. (kot tudi za osebe I.S., I.J., B.L., T.K., za katere je prav tako sporno, ali z njimi izbrani ponudnik izpolnjuje kadrovski pogoj vsaj 5 zaposlenih delavcev) opravila poizvedbo o pravni podlagi njihovega obveznega zdravstvenega zavarovanja ter o zavezancu za plačilo.

Iz pridobljenih izpiskov iz evidence obveznega zdravstvenega zavarovanja za osebe I.S., I.J., B.L. in T.K. izhaja, da je zavezanec za plačilo zavarovanja izbrani ponudnik, pravna podlaga zavarovanja pa je označena s šifro 001, ki v skladu s Prilogo 13 (Navodila za izpolnjevanje obrazcev) Pravilnika o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 104/13 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik) zajema osebe, ki so v delovnem razmerju. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da so osebe I.S., I.J., B.L. in T.K. v delovnem razmerju in potemtakem zaposlene pri izbranem ponudniku, zato slednji z njimi izpolnjuje pogoj po vsaj 5 zaposlenih delavcih.

Iz izpiska iz evidence obveznega zdravstvenega zavarovanja za osebo J.K. pa je razbrati, da je zavezanec za plačilo zavarovanja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZPIZ), pravna podlaga zavarovanja pa je označena s šifro 060, ki glede na določilo Priloge 13 (Navodila za izpolnjevanje obrazcev) zajema osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS), ki prejemajo pokojnino po predpisih RS oziroma preživnino po predpisih o preživninskem varstvu kmetov, starostne, invalidske, vojaške, kmečke upokojence, prejemnike državne in vdovske pokojnine. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je oseba J.K. upokojena in torej pri izbranem ponudniku ni zaposlena (pri čemer se ne opredeljuje do tega, ali J.K. pri izbranem ponudniku morebiti opravlja delo na kateri od drugih možnih civilnopravnih podlag). Ker izbrani ponudnik z J.K. pogoja glede najmanj 5 zaposlenih delavcev ne izpolnjuje, Državna revizijska komisija zaključuje, da je v tej zvezi podana revizijska navedba utemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so pri izbranem ponudniku od 5 oseb, za katere zatrjuje, da izpolnjujejo pogoj poklicne kvalificiranosti za razpisane storitve, zaposlene zgolj 4, je zaključila, da izbrani ponudnik pogoja glede najmanj 5 zaposlenih delavcev v sklopu 1 ter 2 ne izpolnjuje.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika preuranjeno označil za popolno in mu oddal javno naročilo, četudi je bila v trenutku sprejema odločitve o oddaji naročila ponudba izbranega ponudnika obremenjena s formalnimi pomanjkljivostmi, s čimer je kršil prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS v povezavi s prvim odstavkom 83. člena in 18. ter 20. točko 2. člena ZJNVETPS.

Pri tem Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi navedbi, da bi bilo potrebno v skladu z določbo razpisne dokumentacije, vsebovano v okviru Priloge št. 4 (»/…/V kolikor ponudnik ne bo uspel dokazati zgoraj navedenih zahtev, bo njegova ponudba kot nepravilna izločena iz nadaljnjega ocenjevanja/…/«), ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila brez možnosti dopolnjevanja oziroma spreminjanja ponudbe, v kolikor bi naročnik ugotovil, da je slednja obremenjena s formalnimi pomanjkljivostmi. Iz vsebine omenjene določbe razpisne dokumentacije namreč ne izhaja, da bi bilo le-to mogoče interpretirati kot podlago za izključitev možnosti dopolnjevanja in spreminjanja formalno nepopolnih ponudb, ki je ponudnikom, ob upoštevanju zakonsko določenih omejitev, zagotovljena na podlagi določila 78. člena ZJN-2.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala še vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik ne more izvesti javnega naročila v delu, ki se nanaša na kleparska in ličarska dela, saj ne razpolaga z zadostno tehnično opremljenostjo in nima ne kleparske ne ličarske delavnice.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora ponudnik razpolagati »z zadostno tehnično opremljenostjo«, pri čemer vsebine omenjenega pogoja določneje ni opredelil. Državna revizijska komisija v posledici navedenega zaključuje, da obravnavana določba razpisne dokumentacije ne daje podlage za ugotavljanje, ali izbrani ponudnik razpolaga s kleparsko oziroma ličarsko delavnico s specializirano tehnično opremljenostjo (kar predlaga vlagatelj), zato je revizijska navedba (ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik razpolaganje z zadostno tehnično opremljenostjo izkazal s podpisom izjave, vsebovane v Prilogi št. 4, v razpisni dokumentaciji predvidene kot dokazilo) neutemeljena. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila s tem v zvezi podane dokazne predloge vlagatelja z vpogledom v zapisnik o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 19.5.2016, s postavitvijo strokovnjaka oziroma izvedenca avtokleparske in avtoličarske stroke, z zaslišanjem J.K., T.K., T.L., I.S., I.J. in B.L ter z ogledom delovnih prostorov in tehnične opremljenosti izbranega ponudnika.

Ker pa je Državna revizijska komisija glede na navedeno zahtevku za revizijo v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in naročnikovo »Odločitev o oddaji naročila«, št. 30-1/2016-7614 z dne 10.5.2016, razveljavila že na podlagi vlagateljeve navedbe o neizpolnjevanju pogoja glede najmanj 5 zaposlenih delavcev izbranega ponudnika, neutemeljenost revizijske navedbe o zatrjevani nezadostni tehnični opremljenosti izbranega ponudnika pa njene odločitve ni spremenila, v nadaljevanju tudi ni vsebinsko obravnavala trditev vlagatelja o neustrezni izobrazbi in delovnih izkušnjah omenjenih delavcev, saj presoja slednjih ne bi več mogla vplivati na njeno odločitev.

Državna revizijska komisija je kot nepotrebne zavrnila dokazne predloge vlagatelja s pridobitvijo odločbe ZPIZ o upokojitvi J.K., pogodbe o zaposlitvi J.K., listine o prijavi J.K. na ZZZS, s pridobitvijo dokazil o izobrazbi za T.K. in T.L., dokazil oziroma potrdil o delovnih izkušnjah T.K. ter T.L., z zaslišanjem J.K., T.K., T.L., prav tako je kot nepotrebne zavrnila dokazni predlog vlagatelja z vpogledom v relevantni del njegovega kataloga delovnih mest vlagatelja, kot tudi dokazna predloga izbranega ponudnika z vpogledom v kopije delovnih knjižic 5 delavcev ter v njihova spričevala, saj je ocenila, da je dejansko stanje v zadevi popolno ter pravilno ugotovljeno brez izvedbe navedenih dokazov.
Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve v sklopu 1 in 2 se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju, ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz izreka tega sklepa, skladno s 95.a členom ZJNVETPS preveri ponudbo izbranega ponudnika (vsaj v delu, v katerem oceni, da so podani razlogi za dvom v resničnost navedb v ponudbi), nato pa sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS. Pri tem naj naročnik upošteva, da mora v skladu z 82. členom ZJNVETPS pred izločitvijo nepopolnih ponudb dopustiti morebitne dopolnitve in spremembe formalno nepopolnih ponudb.
V primeru ugotovitve formalnih pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika bo namreč morala biti slednjemu zagotovljena možnost njihove odprave, saj o tem, ali je izbrani ponudnik s podajo navedb v ponudbi storil prekršek, ni dopustno presojati v (pred)revizijskem postopku, temveč o tem v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1) odloča Državna revizijska komisija. Slednja bo zato v ločenem postopku in ob upoštevanju ZP-1 preučila, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za začetek postopka o prekršku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker v konkretni zadevi zaradi neznanih količin (znana je zgolj cena storitve/enoto mere) vrednosti obravnavanega predmeta ni bilo mogoče določiti glede na vrednost izpodbijane ponudbe izbranega ponudnika (slednja je namreč neznana), je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju 4. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot vrednost obravnavanega predmeta upoštevala ocenjeno vrednost javnega naročila z DDV, kot jo je v sklepu o začetku postopka za sklopa 1 in 2 določil naročnik, tj. znesek v skupni vrednosti 366.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- 2.700 točk za sestavo zahtevka za revizijo (tar. št. 40/1 OT), kar ob vrednosti odvetniške točke v višini 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 1.239,30 EUR, razliko do priglašenih 1.377,00 EUR pa je zavrnila, saj za njeno priznanje ni pravne podlage,
- izdatke v pavšalnem znesku 16,98 EUR (20 točk + 17 točke), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, višjo stroškovno zahtevo pa je zavrnila, saj za njeno priznanje ni pravne podlage,
- 22% DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) od omenjenih stroškov, kar skupaj znaša 276,38 EUR, in
- takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v skupni višini 2.532,66 EUR, ki mu jih je v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za opredelitev do navedb naročnika in za izjavo o pridobljenih izpisih iz evidence obveznega zdravstvenega zavarovanja po tar. št. 40/2 OT ter tretjem odstavku 11. člena OT, priglašenih v vlogah, ki jih je prejela dne 16.6.2016 in 1.8.2016 (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena), saj v konkretnem primeru niso bili potrebni. Navedbe v omenjenih vlogah namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Povrnitev stroškov pravnega varstva je zahteval tudi izbrani ponudnik. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel in mu mora naročnik povrniti njegove stroške, nastale med postopkom pravnega varstva, izbrani ponudnik glede na načelo uspeha, opredeljeno v 154. členu ZPP v povezavi s 13. členom ZPVPJN, do povračila stroškov ni upravičen in jih krije sam.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 4.8.2016

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana,
- Elektro Ljubljana, d.d., Slovenska cesta 58, 1000,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.