Na vsebino
EN

018-136/2016 Snaga, d.o.o.

Številka: 018-136/2016-3
Datum sprejema: 3. 8. 2016

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Tadeji Pušnar, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »JN 05/16 Dobava maziv za tovorna in osebna vozila, delovne stroje ter plinske motorje« za sklop 1 in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SNAGA d.o.o., Nasipna ulica 64, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 8. 2016

odločila:

Pritožba vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30. 3. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti z izvedbo elektronske dražbe, s predmetom »Dobava maziv za tovorna in osebna vozila, delovne stroje ter plinske motorje«, razdeljenega na dva sklopa. Obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti je bilo dne 31. 3. 2016 (pod številko objave NMV2334/2016) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Dne 22. 6. 2016 je naročnik sprejel dokument, poimenovan »Odločitev o oddaji naročila v sklopu 1« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je javno naročilo v sklopu 1 »Maziva za tovorna in osebna vozila ter delovne stroje« kot najugodnejšemu oddal ponudniku M&M INTERCOM, d.o.o., Letališka cesta 33F, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je odločitev o oddaji naročila, kot je to razvidno iz poštne povratnice, prejel dne 24. 6. 2016.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 6. 2016 zahteval vpogled v druge ponudbe in ostalo razpisno dokumentacijo, katero je naročnik prejel dne 29. 6. 2016. Zahtevo za vpogled je vlagatelj poslal naročniku dne 28. 6. 2016 tudi po elektronski pošti. Naročnik je vpogled omogočil dne 1. 7. 2016, potek pa dokumentiral z zapisnikom o vpogledu.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila (za sklop 1) je vlagatelj dne 5. 7. 2016 priporočeno po pošti vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik prejel dne 6. 7. 2016.

Naročnik je s sklepom z dne 11. 7. 2016 (v nadaljevanju: sklep o zavrženju zahtevka za revizijo) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil pravočasno. Sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj prejel dne 12. 7. 2016.

Vlagatelj je zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo pravočasno vložil pritožbo (naročnik jo je prejel dne 15. 7. 2016), brez datuma, pri čemer sklep o zavrženju zahtevka za revizijo poimenuje kot sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da je potem, ko je dne 24. 6. 2016 prejel odločitev o oddaji naročila, dne 28. 6. 2016 ob 7.44 uri poslal naročniku po elektronski pošti, tega istega dne pa tudi priporočeno s povratnico, zahtevek za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ker je z vpogledom v druge ponudbe želel preveriti zakonitost izvedenega postopka. Naročnik ga je dne 30. 6. 2016 obvestil, da mu bo omogočil vpogled dne 1. 7. 2016 ob 10.00 uri. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik na podlagi sedmega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) dolžan omogočiti vpogled vsaj tri delovne dni pred potekom obdobja mirovanja, pri čemer je bilo vlagatelju to omogočeno šele dne 1. 7. 2016 in torej na zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je tako, kot pojasnjuje, šele ob vpogledu objektivno ugotovil kršitev naročnika pri presoji popolnosti in pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, ter šele po tem datumu tudi pripravil strokovne podlage in argumente za oblikovanje zahtevka za revizijo. V nadaljevanju je vlagatelj glede domnevnega neizpolnjevanja tehničnih zahtev izbranega ponudnika ponovil svoje ugotovitve, kot jih je navedel že v zahtevku za revizijo in zaradi česar tudi vlaga pritožbo, sklepno pa je predlagal, da naročnik njegovi pritožbi ugodi, ponudbo izbranega ponudnika pa izloči in sprejme nov sklep o oddaji predmetnega naročila za sklop 1.

Naročnik je skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN z vlogo z dne 20. 7. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje pritožbo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj zahtevek za vpogled dejansko poslal (tudi) po elektronski pošti dne 28. 6. 2016, vendar je bil naročnik z njim seznanjen šele dne 29. 6. 2016, ko ga je prejel (tudi) po redni pošti. Iz navedenega razloga vpogleda ni mogel omogočiti pred dnem 1. 7. 2016, na kar pa vlagatelj takrat ni imel pripomb.

Državna revizijska komisija po prejemu dokumentacije, enako kot naročnik, ugotavlja, da vlagateljeva pritožba, katero je naročnik prejel dne 15. 7. 2016, po vsebini predstavlja pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je opravila predhodni preizkus pritožbe v skladu z 54. členom ZPVPJN, ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 54. člena ZPVPJN, zato jo je sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija o pritožbi odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel iz razloga, ker ta ni bil vložen pravočasno.

Zavrženje zahtevka za revizijo je odločitev, s katero bodisi naročnik (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN) bodisi Državna revizijska komisija (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN) odločita o postopkovnih (procesnih) vprašanjih. V primeru zavrženja zahtevka za revizijo do vsebinske (meritorne) obravnave zahtevka za revizijo tako ne pride.

V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri pravočasnost zahtevka za revizijo (prva alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN v povezavi s 25. členom ZPVPJN), njegove obvezne sestavine (druga alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN v povezavi s 15. členom ZPVPJN) in vlagateljevo aktivno legitimacijo (tretja alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN v povezavi s 14. členom ZPVPJN). Navedene procesne predpostavke morajo biti podane kumulativno (tj. skupaj) in zato že odsotnost ene pomeni naročniku zakonito podlago za zavrženje zahtevka za revizijo, kar stori s sklepom najpozneje v treh delovnih dneh od njegovega prejema (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Med strankama dejansko stanje ni sporno: naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti po sklopih, vlagatelj pa je vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu 1.

ZPVPJN v 25. členu določa roke za vložitev zahtevka za revizijo, pri čemer šesti odstavek tega člena za primer postopka oddaje naročila male vrednosti določa, da je, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanje sposobnosti, rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni od prejema te odločitve.

Kot ugotovljeno, je vlagatelj, kot to izhaja iz poštne kuverte, dne 5. 7. 2016 priporočeno po pošti oddal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik, kot to izhaja iz naročnikove prejemne štampiljke, prejel dan kasneje. Glede na datum vložitve zahtevka za revizijo, torej dne 5. 7. 2016, je potrebno ugotoviti, da je bil ta s strani vlagatelja vložen sedmi delovni dan po prejemu naročnikove odločitve o oddaji naročila in torej (drugi delovni dan) po izteku roka, katerega je imel vlagatelj na voljo za vložitev zahtevka za revizijo, saj je naročnikovo odločitev o oddaji naročila prejel dne 24. 6. 2016, pri čemer pa se je rok petih delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo iztekel dne 1. 7. 2016.

Vlagatelj v pritožbi sicer navaja, da jo vlaga zoper naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 11. 7. 2016, pri čemer (med drugim) zatrjuje domnevno neizpolnjevanje tehničnih zahtev izbranega ponudnika, naročniku pa predlaga sprejem nove odločitve v sklopu 1, vendar pa je iz njene obrazložitve tudi jasno razvidno, da se vlagatelj nepravočasnosti vložitve zahtevka za revizijo zaveda, saj navaja, da mu je bil omogočen vpogled šele zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila.

Glede vlagateljevih zatrjevanj, da mu je naročnik šele zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo (dne 1. 7. 2016) omogočil vpogled v druge ponudbe in ostalo razpisno dokumentacijo, Državna revizijska komisija ugotavlja sledeče: sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 ureja (med drugim) obveznost naročnika, da kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, mora naročnik vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. V skladu s 13.a točko drugega odstavka ZJN-2 je obdobje mirovanja obdobje po odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če ZPVPJN ali ta zakon ne določata drugače. Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku, ki ga ureja ZPVPJN, v obravnavanem primeru torej po poteku petih delovnih dni. Kot ugotovljeno, je bila naročnikova odločitev o oddaji naročila vročena vsem ponudnikom dne 24. 6. 2016, zato je obdobje mirovanja poteklo dne 1. 7. 2016. Vlagatelj je zahtevo za vpogled poslal naročniku (šele) dne 28. 6. 2016, čeprav je njegovo odločitev o oddaji naročila prejel že dne 24. 6. 2016. Pri vpogledu v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ni mogoče pritrditi navedbi naročnika, da se je z vlagateljevo zahtevo za vpogled seznanil šele 29. 6. 2016, saj iz spisne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj naročniku zahtevo za vpogled, kot navedeno, po elektronski pošti posredoval dne 28. 6. 2016 in je potrebno šteti, da se je naročnik z njo seznanil že tega dne. Naročnik mora v skladu s sedmim odstavkom 22. člena ZJN-2 tistega ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje interese. Naročnik je to tudi storil, pri čemer je vlagatelju omogočil vpogled v roku treh delovnih dni po prejemu njegove zahteve in torej še pred iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo (in potekom obdobja mirovanja). ZPVPJN v sedmem odstavku 22. člena še določa, da v primeru če naročnik prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo, mora zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja, kar je naročnik ugotovljeno tudi storil.

Glede vlagateljevega predloga, da naj naročnik njegovi pritožbi ugodi, ponudbo izbranega ponudnika pa izloči in sprejme nov sklep o oddaji naročila za sklop 1, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da mora v skladu s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN naročnik (kot je v konkretnem primeru tudi storil) v treh delovnih dneh od prejema pritožbo in vso dokumentacijo o postopku javnega naročanja, skupaj z dokumentacijo iz predrevizijskega postopka, odstopiti Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik pravilno ugotovil, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen prepozno in je posledično pravilno odločil, ko je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo pritožbo skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 3. 8. 2016

Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana
- SNAGA d.o.o., Nasipna ulica 64, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran