018-120/2016 Elektro Slovenija, d.o.o.

Številka: 018-120/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »finančno spremljanje in izdelavo poročil FutureFlow« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Ipmit, d. o. o., Kotnikova ulica 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Elektro Slovenija, d. o. o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 1. 8. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava 25. 1. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN544/2016, in 27. 1. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 018-028638) z dokumentom »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 obvestil gospodarske subjekte, da »se v III. fazo uvrstijo« trije kandidati, med katerimi ni vlagatelja.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 14. 6. 2016 in predlagal razveljavitev celotnega postopka oddaje naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 je naročnik kršil načeli iz 14. in 15. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN),
 je vložil zahtevek za revizijo z dne 24. 5. 2016, ki mu je naročnik ugodil, vendar se v nasprotju z drugim odstavkom 28. člena ZPVPJN ni opredelil do vseh očitkov, vlagatelju pa je celo neresnično podtaknil navedbe, ki jih ni podal,
 ga je naročnik »poučil« o uveljavljanju pravnega varstva, vendar je vlagatelj svoboden pri izbiri primernih sredstev za varstvo svojih pravic v postopkih javnega naročanja, zahtevek za revizijo pa je najprimernejši način v tem primeru,
 če bi naročnik spoštoval drugi odstavek 28. člena ZPVPJN, vlagatelj ne bi bil prisiljen vložiti novega zahtevka za revizijo, saj naročnik ni niti v novi odločitvi odpravil vseh očitanih kršitev, ne bi pa se niti izgubljalo časa,
 je bil test izveden neobjektivno, rezultatov ni možno objektivno in neodvisno preveriti, zato obrazložitve dokumenta »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 ni možno preizkusiti,
 razvrstitev kandidatov po točkah v razpredelnici in objava v obrazložitvi dokumenta »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 nista zadostna obrazložitev,
 je bil vsak udeleženec omejen s prostorom za odgovor na vprašalniku, vsebinsko pa so vprašanja dopuščala dileme za možne načine ravnanja,
 je bila njegova udeleženka testiranja presenečena nad izvedbo testa, saj so bili vsi testi, ki jih je do sedaj opravljala, zaprtega tipa, kjer se pri posameznem vprašanju označuje, kateri vnaprej dani odgovori so pravilni za to vprašanje; tak način testiranja je standardiziran in običajen v mednarodnih centrih za certificiranje in preverjanje znanja na različnih področjih in za različne naročnike v strogo predpisanih in nadzorovanih okoljih na certificirani opremi za testiranje,
 je pričakoval objektivno izvedbo testiranja po utečenem in uveljavljenem modelu Multiple Choice Questionaires, po možnosti v certificiranem nadzorovanem okolju,
 zaradi naročnikovega ravnanja močno dvomi v objektivnost, primernost in strokovnost naročnikove izvedbe testiranja,
 je vprašljiva smiselnost sedemčlanske (nekvalificirane) ocenjevalne komisije in zato kvaliteta ocenjevanja, saj naročnik, ki s tega področja nima izkušenj, vprašanj (razen enega) ni pripravil sam, temveč »eno največjih svetovnih svetovalnih podjetij v Evropi«,
 v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZJNVETPS je določeno, koga sme naročnik pooblastiti za izvedbo v postopkih javnega naročanja ali odločanje, vlagatelj pa ni seznanjen, ali so člani strokovne komisije zaposleni pri naročniku ali ne,
 je sporno s praktičnega vidika tudi ročno pisanje na prostorsko omejen list papirja, saj je vsak udeleženec omejen s prostorom za odgovor, ima svoj način in velikost pisave, ki so težko primerljive, morda težko čitljive, kar vzbuja dodaten dvom v sposobnost ocenjevalne komisije, da iz odgovorov udeležencev razbere pravo vsebino informacij,
 je vprašljivo, kako je naročnik s pisnim testom preverjal vodstvene in komunikacijske veščine,
 je naročnik v obrazložitvi dokumenta »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 le ponovil ugotovitve iz izreka odločitve in to razširil z objavo razpredelnice, v kateri je navedel število doseženih točk za posameznega kandidata, ni pa te odločitve obrazložil, saj bi moral natančno pojasniti, koliko skupnih točk je dosegel vsak od udeležencev testiranja, od tega koliko točk za vsebinske veščine, koliko točk za vodstvene veščine, koliko točk za komunikacijske veščine, koliko točk za znanje angleškega jezika, koliko točk za sposobnost kandidatov, da na relaciji med konzorcijskimi partnerji in Evropsko komisijo razrešijo tudi težje oziroma kritične izzive, natančno in obširno bi moral opisati postopek, vzročno zvezo, kako je iz besedila oziroma posameznih delov besedila posameznih odgovorov udeležencev prišel do navedenih končnih rezultatov in zakaj,
 naročnik ni natančno opisal, kako ti trije kandidati izpolnjujejo pogoje in katere ter zakaj so se uvrstili v III. fazo postopka, niti ni opisal, zakaj neuspešni kandidati ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v III. fazo postopka,
 naročnik bi moral vsak odgovor vsakega od kandidatov natančno opisno ovrednotiti in natančno obrazložiti, zakaj in koliko je določen odgovor pravilen oziroma zadovoljiv in kaj je v posameznem odgovoru napačno oziroma pomanjkljivo in zakaj ter to prikazati s številom točk,
 ne ve, katera so bistvena dejstva, na podlagi katerih je naročnik sprejel izpodbijano odločitev, o čemer je naročnika že opozoril v prvem zahtevku za revizijo,
 podobna stališča izhajajo iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-234/2015.

Naročnik je s sklepom št. 2482/896/ls z dne 28. 6. 2016 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik je navedel, da:
 gre v tem primeru za nov predrevizijski postopek, odločitev o prvem zahtevku za revizijo pa je že pravnomočna, zato očitki o njem niso več mogoči, sicer pa je vlagatelj ponovil skoraj vse navedbe in se bo naročnik o njih opredelil,
 vlagatelj glede na četrti odstavek 25. člena ZPVPJN po izvedbi testa ne more več navajati kršitev, ki se nanašajo na vsebino, smiselnost, obliko testa ipd., saj bi lahko na te očitke opozoril še pred njegovo izvedbo, po analogiji pa je treba upoštevati tudi peti odstavek 5. člena ZPVPJN,
 na portalu javnih naročil ni prejel nobenih vprašanj ali opozoril o testiranju, po prvi fazi pa je kandidatom, ki so se uvrstili v II. fazo, posredoval povabilo, v katerem je še enkrat razložil, kako bo potekalo testiranje,
 je vlagatelju na elektronsko sporočilo, ki ga je prejel 29. 3. 2016, pisno odgovoril o testu, naknadno pa ga vlagatelj ni spraševal več o ničemer,
 je na datum in ob uri testiranja pristopila vlagateljeva kandidatka, ki se je pred testiranjem seznanila z naročnikovimi pojasnili o testiranju, kandidatka je brez pripomb podpisala uvodni zapisnik, brez pripomb pa je tudi opravljala test in ga na koncu oddala,
 je bil vlagatelj štirikrat poučen o testiranju ter o poteku in načinu izvedbe, vendar ni nikoli protestiral, niti kandidatka ni med testiranjem dala kakšne pripombe,
 ni jasno, na katero komisijo se nanašajo vlagateljevi očitki, sicer pa naročnikova komisija ni sestavljala testa ali ga ocenjevala, saj naročnik nima kadrov z znanji s tega področja, pač pa je test sestavila in ocenjevala specializirana francoska družba, ki ni vodila postopka oddaje naročila ali o njem odločala, zato tudi ni podana kršitev tretjega odstavka 24. člena ZJNVETPS, očitki o strokovnosti, vprašljivosti ipd. komisije pa so sicer tudi prepozni,
 je iz razpredelnice jasno, kateri trije kandidati se uvrstijo v III. fazo in kateri ne, edino merilo za to pa so bile dosežene točke, kot je bilo navedeno v dokumentaciji,
 bi vlagatelj za podrobnejšo obrazložitev točkovanja lahko zahteval dodatno obrazložitev odločitve ali bi vpogledal v dokumentacijo,
 je dodatna obrazložitev odločitve individualen akt in v njem bi lahko razkril občutljive vsebine, česar pa ne more razkriti v »splošnem« obvestilu zaradi varstva osebnih podatkov ali poslovne skrivnosti,
 je z izdajo dokumenta »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 zadostil zahtevam iz 86. člena ZJNVETPS,
 so podrobnejše informacije o razporeditvi točk znotraj posameznih kategorij ocenjevanja testa občutljiv podatek, zato teh podatkov ni razkril v dokumentu »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016,
 je iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-234/2015 razvidno, da je bila zahtevana dodatna obrazložitev odločitve, zato vlagatelj ne more v zvezi s tem naročilom pavšalno očitati netransparentnosti in dvomljivosti ravnanja,
 je I. faza postopka že pravnomočna in je noben izmed kandidatov ne more več izpodbijati, zato je vlagateljev predlog za razveljavitev celotnega postopka preširok oziroma bi vlagatelj lahko predlagal kvečjemu razveljavitev II. faze.

Naročnik je kot prilogo dopisoma št. /896/ls/2493 z dne 1. 7. 2016 in 2503/896/ls z dne 6. 7. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 7. 2016 opredelil do odločitve o zahtevku za revizijo in zavrnil naročnikova pojasnila.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik oddaja naročilo storitev (9. točka 2. člena ZJNVETPS) po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (točka IV.1. objav; 1. in 3. točka Navodila prijavitelju za izdelavo prijave, str. 1/30; 26. točka 2. člena ZJNVETPS in prvi odstavek 34. člena ZJNVETPS), kot merilo pa je določil najnižjo ceno (točka IV.2.1. objav; 14. točka Navodila prijavitelju za izdelavo prijave, str. 3/30; alinea b prvega odstavka 49. člena ZJNVETPS).

Naročnik je v 3. točki Navodila prijavitelju za izdelavo prijave (str. 1/30) navedel, da bo postopek oddaje naročila izvedel v treh fazah:
»3.1. V prvi fazi bo naročnik ugotavljal sposobnost prijaviteljev na podlagi pogojev iz 4. točke in dokumentov, ki so navedeni v 5. točki tega navodila. Usposobljeni prijavitelji se bodo uvrstili v drugo fazo.
3.2. V drugi fazi bodo kandidati opravljali pisni test s področja administrativno finančne podpore projektom financiranim s strani EU. Prvi trije kandidati z najvišjim št. točk na testu, vendar ne manj kot 60,00 %, se bodo uvrstili v tretjo fazo.
3.3. V tretji fazi bo naročnik kandidate pozval k predložitvi ponudb, izbran bo ponudnik z najnižjo ceno.«,
v 6. točki Navodila prijavitelju za izdelavo prijave (str. 3/30) je določil, kateri so »[p]ogoji za vključitev v drugo in tretjo fazo«:
»Po pravnomočnosti obvestila o priznanju sposobnosti za vključitev v II. fazo bo naročnik izbrane kandidate obvestil o datumu, uri in kraju opravljanja testa s področja administrativno finančne podpore projektom financiranim s strani EU. Poleg obvladovanja vsebine, bo naročnik na testu preverjal tudi stopnjo pisne komunikacije usposobljenosti kandidata. Test bo potekal pisno v angleškem jeziku in ga bo opravljala kontaktna oseba kandidata, ki bo ves čas trajanja pogodbe predstavljala kontakt med naročnikom in izbranim kandidatom.
Prvi trije kandidati z najvišjim št. točk na testu, vendar ne manj kot 60,00 %, se bodo uvrstili v tretjo fazo. Test bo točkovan tako, da bo skupna ocena znašala največ 100 %, teža med posameznimi nalogami pa bo porazdeljena enakomerno.«,
v 7. točki Navodila prijavitelju za izdelavo prijave (str. 3/30) pa je določil, da bo »po pravnomočnosti obvestila o priznanju sposobnosti za vključitev v tretjo fazo« »izbrane kandidate obvestil o roku za predložitev končnih ponudb«.

Naročnik je do roka, določenega za predložitev prijav (25. 2. 2016 ob 9.30; točka IV.3.4 objav), prejel prijave šestih gospodarskih subjektov (»Zapisnik o odpiranju prijav« z dne 25. 2. 2016). Naročnik je tem gospodarskim subjektom poslal dokument »Obvestilo o priznanju sposobnosti – za I. fazo postopka« z dne 21. 3. 2016, s katerim jih je obvestil, da so »prijave zgoraj navedenih« pet »prijaviteljev«, med katerimi je tudi vlagatelj, »popolne in izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije, zato se lahko uvrstijo v II. fazo postopka«.

Naročnik je pet gospodarskih subjektov, ki jim je poslal dokument »Obvestilo o priznanju sposobnosti – za I. fazo postopka« z dne 21. 3. 2016, z dokumentom »Povabilo k drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti za finančno spremljanje in izdajanje poročil - FutureFlow« z dne 8. 4. 2016 povabil, da se 20. 4. 2016 ob 11. uri v naročnikovih prostorih »udeleži[jo] druge faze postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow«, pri čemer je tudi navedel, kako bo testiranje potekalo:
»V drugi fazi boste kandidati opravljali pisni test. Vprašanja bodo v širšem smislu zajemala problematiko finančnega in administrativnega vodenja EU projektov v večjih razvojno usmerjenih konzorcijih. Pri kandidatih se bodo ocenjevale vsebinske, vodstvene in komunikacijske veščine, prav tako znanje angleškega jezika. Preizkus bo preverjal sposobnost kandidatov, da na relaciji med konzorcijskimi partnerji in Evropsko komisijo razrešijo tudi težje oziroma kritične izzive. Prvi trije kandidati z najvišjim št. točk na testu, vendar ne manj kot 60,00 %, se bodo uvrstili v tretjo fazo. Test bo potekal po protokolu, ki je opisan v točki 6. Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe.«

Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 3. 2016 naročnika zaprosil, da odgovori na nekatera vprašanja v zvezi s pisnim testom. Naročnik je vlagatelju odgovoril z dopisom z dne 8. 4. 2016 in mu pojasnil, da bodo dokumenti, za katere je vlagatelj spraševal v prvem vprašanju, na voljo na vpogled »šele v tretji fazi«, da bo pisni test trajal predvidoma 60 minut in ne bo vključeval dela na programskih orodjih ter da bodo vprašanja na pisnem testu v širšem smislu zajela problematiko finančnega in administrativnega vodenja projektov Evropske unije v večjih razvojno usmerjenih konzorcijih, da se bodo ocenjevale vsebinske, vodstvene in komunikacijske veščine ter znanje angleškega jezika, »preizkus« pa »bo preverjal sposobnost kandidatov, da na relaciji med konzorcijskimi partnerji in Evropsko komisijo razrešijo tudi težje oziroma kritične izzive«. Vlagatelj je dopis z dne 8. 4. 2016 prejel 14. 4. 2016 (razvidno iz podpisane povratnice).

Vlagateljeva predstavnica se je 20. 4. 2016 udeležila testiranja, kar izhaja tako iz podpisanega dokumenta »Uvodni zapisnik o II. fazi postopka« z dne 20. 4. 2016 kot izpolnjene in podpisane testne pole. Naročnik je v 4. točki dokumenta »Uvodni zapisnik o II. fazi postopka« z dne 20. 4. 2016 navedel:
»V drugi fazi kandidati opravljajo pisni test. Test traja 45 minut (teža med posameznimi nalogami je porazdeljena enakomerno), po poteku tega časa izpolnjevanje ni več dovoljeno. Test se opravlja brez kakršnihkoli pripomočkov – predstavniki kandidatov vso prtljago odložijo na skupnem mestu, pri sebi imajo lahko le pisalo. Naročnik bo o rezultatih testa obvestil pisno.«

Naročnik je z dokumentom »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa« z dne 12. 5. 2016 pet gospodarskih subjektov, katerih predstavniki so pristopili k testu, obvestil, kateri trije gospodarski subjekti »se uvrstijo v III. fazo postopka«. Med njimi ni vlagatelja.

Vlagatelj je po prejemu dokumenta »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa« z dne 12. 5. 2016 vložil zahtevek za revizijo z dne 24. 5. 2016, ki mu je naročnik s sklepom z dne 2. 6. 2016 ugodil tako, da »se izda novo Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa, ki je priloga tega sklepa«.

Naročnik je vlagatelju 6. 6. 2016 (razvidno iz podpisane vročilnice) vročil dokument »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa« z dne 2. 6. 2016, odločitev iz slednjega pa vlagatelj izpodbija z zahtevkom za revizijo z dne 14. 6. 2016. Vlagatelj je naročniku očital posamezne kršitve v zvezi s postopkom oddaje naročila, posamezne kršitve pa tudi v zvezi z obravnavo zahtevka za revizijo z dne 24. 5. 2016. Naročnik je prerekal vlagateljeve navedbe, opozoril je na prekluzijo, opozoril pa je tudi, da se v postopku pravnega varstva z zahtevkom za revizijo ne odloča o naročnikovem ravnanju v že zaključenem predrevizijskem postopku.

Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je skladno s 26. točko 2. člena ZJNVETPS postopek, katerega namen je oddaja naročila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik. Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je torej razdeljen v dve fazi (gl. tudi prvi odstavek 34. člena ZJNVETPS), pri čemer naročnik v prvi fazi priznava sposobnost gospodarskim subjektom, v drugi fazi pa gospodarske subjekte, ki jim je priznal sposobnost, torej kandidate (11. točka 2. člena ZJNVETPS), povabi, da predložijo ponudbo.

Naročnik v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti izbira udeležence v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZJNVETPS, pri čemer jih mora izločiti iz postopka v skladu s prvim, z drugim in s četrtim odstavkom 48. člena ZJNVETPS (točka a prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS), izbrati pa jih mora v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu z 48. členom ZJNVETPS (točka b prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS). V točki c prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS je naročniku dana pravna podlaga, da lahko v okviru postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS, in sicer to naročnik stori v skladu z 48. členom ZJNVETPS.

Skladno z drugim odstavkom 48. člena ZJNVETPS mora naročnik, ki izbira kandidate v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, zagotoviti, da izbor poteka v skladu z objektivnimi pravili in pogoji. Tretji odstavek 48. člena ZJNVETPS določa, da lahko naročnik v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti upošteva svojo objektivno potrebo za zmanjšanje števila kandidatov, ki je upravičena glede na uravnoteženo razmerje med posebnimi značilnostmi postopka oddaje naročila in sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo, pri čemer je pri številu izbranih kandidatov treba upoštevati, da je treba zagotoviti konkurenco.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sicer določil, da se postopek oddaje tega naročila razdeli na tri faze (3. točka Navodila prijavitelju za izdelavo prijave), vendar naročnik kljub takemu poimenovanju delov postopka oddaje naročila obravnavano naročilo oddaja le v dveh fazah in torej v vsebini, kot jo določa prvi odstavek 34. člena ZJNVETPS. Prva in druga faza, kot ju je naročnik določil v točki 3. točka Navodila prijavitelju za izdelavo prijave (točki 3.1. in 3.2.), namreč predstavljata le način izvedbe prve faze v vsebini iz prvega odstavka 34. člena ZJNVETPS, tretja faza, kot jo je naročnik določil v 3. točki Navodila prijavitelju za izdelavo prijave (točka 3.3.), pa predstavlja drugo fazo v vsebini iz prvega odstavka 34. člena ZJNVETPS. Prva in druga faza, kot ju je naročnik določil v 3. točki Navodila prijavitelju za izdelavo prijave (točki 3.1. in 3.2.), sta namenjeni temu, da naročnik le nekaterim izmed sodelujočih gospodarskih subjektov prizna sposobnost in torej status kandidata, tretja faza, kot jo naročnik določil v 3. točki Navodila prijavitelju za izdelavo prijave (točka 3.3.), pa je namenjena temu, da kandidati predložijo ponudbo. Druga faza, kot jo je naročnik določil v 3. točki Navodila prijavitelju za izdelavo prijave (točka 3.2.), je torej namenjena zmanjševanju števila kandidatov (prim. prva poved iz tretjega odstavka 48. člena ZJNVETPS). Naročnik bo njihovo število zmanjšal na podlagi rezultatov pisnega testa s področja administrativno finančne podpore projektom, ki jih financira Evropska unija (gl. 3. in 6. točko Navodila prijavitelju za izdelavo prijave). Iz razpisne dokumentacije tako izhaja, da bodo lahko kot kandidati (v vsebini iz 11. točke 2. člena ZJNVETPS), ki bodo lahko v drugi fazi (v vsebini iz prvega odstavka 34. člena ZJNVETPS) predložili ponudbo, sodelovali le tisti trije gospodarski subjekt, katerih predstavniki bodo po številu točk pisnega testa dosegli največ točk, pri čemer pa mora število točk predstavnika gospodarskega subjekta doseči vsaj 60 odstotkov vseh točk tega testa.

Glede na opis izvedbe postopka oddaje obravnavanega naročila, kot ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji (tj. Navodilu prijavitelju za izdelavo prijave), in upoštevajoč, kako je izvedba postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti določena v ZJNVETPS, je treba upoštevati, da je dokument »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 v razmerju do vlagatelja dokument, s katerim mu je naročnik sporočil odločitev o priznanju sposobnosti nekaterim gospodarskim subjektom ter zavrnitvi njenega priznanja vlagatelju in še enemu gospodarskemu subjektu (86. člen ZJNVETPS), ne pa že odločitev o oddaji naročila, saj bo slednjo odločitev naročnik sprejel šele po izvedbi druge faze v vsebini iz prvega odstavka 34. člena ZJNVETPS (oziroma po izvedbi »tretje faze«, kot jo je poimenoval naročnik v točki 3.3. Navodila prijavitelju za izdelavo prijave) (gl. tudi tretji odstavek 45. člena ZJNVETPS). Naročnik v tej fazi postopka, ko je šele izbral nekatere gospodarske subjekte za kandidate, tako tudi še ni uporabil merila najnižja cena, ki ga je določil v točki IV.2.1. objav oziroma 14. točki Navodila prijavitelju za izdelavo prijave, saj je to merilo namenjeno izbiri najugodnejše ponudbe (prim. prvi odstavek 49. člena ZJNVETPS). Zaradi drugačnega dejanskega stanja je zato neprimerljiva zadeva št. 018-234/2015, na katero se je skliceval vlagatelj. V zadevi št. 018-234/2015 se je namreč spor nanašal na ocenjevanje ponudb, pri čemer je bila sporna odločitev, da naročnik odda naročilo tedanjemu izbranemu ponudniku, ponudbi katerega je tedanji naročnik dodelil največ točk po merilu, ki je bilo ekonomsko najugodnejša ponudba (gl. vsaj drugi, tretji, 24. in 25. odstavek obrazložitve sklepa Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-234/2015). V obravnavani zadevi pa se spor nanaša na ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov in ne na uporabo meril(a). Spora v obravnavani zadevi in zadevi št. 018-234/2015 se tako nanašata na uporabo vsebinsko različnih institutov iz ZJNVETPS, ZJNVETPS pa s tema institutoma ureja tudi različni naročnikovi ravnanji v postopku oddaje naročila. Državna revizijska komisija pa še opozarja na pomembno razliko v dejanskem stanju iz obravnavane zadeve in zadeve št. 018-234/2015: vlagatelj je v postopku javnega naročanja iz zadeve št. 018-234/2015 zahteval dodatno obrazložitev, ki jo je tedanji naročnik tudi izdal, vlagatelj v tej zadevi pa dodatne obrazložitve ni zahteval.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je že vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj je namreč vložil zahtevek za revizijo z dne 24. 5. 2016, s katerim je izpodbijal odločitev iz dokumenta »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa« z dne 12. 5. 2016, za katerega bi bilo treba šteti, da je ravno tako kot dokument »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 v razmerju do vlagatelja dokument, s katerim mu je naročnik sporočil odločitev o priznanju sposobnosti nekaterim gospodarskim subjektom ter zavrnitvi njenega priznanja vlagatelju in še enemu gospodarskemu subjektu (86. člen ZJNVETPS). Naročnik je zahtevku za revizijo z dne 24. 5. 2016 s sklepom z dne 2. 6. 2016 ugodil (druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN), zato je ta njegova odločitev postala pravnomočna (šesti odstavek 28. člena ZPVPJN). Vlagatelj je sicer izpostavil, da naročnik pri obravnavi zahtevka za revizijo z dne 24. 5. 2016 ni ravnal skladno z drugim odstavkom 28. člena ZPVPJN, da se ni opredelil do vseh vlagateljevih navedb in da mu je tudi pripisal navedbe, ki jih ni podal, vendar pa je treba upoštevati, da v primeru, če bi bilo treba šteti, da je naročnik s svojo odločitvijo iz sklepa z dne 2. 6. 2016 ravnal v obsegu, ki ga določa prva poved iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN, bi vlagatelj lahko vložil predlog za začetek revizijskega postopka. Iz odstopljene dokumentacije to ni razvidno, zato je treba upoštevati, da se je postopek pravnega varstva, začet z zahtevkom za revizijo z dne 24. 5. 2016, že pravnomočno zaključil. Poleg tega je treba upoštevati, da vlagatelj zaradi naročnikovega načina obravnave zahtevka za revizijo z dne 24. 5. 2016 ni prikrajšan za možnost učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN). Vlagatelj namreč z zahtevkom za revizijo z dne 14. 6. 2016 izpodbija novo sprejeto odločitev ter v zvezi z njo in njenim sprejemom lahko v zahtevku za revizijo navede kršitve, ki se nanašajo nanjo in njen sprejem (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija tudi opozarja, da ne more biti vezana na tolmačenje, da bi morala šteti, da so bile vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo z dne 24. 5. 2016 utemeljene. Državna revizijska komisija v primerih, ko naročnik (vsaj delno) ugodi zahtevku za revizijo, ne ugotavlja, ali je naročnik pravilno štel, da je podana kršitev ZJNVETPS in da je zato smel razveljaviti neko odločitev ali ravnanje iz postopka oddaje naročila, temveč razveljavitev, za katero se je odločil naročnik, le upošteva. Vlagatelj je sicer v zahtevku za revizijo z dne 24. 5. 2016, kar naročnik priznava (sklep št. 2482/896/ls z dne 28. 6. 2016, str. 2), navedel še druge kršitve, vendar tudi to ne spremeni že podanih zaključkov. Državna revizijska komisija izpostavlja, da v revizijskem postopku odloča le o zahtevku za revizijo, ki je zmožen obravnave pred njo. To pa je v tem primeru le zahtevek za revizijo z dne 14. 6. 2016 in ne tudi zahtevek za revizijo z dne 24. 5. 2016, saj se zaradi zaključenega predrevizijskega postopka, vodenega na podlagi zahtevka za revizijo z dne 24. 5. 2016, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 29. člena ZPVPJN, revizijski postopek ni začel. Če je vlagatelj navedel enake kršitve tudi v zahtevku za revizijo z dne 14. 6. 2016 ter glede na to, da je naročnik zahtevek za revizijo z dne 14. 6. 2016 zavrnil in da se je, upoštevajoč odstop zahtevka za revizijo, začel revizijski postopek (prva poved iz 30. člena ZPVPJN), bo o teh kršitvah, če bodo izpolnjeni zakonski pogoji za njihovo obravnavo, lahko odločila Državna revizijska komisija in v primeru, da se bodo izkazale za utemeljene, bo tem ugotovitvam sledila pravna posledica v obsegu, ki ga določa druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik že z razpisno dokumentacijo (3. in 6. točka Navodila prijavitelju za izdelavo prijave) seznanil gospodarske subjekte, da bo zmanjšal število kandidatov za udeležbo v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (v vsebini iz prvega odstavka 34. člena ZJNVETPS) tako, da bo pisno testiral predstavnika »kandidata, ki bo ves čas trajanja pogodbe predstavljala kontakt med naročnikom in izbranim kandidatom«. Da bo test lahko opravljala le ena oseba, jasno izhaja tudi iz odgovora, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 1. 2. 2016 ob 7.27 in je postal del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS). Naročnik je v zvezi s pisnim testom navedel tudi nekatere podrobnosti in predstavil ocenjevanje. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so se gospodarski subjekti lahko seznanili z določitvijo pisnega testiranja ter vsaj delom vsebine in načina izvedbe tega testiranja pred potekom roka za predložitev prijav, zato je treba šteti, da je zahtevek za revizijo v delu, ki bi ga bilo treba obravnavati kot ugovarjanje npr. določitvi pisnega testa, njegovi vsebini ali načinu izvedbe, z vidika prvega odstavka 25. člena ZPVPJN vložen prepozno.

Državna revizijska komisija dodaja, da je omejitev za obravnavo zahtevka za revizijo v delu, ki bi ga bilo treba obravnavati kot ugovarjanje npr. določitvi pisnega testa, njegovi vsebini ali načinu izvedbe, podana tudi v petem odstavku 5. člena ZPVPJN v povezavi s tretjo povedjo iz drugega odstavka 14. člena ZPVPJN. Peti odstavek 5. člena ZPVPJN namreč določa, da zahteva za pravno varstvo, ki se med drugim nanaša na vsebino objave ali razpisno dokumentacijo, ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe. Tretja poved iz drugega odstavka 14. člena ZPVPJN določa, da se, če v skladu s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila seznanjena, šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo skladno s prvim odstavkom 62. člena ZJNVETPS v povezavi z 2. točko prvega odstavka 57. člena ZJNVETPS na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega so gospodarski subjekti imeli možnost seznanitve z naročilom in predložiti prijavo za prvo fazo postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. V postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je objava obvestila o naročilu mogoča le za prvo fazo (prvi odstavek 62. člena ZJNVETPS), saj v drugi fazi naročnik zagotovi seznanitev gospodarskih subjektov s povabilom (87. člen ZJNVETPS v povezavi z 11. točko 2. člena ZJNVETPS). Tako je treba peti odstavek 5. člena ZPVPJN razumeti, da se nanaša tudi na primer, ko ima gospodarski subjekt možnost, da opozori na kršitev v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, ker je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da s portala javnih naročil ne izhaja noben podatek, iz katerega bi bilo mogoče vsaj sklepati, da bi bilo lahko testiranje problematično z vidika npr. pomanjkljivo določene vsebine ali načina izvedbe.

Državna revizijska komisija tako povzema, da zaradi omejitev iz petega odstavka 5. člena ZPVPJN in prvega odstavka 25. člena ZPVPJN ne more v tej fazi postopka oddaje naročila vsebinsko (meritorno) odločati o tistem delu zahtevka za revizijo, za katerega bi bilo treba šteti, da vsebuje kršitve, ki se nanašajo na določitev pisnega testa, vsebino ali način izvedbe tega testa ipd. V teh primerih bi namreč šlo za vprašanja, povezana z razpisno fazo prve faze postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (v vsebini iz prvega odstavka 34. člena ZJNVETPS).

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija dodaja, da vlagatelj pri očitkih, ki jih Državna revizijska komisija kot primer navaja v nadaljevanju, niti ni navedel dejanskega stanja, ki bi tudi v primeru, če bi bilo mogoče obravnavati zahtevek za revizijo, če ne bi bile podane omejitve procesne (postopkovne) narave, omogočalo ugotovitev kršitev ZJNVETPS. Vlagatelj je navedel, da bi bilo primerneje, če bi naročnik omogočil pisni test z možnostjo izbire odgovorov izmed možnih odgovorov, pri čemer je opozoril, da je bil vsak predstavnik gospodarskih subjektov omejen s prostorom za odgovarjanje, da so lahko podane težave zaradi (ne)čitljivosti pisave in da so nekatera vprašanja dopuščala dileme pri odgovarjanju, ker je bilo po praktičnih izkušnjah več opcij ravnanja, vendar pa je treba upoštevati, da je naročnik določil, da bo s pisnim testom preskušal tudi predstavnikovo poznavanje angleškega jezika. Čeprav ni mogoče izključiti dejstva, da se tudi z izbiro izmed več možnih odgovorov lahko preskusi znanje tujega jezika, saj bi v takšnem primeru lahko šlo za ugotavljanje, kako oseba razume jezik, pa tudi lastno pisno odgovarjanje pomeni preskušanje poznavanje tujega jezika. Vlagatelj je torej s predlaganjem načina odgovarjanja navedel le eno izmed možnosti preskusa in niti ni navedel, da bi bilo za izvajanje predmeta javnega naročila ključno le razumevanje in ne kakšen drug način obvladovanja jezika ali celo njihova kombinacija. Vlagatelj pa niti ni navedel, da bi bilo poznavanje tujega jezika nepomembno za izvedbo predmeta naročila, niti ni navedel, da bi bilo zakonito le drugačno preverjanje znanja tujega jezika. Vlagatelj je navedel, da so vprašanja dopuščala dileme pri odgovorih, ker je bilo možnih več opcij, vendar pa ni navedel nobenega konkretnega vprašanja, ki bi bilo tako, niti ni navedel, katerih več možnosti je bilo mogoče navesti pri takem vprašanju. Državna revizijska komisija tako ne bi mogla potrditi, da bi bila izvedena vrsta pisnega testa v čem problematična. Vlagatelj niti ni navedel, da bi njegova predstavnica imela nezadosten prostor za predstavitev odgovora, zato niti ni izkazano, da bi bil lahko prostor, predviden za odgovore na pisnem testu, problematičen. Vlagatelj ni navedel, da bi njegova predstavnica imela težave s pisanjem, morebitnih težav zaradi čitljivosti pisav predstavnikov gospodarskih subjektov pa vlagatelj niti ni konkretiziral, temveč o njih le ugiba. Državna revizijska komisija sicer pripominja, da je iz testnih pol mogoče brati pisave vseh petih predstavnikov gospodarskih subjektov. Vlagatelj je tudi izpostavil, da testiranje ni potekalo v certificiranem nadzorovanem okolju, vendar zgolj dejstvo, da je testiranje potekalo v naročnikovih prostorih, še ne dokazuje nobene kršitve. Iz 4. točke dokumenta »Uvodni zapisnik o II. fazi postopka« z dne 20. 4. 2016 je razvidno, da so smeli predstavniki imeti pri sebi le pisalo in nobenega drugega pripomočka, vlagatelj pa niti ni navedel, da naročnik tega pri testiranju ni upošteval, niti ni navedel, da bi naročnik v prostoru, kjer je potekalo pisno testiranje, ne zagotavljal nepristranskega nadzora nad njim (npr. da predstavniki naročnika ne bi bili prisotni v prostoru ali da bi katerega izmed predstavnikov gospodarskih subjektov zasačili pri kakšnem nedovoljenem ravnanju, pa na to niso reagirali).

Je pa treba upoštevati zahtevek za revizijo v delu, kjer vlagatelj navaja kršitve, ki po vsebini pomenijo ugovarjanje ravnanju naročnika pri testiranju, ugotavljanju rezultatov testiranja in obveščanju gospodarskih subjektov. V tem delu zahtevek za revizijo ni vložen prepozno, saj gre za ravnanja, ki se ne nanašajo na pripravo obvestila o naročilu ali razpisne dokumentacije.

Naročnik lahko skladno z 71. členom ZJNVETPS imenuje strokovno komisijo za vodenje postopka javnega naročanja, ki lahko sodeluje v celotnem ali delu postopka javnega naročanja. Naročnik je to tudi storil, saj je že v sklepu o začetku postopka oddaje naročila z dne 18. 12. 2015 določil njene člane. Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta v postopku oddaje naročila sodelovali še dve osebi (gl. poročili z dne 15. 3. 2016 in 10. 5. 2016 ter »Uvodni zapisnik o II. fazi postopka« z dne 20. 2. 2016), vendar vlagatelj njunega sodelovanja ne problematizira v smislu, da ti osebi nista bili imenovani v strokovno komisijo. Vlagatelj je izpostavil vprašljivost smiselnosti komisije in kvalitete ocenjevanja, saj »testnih vprašanj ni pripravljal naročnik sam (razen zadnjega), ker s tem področjem nima izkušenj (!!), temveč "eno največjih svetovalnih podjetij v Evropi"« (str. 5 zahtevka za revizijo; podobno na str. 8 zahtevka za revizijo). Vendar je treba upoštevati, da naročnik sme skladno z 71. členom ZJNVETPS imenovati strokovno komisijo. Odločitev o priznanju sposobnosti je sprejel direktor naročnika, saj je podpisal dokument »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 in s tem sprejel ugotovitve o sposobnosti gospodarskih subjektov. Kljub vlagateljevim pomislekom o tem, koliko je komisija lahko strokovna, če naročnik nima izkušenj s tem področjem, vlagatelj ni prizadet v uveljavljanju pravnega varstva. Vlagatelj namreč lahko izpodbija odločitev, da se mu ne prizna položaj kandidata in zato ugotovitve komisije, ki jih je s sprejemom odločitve o priznanju sposobnosti potrdil naročnikov zastopnik, niso neizpodbojne. Vlagatelj je sicer še opozoril na tretji odstavek 24. člena ZJNVETPS in navedel, da ni seznanjen, ali so njeni člani zaposleni pri naročniku ali ne, vendar je naročnik pojasnil (sklep št. 2482/896/ls z dne 28. 6. 2016, str. 4), da gre za njegove zaposlene, česar vlagatelj v vlogi z dne 30. 6. 2016 ne prereka. Že ob taki ugotovitvi Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da bi bila lahko podana kršitev. In s takim zaključkom se Državni revizijski komisiji niti ni bilo treba opredeliti, ali bi se 24. člen ZJNVETPS sploh uporabljal v obravnavanem dejanskem stanju.

Vlagatelj kot sporno zlasti izpostavlja nepreverljivost rezultatov testiranja in pomanjkljivosti dokumenta »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 v tem delu. Vlagatelj je obsežno pojasnil, kako bi moral naročnik pripraviti obrazložitev svoje odločitve.

Naročnik je v dokumentu »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 tabelarično prikazal, koliko točk skupaj so na pisnem testu prejeli predstavniki gospodarskih subjektov. Naročnik tako ni nič navedel o tem, koliko točk so ti predstavniki prejeli po posameznih vprašanjih in zakaj. V tem delu ima vlagatelj prav, saj je ugotovil dejansko stanje, ki je razvidno iz tega dokumenta.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da mora naročnik pri sporočanju svoje odločitve v postopku javnega naročanja zagotoviti transparentnost svojega ravnanja (14. člen ZJNVETPS). Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-234/2015 ugotovila kršitev prvega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2). Vsebinsko enako določbo, kot je prvi odstavek 79. člena ZJN-2, vsebuje tudi prvi odstavek 83. člena ZJNVETPS. Vendar pa je Državna revizijska komisija že pojasnila, da se vlagatelj sklicuje na neprimerljivo zadevo št. 018-234/2015. V obravnavanem primeru gre za vprašanje priznanja sposobnosti in če je zaradi pravil iz 83. člena ZJNVETPS (tretji odstavek 83. člena ZJNVETPS v povezavi z drugo povedjo iz prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS) mogoče širše tolmačiti zahteve iz prvega odstavka 68. člena ZJNVETPS v povezavi z drugo in s tretjo alineo drugega odstavka 68. člena ZJNVETPS, pa tako ni mogoče zaključiti tudi za tolmačenje zahteve iz prvega odstavka 68. člena ZJNVETPS v povezavi s prvo alineo drugega odstavka 68. člena ZJNVETPS. V zadevi niti ni sporno, da je naročnik vlagatelja obvestil, da mu ne prizna položaja kandidata in da ga torej ne bo vključil v drugo fazo postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti v vsebini iz prvega odstavka 34. člena ZJNVETPS. Naročnik je v tem smislu zagotovil transparentnost (14. člen ZJNVETPS), saj je vlagatelja seznanil z odločitvijo o priznanju sposobnosti (86. člen ZJNVETPS). Naročnikovo stališče (sklep št. 2482/896/ls z dne 28. 6. 2016, str. 4), da bi vlagatelj lahko zahteval dodatno obrazložitev, da bi prejel dodatne informacije, ne more biti sporno. Iz prve alinee drugega odstavka 68. člena ZJNVETPS namreč izhaja, da naročnik obvesti vse neuspešne kandidate o razlogih za zavrnitev njihovih prijav na njihovo zahtevo. Te zahteve pa vlagatelj ni podal. Neutemeljeno je zato vlagateljevo izhodišče, da bi moral naročnik pripraviti vseobsežno obrazložitev, ne da bi ga gospodarski subjekt pred tem na to pozval. Takšno vlagateljevo izhodišče pa sicer ne izhaja niti iz prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS v povezavi s tretjim odstavkom 83. člena ZJNVETPS, če bi ju bilo treba uporabiti kljub pravilu iz prve alinee drugega odstavka 68. člena ZJNVETPS. Naročnik je namreč v dokumentu »Obvestilo o končnem rezultatu pisnega testa za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 2. 6. 2016 vlagatelju navedel razlog, zakaj ga ne bo štel za kandidata in to mu je tudi predstavil z navedbo skupnega števila točk s pisnega testiranja vseh predstavnikov gospodarskih subjektov, pri čemer jih je predstavil v padajočem vrstnem redu (od največ točk do najmanj točk). Iz te tabele je tako vlagatelj lahko že sam razbral, koliko točk je skupno prejel in koliko so jih prejeli predstavniki drugih gospodarskih subjektov.

Državna revizijska komisija je vlagateljeve očitke o nepreverljivosti ocenjevanja pisnega testa povezala z vlagateljevo opustitvijo zahtevati dodatno obrazložitev. Vlagatelj namreč ne more utemeljiti kršitve nezadostne obveščenosti in nezmožnosti preveritve odločitve, če naročnik ni bil dolžan po ZJNVETPS pripraviti vseobsežne obrazložitve, vlagatelj pa ni storil tistega, kar je imel sicer možnost storiti po ZJNVETPS. Tako naročnik kot Državna revizijska komisija vlagatelju priznavata, da zahteva za dodatno obrazložitev ni vlagateljeva dolžnost, vendar je hkrati treba upoštevati, da je na vlagatelju odločitev, ali bo varoval svoj položaj. Vlagatelj sicer lahko neposredno vloži zahtevek za revizijo, vendar je utemeljenost odvisna od tega, ali je dejansko stanje, ki ga je predstavil (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), tako, da bo lahko utemeljilo zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je sicer vpogledala v naročnikovo dokumentacijo in ugotovila, da sta za dokumentom »Poročilo o II. fazi oddaje javnega naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti za finančno spremljanje in izdelavo poročil – FutureFlow« z dne 10. 5. 2016 vloženi tabeli, pri čemer je iz prve tabele razvidno dodeljevanje točk po posameznih vprašanjih, iz druge tabele pa pričakovana vsebina odgovorov in podani odgovori predstavnikov gospodarskih subjektov. Državna revizijska komisija je tako lahko ugotovila, kako je naročnik točkoval pisne teste. Enako pa bi lahko ugotovil vlagatelj vsaj zase, če bi zahteval dodatno obrazložitev.

Državna revizijska komisija sicer še ugotavlja, da je vlagatelj opozoril, da ni jasno, kako je naročnik preverjal vodstvene in komunikacijske veščine (str. 6 zahtevka za revizijo), vendar vlagatelj s tem očitkom še ne načenja vprašanja, ali je naročnik to veščino sploh upošteval pri ocenjevanju, temveč odpira vprašanje, kako jo je ocenjeval in kako jo je ocenil. Odgovore na navedeno pa bi vlagatelj lahko prejel v dodatni obrazložitvi oziroma bi lahko v zahtevku za revizijo vsaj zatrjeval, da bi mu jih naročnik dati v dodatni obrazložitvi, če bi naročnik štel, da mu jih ni dolžan dati niti v dodatni obrazložitvi.

Vlagatelj je izpostavil, da je naročnik kršil tudi načelo iz 15. člena ZJNVETPS. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni utemeljeval zahtevka za revizijo tudi v smeri, da naročnik katere izmed veščin ali katerega izmed vprašanj ni ocenjeval oziroma ocenil, vlagatelj pa zaradi opustitve pridobitve dodatnih informacij o kršitvi tega načela lahko le ugiba, saj ne navaja relevantnega dejanskega stanja (npr. zakaj bi moral njegov predstavnik prejeti več točk za odgovor na določeno vprašanje kot predstavnik drugega gospodarskega subjekta). Državna revizijska komisija na podlagi dejanskega stanja, ki ga je predstavil vlagatelj (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ni mogla zaključiti, da je podana kršitev 15. člena ZJNVETPS.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 1. 8. 2016

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
 Elektro Slovenija, d. o. o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana,
 Ipmit, d. o. o., Kotnikova ulica 30, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.