018-118/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-118/2016-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javni razpis za izgradnjo infrastrukture in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema državnih organov RS po standardu TETRA«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja HYTERA MOBILFUNK GmbH, Fritz Hahne Strasse 7, Bad Münder, Nemčija (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 8. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 21. 3. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN1921/2016.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16. 5. 2016 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je predmetni postopek oddaje javnega naročila v nasprotju s predpisi s področja javnega naročanja. Po mnenju vlagatelja razpisna dokumentacija vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih očitno nasprotuje določbam Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) in je v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelom enakopravne obravnave ponudnikom in načelom sorazmernosti. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje nezakonitost naslednjih določb razpisne dokumentacije:

1. V 7. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik v točki 9 določil, da mora ponudnik za proizvajalca ponujene opreme izkazati referenčno postavitev TETRA sistema, ki mora obsegati omrežje najmanj 136 baznih postaj in najmanj dve centralni stikali v redundantni konfiguraciji. Vlagatelj navaja, da je namen citiranega pogoja neenakopravna obravnava in favoriziranje določenega preferenčnega ponudnika, ki je v preteklosti implementiral TETRA omrežje, ki je obsegalo 136 baznih postaj in dve centralni stikali v redundantni konfiguraciji. Vlagatelj zatrjuje, da ponudnik, ki predmetni pogoj izpolnjuje, ne izkazuje večje usposobljenosti od ponudnika, ki pogoja ne izpolnjuje, prav tako pa od navedenega dejstva ni odvisna sposobnost za izvedbo predmetnega naročila. Po mnenju vlagatelja bi zadoščala referenca, katere velikostni razred bi obsegal omrežje z vsaj 45 baznimi postajami oz. bi bil velikostni razred referenc nižji od 136 baznih postaj. Sposobnost ponudnika izvesti izgradnjo nacionalnega sistema TETRA ni pogojena z izkušnjami ponudnika pri poslu, ki je obsegal najmanj 136 baznih postaj, ampak je sposoben izvesti gradnjo tudi ponudnik, ki je izgradil TETRA omrežje z bistveno manj baznimi postajami. Zahtevnost izvedbe integracije sistema TETRA in sposobnost izvesti integracijo ni odvisna od števila baznih postaj, ampak od centralnega vozlišča (komutacijski strežnik) in hrbteničnega sistema, ki tvorita TETRA omrežje. TETRA omrežje je celični radijski sistem, ki ga sestavljajo centralno vozlišče, bazne postaje in hrbtenični sistem (povezave baznih sistem in centralnega vozlišča). Za uspešno delovanje TETRA omrežja je ključnega pomena centralno vozlišče, navaja vlagatelj, saj je to odgovorno za zagotavljanje obveščevalne mreže in uspešno povezovanje uporabniških nastavitev, za zagotavljanje dostopa do standardnih storitev in do samega delovanja baznih postaj. Brez pravilnih nastavitev in namestitev centralnega vozlišča TETRA omrežje kot celota ne bo delovalo. Zahtevnost konfiguracije centralnega vozlišča je sicer v minimalnem obsegu res odvisna od števila baznih postaj, vendar pa ima število baznih postaj vpliv na konfiguracijo centralnega vozlišča le, če omrežje sestavlja majhno število baznih postaj oz. večje število baznih postaj, posamezno konkretno število baznih postaj pa na konfiguracijo centralnega vozlišča nima nikakršnega vpliva. Konfiguracija centralnega vozlišča je v TETRA omrežju, ki obsega nekaj baznih postaj, zelo enostavna in ne zahteva večjega znanja. Bolj zapletena konfiguracija pa je potrebna v primeru, da je baznih postaj več, vendar pa je število, ki je prelomno za zahtevnost konfiguracije centralnega vozlišča, 45 baznih postaj. TETRA omrežje, ki obsega več kot 45 baznih postaj, v stroki velja za zahtevno TETRA omrežje, ki zahteva posebno konfiguracijo centralnega vozlišča in bistveno bolj zahtevno programsko opremo. Ko je TETRA omrežje izdelano za 45 baznih postaj, pa se konfiguracija centralnega vozlišča bistveno ne spreminja več. Ponudnik, ki je integriral omrežje za vsaj 45 baznih postaj, zato dokazuje, da je sposoben integrirati omrežje, ki bi imelo poljubno višje število postaj, tudi 136. Naročnik zato nima objektivno opravičljivih razlogov, da ne bi dopuščal izkazovanja usposobljenosti tudi z referenco, ki obsega 45 baznih postaj. Pri tem bi moral upoštevati ne le bazne postaje, ampak tudi druge kriterije, kot npr. število dispečerskih mest ali uporaba COTS (commercial of the shelf). Vlagatelj navaja, da je integriral več TETRA omrežij, ki so imela več kot 45 baznih postaj, a manj kot 136, in so bila tehnično bolj zahtevna kot predmetno omrežje, saj so štela večje število dispečerskih delovnih mest. Če bi sledili naročniku, bi morali pri javnih naročilih referenčni pogoj vedno postaviti v obsegu, ki je identičen predmetu javnega naročila, čeprav sam obseg nima zveze z usposobljenostjo ponudnika in je tudi ponudnik, ki je že izvedel posel manjšega obsega od razpisanega, sposoben izvesti javno naročilo. Naročnik ni uspel pojasniti, zakaj je zahtevani velikostni razred baznih postaj objektivno opravičljiv, temveč se je skliceval na rešitev, ki naj bi bila predvidena v projektu, pri tem pa je spregledal, da predmet naročila še ni dokončno definiran. Naročnik namreč izvaja postopek konkurenčnega dialoga, v katerem je določil, da projektna dokumentacija predstavlja količinsko osnovo za ponujeno opremo, vendar bodo količine posameznih sklopov opreme dokončno določene pred končno oddajo ponudb. S tega vidika je treba razumeti tudi navedbo v razpisni dokumentaciji, da je predvidena nabava 136 baznih postaj in da bo naročnik določil obseg antenskih sistemov določil v sklopu konkurenčnega dialoga. Glede na to, da število baznih postaj še ni dokončno določeno, naročnik ne more utemeljevati referenčnega pogoja s sklicevanjem na identičnost števila baznih postaj. Četudi bi bil predmet določen s 136 baznimi postajami, pogoj ne bi bil sorazmeren s predmetom naročila, saj to pogojevanje ni niti primerno niti potrebno za to, da bi naročnik pridobil usposobljenega ponudnika. Da je pogoj diskriminatoren in da ni objektivno povezan s predmetom naročila, potrjuje tudi referenčni pogoj, ki ga je naročnik določil v točki 7.1.12, kjer je zahteval, da gospodarski subjekt, ki bo izvajal vzdrževanje omrežja, predloži referenco, da je uspešno izvajal vzdrževanje radijskega omrežja, ki obsega najmanj 80 baznih postaj. Nikakršnega razloga ni, da bi naročnik za vzdrževalca sistema dopustil referenco z 80 baznimi postajami, za ponudnika pa zahteva referenco s 136 baznimi postajami.
2. V 7. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik v točki 10 določil, da mora ponudnik izpolnjevati zahtevo, ki se točkuje v okviru meril za priznanje sposobnosti, in sicer da proizvajalec ponujene opreme poseduje referenčno postavitev, ki je ustrezna, če je izkazano najmanj triletno produkcijsko delovanje omrežja v zadnjih petih letih, pri čemer mora velikostni razred reference obsegati najmanj 136 baznih postaj in najmanj dve centralni stikali v redundantni konfiguraciji. Vlagatelj navaja, da je merilo diskriminatorno in nesorazmerno s predmetom naročila in služi favoriziranju določenega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je merilo nesorazmerno, ker naročnik s časovnim kriterijem zožuje konkurenco in ne dopušča sodelovanja ponudnikom, ki lahko izkažejo postavitev takega sistema, a ne v trajanju treh let delovanja. Naročnik je merila za priznanje sposobnosti določil za primer, če bo prejel več kot štiri ponudbe in bo v tem primeru določil, katerim kandidatom bo priznal sposobnost za sodelovanje v drugi fazi konkurenčnega dialoga. Merilo pa je po mnenju vlagatelja nesorazmerno tudi zato, ker nagrajuje reference velikostnega razreda 136 baznih postaj, tak velikostni razred pa ni objektivno opravičljiv in ni povezan s predmetom javnega naročila.
3. V 7. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik v točki 11 določil, da mora gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, izkazati uspešno postavitev TETRA omrežja v obsegu najmanj 136 baznih postaj. Velikostni razred 136 baznih postaj je po mnenju vlagatelja nesorazmeren, saj ne obstajajo objektivno opravičljivi razlogi za zahtevo po izkazovanju postavitve TETRA omrežja v obsegu najmanj 136 baznih postaj. Vlagatelj se pri tem sklicuje na razloge, ki jih je navedel že v prejšnjih točkah zahtevka za revizijo.
4. V 7. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik v točki 13 določil, da mora ponudnik izkazati, da ima proizvajalec ponujene opreme vzpostavljen center za tehnično podporo v zahtevanem režimu TETRA velikostnega obsega najmanj 136 v omrežje medsebojno povezanih baznih postaj in najmanj dve centralni stikali v redundantni konfiguraciji. Vlagatelj tudi v tem delu zatrjuje, da je velikostni razred 136 baznih postaj nesorazmeren s predmetom javnega naročila, saj ne obstajajo objektivno opravičljivi razlogi za takšno zahtevo. Za izkaz uspešnega nudenja tehnične podpore v režimu 24/7 in torej delovanje centra za tehnično podporo ni upravičeno zahtevati referenco velikostnega razreda 136 baznih postaj, saj center za tehnično podporo deluje enako uspešno tudi pri omrežjih z manjšim številom baznih postaj. Uspešno nudenje podpore je odvisno od organizacije centra za tehnično podporo in usposobljenosti osebja, ki nudi tehnično podporo, ne pa od števila baznih postaj. Omrežje, ki ima 45 baznih postaj, ki ležijo na območju z neugodnimi vremenskimi razmerami in kjer obstajajo drugi moteči dejavniki, ki povzročajo okvare, lahko potrebujejo bolj pogosto in zahtevno tehnično podporo kot omrežja, v katerih je povezanih 136 baznih postaj in v katerem ne prihaja do neugodnih vplivov. Bolj pomembno je, koliko naročnikov ima ponudnik in kolikšno je skupno število baznih postaj vseh naročnikov. Poleg tega nimajo vsi naročniki sklenjenih stalnih pogodb o nudenju storitev tehnične podpore, saj je to odvisno od finančnih sredstev naročnika. Stališče vlagatelja pa potrjuje tudi sam naročnik, ki v točki 7.1.12 za subjekt, ki bo vzdrževal omrežje, zahteva referenco velikostnega razreda 80 baznih postaj.
5. V 7. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik v točki 14 določil, da mora ponudnik razpolagati z vodjem projekta, za katerega mora izkazati referenco, da je uspešno izvedel postavitev TETRA omrežja v obsegu najmanj 136 baznih postaj. Vlagatelj tudi v tem delu na podlagi enakih razlogov, ki jih je navedel v prejšnjih točkah zahtevka za revizijo, navaja, da je referenca kadra, ki je postavljena z velikostnim razredom 136 baznih postaj, nesorazmerna s predmetom javnih naročil in da takšen pogoj ni objektivno opravičljiv. Delo vodje projekta pri integraciji TETRA omrežja poteka enako, ne glede na to, ali je število baznih postaj 45 ali 136. Programska oprema je enaka, enaka pa je tudi zahtevnost centralnega vozlišča.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v naslednjih delih:

- v 7.1.9 točki poglavja 7. Preverjanje sposobnosti v delu, ki se nanaša na pogoj po 136 baznih postajah,
- v 7.1.10 točki poglavja 7. Preverjanje sposobnosti v delu, ki se nanaša na pogoj po 136 baznih postajah in zahtevo po triletnem produkcijskem delovanju omrežja,
- v 7.1.11 točki poglavja 7. Preverjanje sposobnosti v delu, ki se nanaša na pogoj po 136 baznih postajah,
- v 7.1.13 točki poglavja 7. Preverjanje sposobnosti v delu, ki se nanaša na pogoj po 136 baznih postajah,
- v 7.1.14 točki poglavja 7. Preverjanje sposobnosti v delu, ki se nanaša na pogoj po 136 baznih postajah.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom z dne 20. 5. 2016 zavrgel. Zoper sklep o zavrženju je vlagatelj z vlogo z dne 26. 5. 2016 vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-91/2016-3 z dne 10. 6. 2016 ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 23. 6. 2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve naročnik odgovarja na posamezne revizijske očitke z naslednjimi navedbami:

1. Glede pogoja iz točke 7.1.9 poglavja 7. Preverjanje sposobnosti naročnik navaja, da je avtonomen pri pripravi pogojev in meril in pri tem ne more upoštevati pogojev, ki jih izpolnjuje posamezen ponudnik. Naročnik je v predmetnem postopku predvidel pogoje za priznanje sposobnosti, hkrati pa je predvidel možnost zmanjšanja števila rešitev, o katerih je treba razpravljati. Zakonodaja predvideva, da mora pridobiti dovolj rešitev, da je zagotovljena konkurenca, naročnik pa je predvidel možnost zmanjšanja na štiri, kar zadošča za zagotovitev konkurence. Naročnik ugotavlja, da je predmet javnega naročila izgradnja infrastrukture in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema državnih organov RS po standardu TETRA, pri čemer v projektu predvideva izgradnjo najmanj 136 baznih postaj, v najslabšem primeru pa celo 150 baznih postaj. Predvideno število 136 zato predstavlja najnižji predviden obseg projekta. Po mnenju naročnika ne drži, da je izvedba omrežja TETRA s 45 baznimi postajami enako zahtevna kot izvedba s 136 baznimi postajami. Zahtevnost sistema ni enoznačna in se razlikuje med različnimi proizvajalci glede na kapacitete centralne opreme. Zahtevnost sistema raste s številom baznih postaj, pa tudi s konfiguracijo centralne infrastrukture. Kapacitete enega centralnega stikala ali strežnika so pri proizvajalcih različne, kar predstavlja tudi meje zahtevnosti sistemov radijskih omrežij TETRA. V konkretnem primeru naročnik zahteva, da ponudnik z referencami izkaže, da obvlada vsaj tak velikostni razred, kot ga bo naročil v najslabšem primeru, to je sistem s 136 baznimi postajami, s čimer je zajel večji del mej centralnih stikal ali strežnikov posameznih proizvajalcev. Pri tem je treba upoštevati, da gre za nacionalni radijski sistem, ki ga bodo uporabljale službe javne in nacionalne varnosti, kjer naročnik zahteva preizkušeno tehnično rešitev, zelo visok nivo varnosti in zanesljivost delovanja. To se lahko ugotovi iz že zgrajenih delujočih sistemov, ki jih je naročnik zahteval kot referenco. Sposobnost realizacije velikostnega razreda projekta predlaganih 45 baznih postaj tako ne pokrije niti tretjine predvidene velikosti omrežja TETRA v Sloveniji, kar poleg tehničnega aspekta dokazuje tudi logistično in organizacijsko sposobnost gospodarskega subjekta. Naročnik z referenco preverja, ali je ponudnik že izvedel podoben projekt v enakem velikostnem razredu, kot je minimalno predviden. Na ta način si bo zagotovil rešitev, s katero je mogoče izpolniti zahteve uporabnikov nacionalne varnosti. S tega vidika si naročnik ne more privoščiti opreme, katere delovanje še ni bilo vzpostavljeno v obsegu, kot je predviden. Upoštevati je treba tudi to, da je slovenski projekt izgradnje omrežja TETRA med manjšimi na svetu. Po mnenju naročnika referenčna zahteva ni neupravičeno omejevala konkurence, saj je pridobil pet ponudb, od vlagatelja in še štirih drugih, pri čemer so ostali ponudniki predložili referenčna potrdila, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogoja. Zgolj dejstvo, da eden izmed ponudnikov ne izpolnjuje pogoja, ne pomeni neupravičene diskriminatornosti. Naročnik ob tem opozarja, da v pogoju iz točke 7.1.9 poglavja 7. Preverjanje sposobnosti zahteva referenco proizvajalca in ne ponudnika – zahteva torej, da je bila ponujena rešitev že implementirana v takšnem minimalnem obsegu, ne glede na to, kdo jo je implementiral. Ponudnik lahko ponudi katerokoli rešitev na trgu, ki se je v praksi že izkazala, da je z njo mogoče realizirati projekt.
2. V zvezi s pogojem iz točke 7.1.10 poglavja 7. Preverjanje sposobnosti naročnik opozarja, da pri tej zahtevi ne gre za merilo v smislu ocenjevanja ponudb, temveč za možnost zoževanja števila ponudnikov, ki jih bo naročnik povabil v drugi krog konkurenčnega dialoga. Termin »merilo« se nanaša na nediskriminatorne pogoje ali pravila, ki jih bo naročnik uporabil pri zoževanju števila kandidatov, pri čemer je predvidel povabilo štirim kandidatom, ne pa zgolj trem, kot mu dopušča ZJN-2. Pogoj 7.1.10 se uporabi kot merilo za zoževanje števila kandidatov in se ne nanaša na ekonomske parametre ponudbe, temveč na sposobnost subjekta. Zahteva je sorazmerna s predmetom in v primeru večjega števila ponudnikov znižuje njihovo število tako, da selekcionira tiste, ki že imajo v najmanj triletnem produkcijskem obdobju rešitev, ki po velikostnem razredu ustreza minimalnemu predvidenemu projektu naročnika, pri čemer je naročnik zaradi novosti tehnologije IP predvidel, da je lahko tehnologija povezav kakršnakoli. Naročnik z zahtevo ločuje ponudnike na tiste z več izkušnjami in tiste z manj, kar je tudi namen zahteve.
3. Pri pogoju iz točke 7.1.11 poglavja 7. Preverjanje sposobnosti gre za referenco implementacije, saj mora biti ponudnik tisti, ki je že realiziral takšen velikostni razred projekta. Pri tem naročnik ne zahteva tehnologije IP povezave niti dveh redundantnih centralnih stikal, temveč le takšen obseg TETRA omrežja s številom baznih postaj, kot bo minimalno realiziran v projektu. Naročnik ugotavlja, da je pogoj sorazmeren, saj je glede na referenco tehnologije bistveno zmanjšan, ker zahteva zgolj velikostni razred celotnega sistema. Naročnik zahteva postavitev TETRA sistema z najmanj 136 baznimi postajami, ki so nameščene povečini po gorskih lokacijah, ponudnik pa mora izkazati sposobnost implementacije takšnega sistema. Ponudnik bo moral integracijo izvajati na območju cele Slovenije, po višinskih točkah, z referenco pa naročnik preverja sposobnost ponudnika obvladovati takšno velikost projekta, kot bo minimalno realizirana.
4. Pogoj iz točke 7.1.13 poglavja 7. Preverjanje sposobnosti se nanaša na tehnično podporo proizvajalca in ne samega ponudnika, naročnik pa ne zahteva nič več, kot bo zahteval v javnem naročilu. Na trgu obstajajo proizvajalci, ki nudijo rešitve za radijske sisteme, ki niso tako kritični, kot je nacionalni radijski sistem za uporabnike javne in nacionalne varnosti. Naročnik zato zahteva, da bo imela ponujena rešitev neposredno tehnično podporo proizvajalca ves čas delovanja sistema v režimu, ki ga uporablja naročnik. Takšne rešitve na trgu niso nekaj neobičajnega, saj sistem TETRA uporabljajo varnostne in oborožene sile, kot npr. vojska, policija, gasilci, reševalci, civilna zaščita itd., zato je za naročnika pomembno, da proizvajalec že nudi podporo na rešitvi najmanj takšnega obsega, kot ga bo realiziral naročnik.
5. Na enak način kot v prejšnjih točkah se naročnik opredeljuje tudi do navedb v zvezi s pogojem iz točke 7.1.14 poglavja 7. Preverjanje sposobnosti. Naročnik zahteva, da je vodja projekta že opravljal istovrstno vlogo na projektu, ki je po zahtevnosti vsaj enakega obsega. Vodja projekta bo moral hkrati koordinirati delo na projektu na najmanj 136 različnih lokacijah, zato takšno delo ni primerljivo s sistemom, kjer dela potekajo na 45 lokacijah.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 29. 6. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 6. 2016 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se opredeljuje do naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 11. 7. 2016 posredoval pripravljalno vlogo, v kateri se opredeljuje do navedb vlagatelja, ki jih je ta podal v vlogi z dne 30. 6. 2016.

Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljev predlog za imenovanje izvedenca telekomunikacijske stroke, saj je dejansko stanje, ki je bistveno za rešitev zadeve, razjasnjeno na podlagi dokumentacije, ki sta jo predložila naročnik in vlagatelj. Državna revizijska komisija opozarja, da vprašanje, na katerega je treba odgovoriti v predmetnem postopku pravnega varstva, ni tehnično oz. strokovno vprašanje, temveč gre za vprašanje presoje sorazmernosti in povezanosti pogojev za ugotavljanje tehnične in kadrovske usposobljenosti s predmetom javnega naročila. Z drugimi besedami – v predmetnem postopku pravnega varstva ne gre za vprašanje, kot to skuša prikazati vlagatelj, ali število baznih postaj vpliva na tehnološko kompleksnost digitalnega radijskega sistema in posledično na tehnično usposobljenost ponudnikov. Gre za vprašanje, ali je naročnik posamezne vrednostne oz. količinske elemente referenčnih pogojev določil v povezavi in sorazmerno glede na predmet naročila, to pa je pravno vprašanje, o katerem strokovnjak telekomunikacijske stroke ne bi mogel pripraviti mnenja, saj pravna vprašanja (raz)rešuje organ pravnega varstva, torej Državna revizijska komisija.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik zahteve, ki se nanašajo na različne vidike tehnične in kadrovske usposobljenosti ponudnikov, določil v skladu z določbami ZJN-2.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba obravnavati z vidika 45. člena ZJN-2, ki v drugem odstavku določa, da lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga (med drugim) s predložitvijo seznama najpomembnejših gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje, oz. s predložitvijo seznama najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (1. in 2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

ZJN-2 torej naročniku izrecno dovoljuje, da od ponudnikov zahteva izkazovanje referenčnih poslov, ki so jih izvedli v preteklosti, iz katerih je mogoče ugotoviti, ali imajo ustrezne izkušnje in znanje za izvedbo naročila in posledično ali jim je mogoče priznati tehnično in kadrovsko sposobnost. Ob tem je treba opozoriti, da ZJN-2 v 45. členu določa le posamezna možna dokazila za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, medtem ko mora vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti določiti naročnik, upoštevaje pri tem kompleksnost predmeta javnega naročila in njegove značilnosti. Naročnik pri tem ni povsem avtonomen, saj ga omejujejo pravila javnega naročanja, primarno izražena skozi temeljna načela. Naročnik v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-2 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. Prvi in drugi odstavek 9. člena ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) določata, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. V skladu z 10. členom ZJN-2 (načelo sorazmernosti) mora naročnik javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Tudi osmi odstavek 41. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo povezana in sorazmerna s predmetom naročila.

Iz citiranih določil izhaja, da morajo biti pogoji tehnične in kadrovske usposobljenosti oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in omogoča pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročila, zlasti pa morajo biti oblikovani v skladu z načelom sorazmernosti – naročnik mora glede na naravo, količino ali pomembnost predmeta naročila določiti take zahteve, ki so z njim povezane in katerih izpolnjevanje izkazuje takšno stopnjo ponudnikove usposobljenosti za izvedbo naročila, ki je sorazmerna s kompleksnostjo predmeta.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. sklepe št. 018-204/2011, št. 018-231/2013, 018-164/2014), je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstne oz. primerljive posle, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno. Stališča, da bi moral referenčni posel izkazovati prav vse elemente predmeta javnega naročila, seveda, zlasti pri kompleksnih naročilih, ni mogoče sprejeti, saj bi to pomenilo zahtevo po popolni identičnosti referenčnega posla in predmeta javnega naročila, kar bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti in bi praviloma predstavljalo nemogoč pogoj. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost posla, je zato v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri mora naročnik upoštevati specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Naročnik je zahteve, ki jim v zahtevku za revizijo ugovarja vlagatelj, določil v Poglavju 7 (Preverjanje sposobnosti), in sicer na naslednji način:

Točka 7.1.9:

»Zahteva se upošteva kot pogoj in se točkuje tudi v okviru meril za priznanje sposobnosti:

Ponudnik izkaže, da proizvajalec ponujene opreme TETRA poseduje referenčno postavitev, ki je bila implementirana pri vsaj enem naročniku. Za implementacijo šteje postavitev in produkcijsko delovanje. Velikostni razred reference mora obsegati omrežje najmanj 136 baznih postaj in najmanj dve centralni stikali v redundantni konfiguraciji.

Da bo referenca štela za ustrezno, morajo podatkovne povezave med najmanj 136 baznimi postajati in centralno infrastrukturo delovati na protokolu IP.

Referenca, predložena (upoštevana kot pogoj ali merilo) v tej točki, se ne upošteva za točkovanje pri zahtevi 7.1.10.«.

Točka 7.1.10:

»Zahteva ni pogoj; točkuje se v okviru meril za priznanje sposobnosti:

Ponudnik izkaže, da proizvajalec ponujene opreme TETRA poseduje referenčno postavitev. Postavitev je ustrezna, če je izkazano najmanj triletno produkcijsko delovanje omrežja v zadnjih petih letih. Velikostni razred reference mora obsegati omrežje najmanj 136 baznih postaj in najmanj dve centralni stikali v redundantni konfiguraciji.

Da bo referenca štela za ustrezno ni potrebno, da podatkovne povezave med vsemi elementi omrežja delujejo na protokolu IP.«

Točka 7.1.11:

»Zahteva se upošteva kot pogoj in se točkuje tudi v okviru meril za priznanje sposobnosti:

Referenca integracije: gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, je uspešno izvedel postavitev/integracijo TETRA omrežja v obsegu najmanj 136 baznih postaj.«

Točka 7.1.13:

»Ponudnik izkaže, da ima proizvajalec ponujene opreme vzpostavljen center za tehnično podporo, ki deluje v režimu 24/7, ter uspešno nudi storitve podpore v takšnem režimu (za vodenje postopkov prijave, obravnave in odprave napak pri proizvajalcu). Za uspešno nudenje podpore šteje, da je kadarkoli v zadnjih treh letih pred rokom za prejem ponudb, najmanj pol leta uspešno nudil podporo v zahtevanem režimu omrežja TETRA, velikostnega razreda obsega najmanj 136 v omrežje medsebojno povezanih baznih postaj in najmanj dve centralni stikali v redundantni konfiguraciji.«

Točka 7.1.14:

»Ponudnik mora razpolagati z vodjem projekta z najmanj 10-letnimi delovnimi izkušnjami, ter referenco projekta, ki ustreza pogoju 7.1.11, kjer je imel vlogo vodje projekta.«

Na podlagi pregleda citiranih določb razpisne dokumentacije je treba najprej ugotoviti, da naročnik v obravnavanih zahtevah ni določil meril v smislu 48. člena ZJN-2, temveč tehnične in kadrovske pogoje v smislu 45. člena ZJN-2 oz. v točkah 7.1.9, 7.1.10, 7.1.11 tudi razloge in pravila v smislu enajstega odstavka 41. člena ZJN-2. Naročnik namreč izvaja postopek konkurenčnega dialoga, ki ga lahko v skladu s 27. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 uporabi v primerih oddaje posebno zahtevnih javnih naročil, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več variant, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na podlagi katerih naročnik izbrane kandidate povabi, da predložijo ponudbo. Naročnik začne dialog s tistimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 41. do 47. člena ZJN-2 in so ti vnaprej določeni v razpisni dokumentaciji. Cilj konkurenčnega dialoga je ugotoviti in opredeliti sredstva, ki so najbolj primerna za zadovoljitev naročnikovih potreb. V dialogu lahko naročnik z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih predmeta naročila, dialog pa izvaja vse do pridobitve končne rešitve oziroma rešitev, ki ustrezajo njegovim potrebam. V skladu z devetim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik v postopku konkurenčnega dialoga omeji število primernih kandidatov, ki jih bo povabil, da sodelujejo v dialogu, če je prijavljenih dovolj primernih kandidatov. Naročnik mora v tem primeru v obvestilu o javnem naročilu navesti objektivne in nediskriminatorne pogoje ali pravila, ki jih namerava uporabiti, minimalno število kandidatov, ki jih namerava povabiti, ter, če je to primerno, maksimalno število. ZJN-2 tudi določa, da mora naročnik v konkurenčnem dialogu povabiti najmanj tri kandidate in da mora biti pri tem v vsakem primeru število povabljenih kandidatov zadostno za zagotovitev konkurence. V primeru, kadar se naročnik odloči omejiti število primernih kandidatov, enajsti odstavek 41. člena ZJN-2 določa, da mora to storiti ob uporabi razlogov in pravil, ki so navedena v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali v drugem dokumentu, ki vsebuje podatke o vsebini javnega naročila. V vsakem primeru mora dobiti dovolj rešitev ali primernih kandidatov, da je zagotovljena konkurenca.

V 1. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik pod naslovom »Opis (potek) postopka in trajanje naročila« določil, da bo izvedel postopek konkurenčnega dialoga v treh fazah. V prvi fazi (fazi kvalifikacije) je naročnik predvidel, da bo na podlagi predloženih prijav priznal sposobnost kandidatom, ki bodo izpolnjevali pogoje za priznanje sposobnosti. Naročnik predvideva, da bo v fazo dialoga vključil vse kandidate, ki jim bo priznana sposobnost, če teh kandidatov ne bo več kot štiri. V primeru, če bo kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, več, pa je naročnik predvidel, da bo k fazi dialoga povabil prve štiri kandidate, ki bodo skladno z merili iz razpisne dokumentacije dosegli največje število točk. Za drugo fazo je naročnik nato predvidel, da bo vsakega kandidata, ki mu bo priznal sposobnost v prvi fazi in bo vključen v to fazo, povabil k ločenemu dialogu, v katerem bosta v enem ali več krogih dialoga identificirala možne rešitve glede na potrebe naročnika in ekonomsko korist naročnika.

Dodatno merilo v primeru več kot štirih ponudb, ki bodo izpolnjevale pogoje za priznanje sposobnosti, je naročnik določil v 8. poglavju razpisne dokumentacije, kjer je zapisal, da bo za potrebe zmanjšanja števila kandidatov v drugi fazi konkurenčnega dialoga v primeru, če bodo kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, več kot štirje, kandidate razvrstil po naslednjih merilih tako, da bo izbral prve štiri, ki bodo dosegli največ točk (skupaj je mogoče dobiti največ 35 točk):

1. Za vsako referenco, ki je skladna s pogojem 7.1.9 (vključno s prvo, ki je hkrati zahtevana za izpolnjevanje pogoja), ponudnik prejme 4 točke, vendar skupaj največ 12 točk.
2. Za vsako referenco, ki je skladna z zahtevo 7.1.10, ponudnik prejme 2 točki, vendar skupaj največ 8 točk.
3. Za vsako referenco, ki je skladna s pogojem 7.1.11 (vključno s prvo, ki je hkrati zahtevana za izpolnjevanje pogoja), ponudnik prejme 3 točke, vendar skupaj največ 9 točk.
4. Za vsako referenco, ki je skladna s pogojem 7.1.12 (vključno s prvo, ki je hkrati zahtevana za izpolnjevanje pogoja), ponudnik prejme 2 točki, vendar skupaj največ 4 točke.

Če se katera od referenc nanaša na vzdrževanje omrežja TETRA, dobi ponudnik dodatni 2 točki (skupaj pri tem merilu ponudnik lahko dobi največ 6 točk). Točke v tem merilu dobi samo prva referenca za vsakega posameznega naročnika referenčnega posla (torej če ponudnik npr. vzdržuje pri referenčnem naročniku tako GSM kot tudi LTE omrežje – tudi če gre za dve omrežji, se mu za točke šteje samo ena referenca). Naročnik je ob tem predvidel, da bo izbral prve štiri ponudnike, ki bodo dosegli največje število točk.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je torej naročnik v predmetnem postopku konkurenčnega dialoga uporabil možnost iz devetega odstavka 41. člena ZJN-2 in predvidel zmanjšanje števila kandidatov. V ta namen je določil pravila, ki jih glede na njihovo vlogo kljub napačnemu poimenovanju ni mogoče obravnavati kot merila za izbiro najugodnejše ponudbe v smislu 48. člena ZJN-2, temveč, kot je bilo že zapisano, kot razloge in pravila, s katerimi naročnik v skladu z devetim odstavkom 41. člena ZJN-2 zmanjša število kandidatov. Razlogi in pravila se praviloma nanašajo na različne vidike usposobljenosti ponudnika, ne pa na ekonomske koristi ponudbe, zato jih tudi ni mogoče presojati z vidika 48. člena ZJN-2, temveč je za njih treba upoštevati temeljna izhodišča, ki veljajo za pogoje za priznanje sposobnosti, torej objektivnost, nediskriminatornost, sorazmernost in povezanost s predmetom javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo pri vsakem izmed navedenih pogojev oz. pravil za zmanjšanje števila kandidatov ugovarja zoper določitev velikostnega razreda referenčnega posla. Tega je naročnik določil pri referenčnem sistemu, ki obsega vsaj 136 baznih postaj. Pri pogoju 7.1.10 pa vlagatelj ugovarja tudi zoper določitev časovnega kriterija, ki ga je naročnik opredelil z vsaj triletnim produkcijskim delovanjem.

V zvezi z vprašanjem, ali je zahteva po izkazovanju referenčnega sistema v velikosti 136 baznih postaj smiselno povezana in sorazmerna glede na predmet javnega naročila, je treba pojasniti, da je treba obravnavani kriterij seveda primarno primerjati s predmetom javnega naročila. Kot je razvidno iz 1. poglavja razpisne dokumentacije, je namen predmetnega javnega naročila izbrati izvajalca, ki bo zgradil digitalno radijsko omrežje državnih organov RS, ki se gradi po standardu TETRA, ter vzdrževal celotni sistem z zagotavljanjem kakovosti storitev v skladu z zahtevami za obdobje desetih let. V točki 5.5 Priloge 1, v kateri je naročnik opisal predmetni projekt, je naročnik določil, da je v skladu z izdelano projektno dokumentacijo št. 1105-1, julij 2012, predvidena nabava 136 baznih postaj. Večina baznih postaj bo z najmanj dvema nosilcema (dvema baznima radijema), nobena bazna postaja ne bo imela več kot štiri nosilce (bazne radije). Kot naročnik pojasnjuje v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo (vlagatelj pa temu ne ugovarja), je v projektu oz. investicijskem programu predvidena izgradnja sistema z najmanj 136 baznimi postajami (glede na potrebo po pokrivanju ozemlja Republike Slovenije, ki je izračunano v Projektu za izvedbo št. 1105-1), v najslabšem primeru pa je predvidena izgradnja sistema s 150 baznimi postajami. Predvideno število 136 baznih postaj torej predstavlja najnižje možno število, saj obstaja možnost, da bo nabavljeno večje število baznih postaj.

Ob primerjavi predmeta tega javnega naročila in kriterija 136 baznih postaj iz referenčnih poslov je zato treba ugotoviti, da je podana tako povezanost samega kriterija s predmetom javnega naročila kot tudi njegova sorazmernost. Naročnik zahteva vzpostavitev radijskega sistema TETRA z najmanj 136 baznimi postajami, hkrati pa v referenčnih pogojih in pravilih zahteva izkazovanje postavitve radijskega sistema, ki obsega 136 radijskih postaj. Postavitev in vzdrževanje baznih postaj je del predmetnega javnega naročila, zato je kriterij izkazovanja določenega števila baznih postaj v referenčnem sistemu nedvomno smiselno povezan s predmetom. Ker je zahtevan obseg že vzpostavljenih baznih postaj v referenčnih poslih določen na najnižjo pričakovano število baznih postaj, ki jih bo moral izvajalec postaviti v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila, pa tudi ni mogoče ugotoviti, da bi bilo zahtevano število 136 baznih postaj nesorazmerno glede na predmet naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da zahtevnost integracije sistema TETRA in sposobnost uspešno izvesti integracijo sistema ni odvisna od števila baznih postaj, temveč od centralnega vozlišča in hrbteničnega sistema, ki tvorita TETRA omrežje. Vendar pa že iz samega zahtevka za revizijo izhaja, da so tudi bazne postaje eden izmed treh delov radijskega tetra sistema (poleg centralnega vozlišča in hrbteničnega sistema). Ni se mogoče strinjati z vlagateljem, da bazne postaje oz. njihovo število niso pomemben element ugotavljanja usposobljenosti ponudnikov. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, ki navaja, da zahtevnost sistema ni enoznačna, da se razlikuje med različnimi proizvajalci glede na kapacitete centralne opreme in da raste s številom baznih postaj, pa tudi s konfiguracijo centralne infrastrukture. Nedvomno je treba pri presoji sorazmernosti zahteve po izkazovanju referenčnega sistema s 136 baznimi postajami upoštevati tudi dejstvo, da naročnik naroča nacionalni radijski sistem, ki ga bodo uporabljale službe javne in nacionalne varnosti. To pomeni, da naročnik ima utemeljene razloge, da zahteva izkazovanje vzpostavitve primerljivega referenčnega sistema, ne samo v delu, ki bi se nanašal na centralno vozlišče in hrbtenični sistem, temveč tudi v delu, ki se nanaša na bazne postaje. Treba je slediti naročniku, ki navaja, da zahteva preizkušeno tehnično rešitev, visok nivo varnosti in zanesljivost delovanja in da se to lahko ugotovi iz že zgrajenih delujočih in po velikosti primerljivih referenčnih sistemov. Z vzpostavitvijo in vzdrževanjem takega števila baznih postaj, kot bo (v najslabšem primeru) implementiranih tudi v okviru predmetnega naročila, naročnik poleg tehničnega vidika preverja tudi logistično in organizacijsko sposobnost gospodarskega subjekta, da vzpostavi zahtevano število baznih postaj in jih poveže v sistem, pri čemer je treba upoštevati, da bo moral izvajalec namestiti bazne postaje po območju celotne Slovenije in tudi na višjih oz. težje dostopnih področjih.

Postavitev, povezava in vzdrževanje baznih postaj so torej nedvomno pomemben del predmetnega javnega naročila. Naročnik bi se lahko glede na pričakovane lastnosti sistema odločil tudi za preverjanje drugih elementov referenčnih sistemov, kot to predlaga vlagatelj, vendar v predmetnem postopku ni videti razlogov za ugotovitev, da vzpostavitev in vzdrževanje 136 baznih postaj ne bi bila povezana s predmetom javnega naročila in sorazmerna glede na predvideno število baznih postaj, ki jih bo treba vzpostaviti v okviru predmetnega naročila. Poleg tega je treba opozoriti, da vlagatelj v vlogi z dne 30. 6. 2016, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, navaja, da je narava TETRA omrežja, ki ga proizvaja on sam, takšna, da zahteva bolj zmogljivo centralno vozlišče od trenutka, ko omrežje obsega 45 baznih postaj in da je zato pri vlagatelju kot proizvajalcu meja zahtevnosti 45, ne pa 136 baznih postaj. Navedeno pomeni, da je zatrjevana kompleksnost sistema pri 45 baznih postajah lastnost vlagateljevih referenčnih radijskih sistemov, ne pa splošna tehnična lastnost, ki bi veljala za vse proizvajalce radijskih sistemov enako. To kaže, da vlagatelj od naročnika pričakuje prilagoditev zahtev njegovim produkcijskim standardom, njegovi tehnologiji in njegovim referenčnim sistemom. Z drugimi besedami, vlagatelj od naročnika pričakuje, da bi naročnik, ki vzpostavlja nacionalni radijski sistem z najmanj 136 baznimi postajami, zaradi vlagatelja, ki takšnega referenčnega sistema še ni postavil, zmanjšal zahteve in jih prilagodil vlagatelju, in sicer zato, ker vlagatelj pri proizvodnji in vzpostavitvi lastnih radijskih sistemov šteje, da je 45 baznih postaj tista meja, od katere kompleksnost sistema ne narašča več. Ob tem vlagatelj zanemari, da ne gre le za vprašanje tehnološke kompleksnosti sistema, temveč tudi za vprašanje logistične in organizacijske sposobnosti gospodarskega subjekta, da zahtevano število baznih postaj postavi in jih poveže v celoto. Bazne postaje imajo namreč dva vidika: na eni strani jih je treba zgraditi (gre zlasti za vprašanje pogojev, ki se nanašajo na odgovornega vodjo del in njegove zmožnosti obvladati tako gradnjo), na drugi strani pa jih je treba povezati v delujoče omrežje in zagotoviti njihovo redno vzdrževanje. Naročnik torej z zahtevo po izkazovanju referenčnega sistema s 136 baznimi postajami ne preverja le tehnološke zmožnosti ponudnika zagotoviti ustrezno kompleksen sistem, temveč tudi sposobnost obvladovanja postavitve in povezovanja tolikšnega števila baznih postaj, kot jih bo postavljenih v okviru predmetnega javnega naročila.

Naročnik ni dolžan omogočiti sodelovanja v postopku vsem gospodarskim subjektom, ki obstajajo na trgu predmeta javnega naročila. Narava vsakega pogoja je izključna, kar pomeni, da vsak pogoj ponudnike razdeli na tiste, ki ga izpolnjujejo in izkažejo ustrezno stopnjo usposobljenosti, in tiste, ki tega ne storijo. Naročnik zato lahko, ob upoštevanju specifik javnega naročanja (v predmetnem postopku pa je predmet nacionalni radijski sistem TETRA, namenjen zagotavljanju nacionalne in javne varnosti), ponudnike razdeli na tiste, ki postavljajo večja in zahtevnejša omrežja, in tiste, ki postavljajo manjša omrežja. Toliko bolj to velja za postopek konkurenčnega dialoga, v okviru katerega ZJN-2 dopušča zmanjšanje števila kandidatov na tri. Naročnik zato lahko pogoje določi na način, da bo priznal sposobnost (in z njimi v drugi fazi vodil dialog o vzpostavitvi radijskega sistema) le tistim izvajalcem, ki lahko izkazujejo vzpostavitev in obvladovanje večjih (in s tem tudi zahtevnejših) radijskih sistemov. Vlagatelj sicer zatrjuje, da je naročnik določbe razpisne dokumentacije oblikoval na način, da jih je prilagodil določenemu privilegiranemu ponudniku, vendar teh svojih navedb ni v ničemer konkretiziral.

Čeprav vlagatelj meni, da bazne postaje ne predstavljajo bistvenega dela naročila oz. da njihovo število, ki bi presegalo 45 baznih postaj, ne vpliva na kompleksnost radijskega sistema, ni mogoče spregledati, da so bazne postaje nedvomno del predmetnega naročila. To pomeni, da zahteva izkazovanja delovanja referenčnih baznih postaj v primerljivem obsegu, kot je razpisani, ne more pomeniti zahteve, ki ne bi bila povezana s predmetom naročila in ki hkrati tudi ne bi bila sorazmerna. Ocena, ali gre za bistveni del predmeta oz. ali število baznih postaj predstavlja element, ki vpliva na kompleksnost naročila in s tem na usposobljenost ponudnikov, je primarno naročnikova – on je tisti, ki mora oceniti, kateri deli predmeta so zanj tako pomembni, da bo v okviru referenčnih pogojev zahteval izkazovanje prav teh elementov. Državna revizijska komisija glede na dejstvo, da naročnik zahteva referenčne radijske sisteme s takšnim številom baznih postaj, kot jih bo v najslabšem primeru moral vzpostaviti in vzdrževati izbrani izvajalec, in glede na dejstvo, da gre za vzpostavitev nacionalnega radijskega sistema, v predmetnem postopku ne najde razlogov za ugotovitev nesorazmernosti oz. diskriminatornosti zahtev, ki jih je naročnik določil v točkah 7.1.9, 7.1.10, 7.1.11, 7.1.13 in 7.1.14 razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v zvezi z zahtevo, ki jo je naročnik zapisal v točki 7.1.10 razpisne dokumentacije in v kateri je določil, da je postavitev TETRA sistema ustrezna, če je izkazano najmanj triletno produkcijsko delovanje omrežja v zadnjih petih letih, tudi navaja, da je zahteva nesorazmerna, ker naročnik s časovnim kriterijem zožuje konkurenco in ne dopušča sodelovanja ponudnikom, ki lahko izkažejo postavitev takega sistema, a ne v trajanju treh let delovanja.

Kot je mogoče v tem delu razumeti vlagatelja, ta niti ne zatrjuje, da sam ne izpolnjuje časovnega kriterija. Vlagatelj namreč navaja, da triletno produkcijsko delovanje »zožuje konkurenco in ne dopušča sodelovanja ponudnikom, ki sicer poseduje vsebinsko takšno postavitev, a ne v trajanju treh let delovanja, ampak v krajšem trajanju delovanja. Proizvajalec opreme TETRA, ki poseduje postavitev, vendar pa je bila postavitev izvedena v obdobju izpred enega leta pred oddajo ponudbe, neupravičeno ni upravičen do priznanja takšne reference kot ustrezne v okviru merila za priznanje sposobnosti.« Iz vlagateljevih navedb ni mogoče razbrati, da je vlagatelj tisti, ki ne bi izpolnjeval triletnega časovnega produkcijskega obdobja, temveč se revizijske navedbe v tem delu nanašajo na zatrjevanje o splošni nedopustnosti takšnega kriterija.

Tudi sicer pa je treba ponovno ugotoviti, da naročnik naroča nacionalni radijski sistem, ki ga bodo uporabljale službe javne in nacionalne varnosti, zato ima naročnik utemeljene razloge, da zahteva izkazovanje produkcijskega delovanja v daljšem časovnem razdobju. Daljše časovno razdobje namreč izkazuje večjo stabilnost in zanesljivost delovanja ter preizkušenost sistema. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel konkretnih razlogov, zakaj naj naročnik ne bi smel zahtevati triletnega časovnega razdobja, temveč le pavšalno navaja, da s tem onemogoča sodelovanje ponudniku, ki razpolaga s sistemom, katerega čas delovanja je krajši od treh let. To je sicer res, a dejstvo je, da izvajalec, ki razpolaga s sistemom v triletnem produkcijskim delovanjem, v primerjavi z izvajalcem, ki razpolaga le s sistemom, delujočim eno leto, izkazuje večjo stopnjo stabilnosti in zanesljivosti delovanja, kar je pri vzpostavitvi nacionalnega radijskega sistema okoliščina, ki jo je naročnik upravičen upoštevati.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in kasnejših vlogah zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je njegov zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo plačal takso v previsokem znesku. V obravnavanem primeru znaša višina takse (glede na to, da je naročnik predmetno javno naročilo v točki II.1.2 objave obvestila o naročilu št. JN1921/2016 opredelil kot naročilo blaga), skladno s prvim odstavkom 71. člena ZPVPJN, 3.500,00 EUR, vlagatelj pa je plačal takso v višini 7.000,00 EUR. Državna revizijska komisija bo zato Ministrstvu za finance na podlagi četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN naložila, naj vlagatelju vrne preveč plačano takso v višini 3.500,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, dne 2. 8. 2016

predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

V vednost:

- finančna služba Državne revizijske komisije