018-089/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-089/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba gradbeno obrtniških del za vgradnjo gasilskega požarnega dvigala in predelavo požarnih sektorjev na stolpnici Univerzitetnega kliničnega centra Maribor«, na podlagi zahtevkov za revizijo ponudnika Strabag gradbene storitve d.o.o., Letališka cesta 33, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter ponudnika GH Holding d.d., Letališka cesta 27, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska 53, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.7.2016

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v postopku javnega naročanja«, št. 4110-11/2015/17 z dne 7.4.2016.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 1.797,42 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 29.9.2015 na portalu javnih naročil pod številko JN6758/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu »Izvedba gradbeno obrtniških del za vgradnjo gasilskega požarnega dvigala in predelavo požarnih sektorjev na stolpnici Univerzitetnega kliničnega centra Maribor« ter dne 30.10.2015 pod številko JN7671/2015 še popravek slednjega. Obvestilo o javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, in njegov popravek sta bila objavljena tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, in sicer dne 2.10.2015 pod številko 2015/S 191-344950 ter dne 4.11.2015 pod številko 2015/S 213-387572.

Na podlagi objave omenjenega javnega naročila je naročnik prejel 11 pravočasnih ponudb, ki jih je razvrstil glede na merilo najnižje cene in po izvedenem preverjanju ugotovil, da so vse neprimerne ter s tem nepopolne, zato je z »Odločitvijo v postopku javnega naročanja«, št. 4110-11/2015/17 z dne 7.4.2016, izločil vse prejete ponudbe.

Prvi in drugi vlagatelj sta pri naročniku vložila zahtevo za dodatno obrazložitev omenjene odločitve, po prejemu slednje pa zoper odločitev naročnika o izločitvi vseh ponudb vložila zahtevka za revizijo, in sicer prvi vlagatelj dne 4.5.2016 ter drugi vlagatelj dne 6.5.2016.

Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko »3. REKAPITULACIJA IN PONUDBENI PREDRAČUN«, umeščene pod poglavje »POSEBNI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE«, med drugim navedel: »/…/Pri pozicijah, ki so modro osenčene, mora ponudnik opisati ponujeni predmet in pojasniti, kako izpolnjuje postavljeno zahtevo, navede naj tudi kataloško številko. Nadalje mora ponudnik pri pozicijah, pri katerih je naročnik izrecno navedel, da se zahteva predložitev kompletne tehnične dokumentacije (kot npr. popis GO – C1. DVIGALO), slediti izrecnim navodilom naročnika in predložiti kompletno tehnično dokumentacijo, iz katere bodo razvidni razpisni pogoji./…/«. Po zatrjevanju prvega vlagatelja je naročnik v več odgovorih, objavljenih na portalu javnih naročil, dodatno pojasnil navedeno določbo razpisne dokumentacije, s tem ponudnikom podal natančna navodila glede izpolnjevanja popisa del ter opreme in posledično v tem delu spremenil prvotno določbo razpisne dokumentacije. Izpolnjevanje popisa del je bilo glede na spremenjeno določbo odvisno od tega, ali so pozicije osenčene, ali le-te niso osenčene, je pa v popisih oprema definirana s tipom in proizvajalcem, ali pa pozicije niso osenčene in oprema ni definirana s kataloško številko ter proizvajalcem. Prvi vlagatelj navaja, da postavka »C.1/DVIGALO 1 - SKLOP 1: postavka 1,00 GASILSKO DVIGALO 1« ni bila osenčena, niti ni bila v tej postavki oprema definirana s kataloško številko in proizvajalcem, zato so ponudniki pri izpolnjevanju le-te morali upoštevati naslednje naročnikovo navodilo: »/…/Za postavke, ki niso osenčene, in v popisih oprema ni definirana s kataloško številko in proizvajalcem, ponudniki ne rabijo priložiti nobene dokumentacije v fazi oddaje ponudbe. Bo pa moral izbrani ponudnik pred naročilom opreme na gradbišče priložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bodo razvidne razpisane tehnične karakteristike opreme iz pogodbenega popisa./…/«. Po zatrjevanju prvega vlagatelja ponudniki glede na navedeno določilo razpisne dokumentacije v popisu del ter opreme niso bili dolžni navesti tipa in proizvajalca opreme. Prvi vlagatelj je zato ravnal pravilno, ko je pri omenjeni postavki vnesel le ceno in ponudbi priložil opis tehničnih specifikacij za dvigalo, iz katerih izhaja, da je ponujeno dvigalo skladno z zahtevanimi razpisnimi pogoji. Zgolj dejstvo, da pod poglavjem »C.1/DVIGALO 1 - SKLOP 1« pri postavki »1,00 GASILSKO DVIGALO 1« ni navedel tipa in proizvajalca opreme, ne more biti razlog za izločitev njegove ponudbe. Na podlagi navedenega prvi vlagatelj predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi naročnikovo odločitev o izločitvi vseh ponudb, poleg tega zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Drugi vlagatelj navaja, da je razpisna dokumentacija v zvezi s postavkama »C1./DVIGALO 1 – SKLOP 1« in C.2/DVIGALO 2 – SKLOP 2« glede vrat kabine ter vrat jaška dvigala sočasno določala dve različni zahtevi, in sicer opremljenost vrat z dvema oknoma premera 400 mm in z zastekljeno odprtino površine minimalno 600 cm2, ki ju ni mogoče enačiti, ampak ju je potrebno izpolniti kumulativno. Okno je namreč sestavljeno iz več elementov, primarno vsaj iz okvirja in polnila (stekla), zaradi česar je običajno (in tehnično celo nujno), da površina ter s tem posledično premer celotnega okna (ki vključuje tudi okvir) ni enaka površini zastekljene površine okna. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je ponudil avtomatska teleskopska dvopanelna vrata kabine dvigala in jaška, ki imajo dve okni premera 400 mm, ob čemer površina zastekljene odprtine znaša 600 cm2, kar v celoti ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Navedeno izhaja iz dokumenta »Opis izvedb dvigal po oznakah v načrtu« (list. št. 34), v katerem so navedene specifikacije posameznih postavk ponujenega dvigala. Ker za postavko oken ponuja tehnično natanko takšno opremo (okno), kot jo je zahteval naročnik, drugi vlagatelj ob upoštevanju določbe razpisne dokumentacije, ki določa, da »v kolikor ponudnik ne priloži za posamezno postavko iz popisa drugi opis za ponujeno opremo, se smatra, da ponuja točno takšno opremo, kot je navedena v popisih«, posebnega dodatnega tehničnega opisa za okna ni predložil, slike v priloženem dokumentu »Opis izvedb dvigal po oznakah v načrtu« so zgolj simbolične in zato za presojo tehnične ustreznosti vlagateljeve ponudbe irelevantne. V kolikor je naročnik dvomil v izpolnjevanje zahtev, bi moral za razjasnitev nejasnosti uporabiti institut pojasnjevanja ponudb. Drugi vlagatelj je namreč oddal ponudbo, ki v celoti izpolnjuje naročnikove pogoje ter zahteve, določene v razpisni dokumentaciji, vključno z zahtevo po skladnosti dvigala s standardom SIST EN 81-72. Slednji ureja »varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) – posebne aplikacije za osebna in osebno-tovorna dvigala – 72. del: dvigala za gasilce«. Iz ponudbene dokumentacije drugega vlagatelja izhaja, da ponuja »dvigalo za gasilce«. Glede na navedeno je naročnik z opisanimi ravnanji in opustitvami, nedoslednim preverjanjem vsebine ponudb ter arbitrarnim naknadnim prilagajanjem določb razpisne dokumentacije v obravnavanem postopku kršil 8., 10., 41., 71., 78., 79. in 80. člen ZJN-2. Drugi vlagatelj zato predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi ter odločitev o izločitvi vseh ponudb in dodatno obrazložitev slednje razveljavi, poleg tega zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z Odločitvijo, št. 4110-11/2015/39 z dne 17.5.2016, zavrnil kot neutemeljen. Navaja določilo razpisne dokumentacije v prvotnem besedilu, pred objavo odgovorov na vprašanja ponudnikov (citirano v okviru navedb prvega vlagatelja), ter nanj nanašajoča se vprašanja ponudnikov, objavljena na portalu javnih naročil dne 13.11.2015 ob 8.06 uri, 8.16 uri, 9.02 uri, 9.45 uri ter ob 10.06 uri. Na vsa navedena vprašanja ponudnikov je naročnik dne 13.11.2015 na portalu javnih naročil podal naslednji odgovor: »/…/Ponudniki morajo za vse osenčene pozicije priložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bodo razvidne razpisane zahteve za blago, opremo oz. storitev (v nadaljevanju oprema). To velja tudi, če ponujajo isti tip in proizvajalca opreme, kot je naveden v popisih. V kolono kataloška številka vpišejo tip in proizvajalca opreme. V fascikel s tehnično dokumentacijo pa predložijo vso ustrezno tehnično in drugo dokumentacijo, iz katere bodo razvidne razpisane zahteve. Za postavke, ki niso osenčene, je pa v popisih definirana oprema s tipom in proizvajalcem, morajo ponudniki v kolono kataloška številka vpisati opremo, ki jo ponujajo, in sicer: 1. V kolikor ponujajo opremo, kot je definirana v popisih s kataloško številko in proizvajalcem, ne rabijo priložiti nobene dokumentacije. 2. V kolikor pa ponujajo drug proizvod, morajo v polje za kataloško številko vpisati tip in proizvajalca opreme, ter v fascikel s tehnično dokumentacijo predložiti vso ustrezno tehnično in drugo dokumentacijo, iz katere bodo razvidne razpisane zahteve. Za postavke, ki niso osenčene in v popisih oprema ni definirana s kataloško številko in proizvajalcem, ponudniki ne rabijo priložiti nobene dokumentacije v fazi oddaje ponudbe. Bo pa moral izbrani ponudnik pred naročilom opreme na gradbišče priložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bodo razvidne razpisane tehnične karakteristike opreme iz pogodbenega popisa./…/«. Naročnik zatrjuje, da z navedenim odgovorom na zastavljena vprašanja ponudnikov, ki so bila splošna, glede postavke »C1./DVIGALO 1 – SKLOP 1: postavka 1,00 GASILSKO DVIGALO 1« ni spremenil zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč je podal splošno opredelitev glede izpolnjevanja ponudbenega predračuna. Navaja, da je bilo določilo razpisne dokumentacije: »/…/Nadalje mora ponudnik pri pozicijah, pri katerih je naročnik izrecno navedel, da se zahteva predložitev kompletne tehnične dokumentacije (kot npr. popis GO – C1. DVIGALO), slediti izrecnim navodilom naročnika in predložiti kompletno tehnično dokumentacijo, iz katere bodo razvidni razpisni pogoji./…/«, določeno kot izjema, ki nikoli ni bila spremenjena. V tem delu prvi vlagatelj ni sledil navodilom naročnika in je med prospektni material vložil dokument, ki predstavlja prepis zahtevanih tehničnih karakteristik iz popisa opreme, jih podpisal ter žigosal. Slednje po mnenju naročnika ne predstavlja kompletne tehnične dokumentacije oziroma sploh ne predstavlja tehnične dokumentacije ponujenega dvigala, zato ni mogoče razbrati, kaj je predmet ponudbe prvega vlagatelja. Po oceni naročnika njegov zahtevek za revizijo ni utemeljen, posledično pa je potrebno zavrniti tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Nadalje je naročnik z Odločitvijo, št. 4110-11/2015/40 z dne 19.5.2016, kot neutemeljen zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Navaja, da je v popisih projektov za izvedbo (PZI) definiral večje dimenzije okna, kot so opredeljene v požarnem elaboratu, ki je bil izdelan v fazi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Nadalje zatrjuje, da je na vsakih vratih dvigala (vrata kabine in vrata jaška) zahteval dve okni. Iz ponudbe drugega vlagatelja (list. št. 34) je razvidno, da nudi zastekljene odprtine površine 600 cm2. Na podlagi formule za izračun površine kroga (P=πr2) izpeljana formula za izračun polmera (fi) kroga (r=P/π=600/3,1=13,8 cm) pokaže, da fi v konkretnem primeru znaša 27,6 cm ali 276 mm. Izhajajoč iz popisa, kjer sta bili zahtevani dve okni, vsako dimenzije fi 400 mm, površina za eno okno znaša 1256 cm2, kar za obe okni skupaj pomeni 2512 cm2. Iz ponudbe drugega vlagatelja je razvidno, da le-ta nudi samo eno odprtino pravokotne oblike s površino zastekljenega dela 600 cm2, kar bistveno odstopa od zahteve iz razpisne dokumentacije po dveh okroglih oknih s fi 400 mm in s skupno površino 2512 cm2. Razlike med površino, kot izhaja iz tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji, tj. 2516 cm2 (izrecno zahtevanih dveh oken), ter površino 600 cm2 iz ponudbe vlagatelja, ne more predstavljati površina okvirja okna. Tudi v kolikor bi se za utemeljeno izkazala revizijska navedba o tem, da površina okna ni enaka površini zastekljenega dela okna, ne gre prezreti, da je drugi vlagatelj na vsakih vratih požarnega dvigala ponudil zgolj eno okno pravokotne oblike (namesto dveh okrogle oblike). Nadalje je naročnik v razpisni dokumentaciji pri postavki »C1./DVIGALO 1- SKLOP 1« (enako pri postavki »C2./DVIGALA 2 – SKLOP 2«) zahteval, da mora biti dvigalo izvedeno v skladu s standardom SIST EN 81-72. Omenjeni standard je bil posebej zahtevan tudi pri ploščicah ter napisih, ki pripadajo neposredno dvigalu, lestvi pri vstopanju v jamo jaška, osvetlitvi in elektrifikaciji jaška, programih za požarni alarm, programih gasilske vožnje. Po zatrjevanju naročnika dvigalo, ki ga ponuja drugi vlagatelj, ne ustreza standardu SIST EN 81-72, kar je razvidno iz dokumenta »Opis izvedb dvigal po oznakah v načrtu«, vsebovanega v ponudbeni dokumentaciji drugega vlagatelja (list. št. 34). Glede na navedeno je po mnenju naročnika zahtevek za revizijo drugega vlagatelja potrebno zavrniti, posledično pa je potrebno zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Prvi vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 2.6.2016 izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih kot neutemeljene zavrnil. Vztraja pri navedbi, da je naročnik z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil, spremenil razpisno dokumentacijo, pri čemer so bili odgovori naročnika splošni in so opredelili navodila za vse pozicije v ponudbenem predračunu. Po zatrjevanju prvega vlagatelja je naročnik za dvigalo določil takšne tehnične zahteve, da so morali ponudniki ponuditi po meri izdelano dvigalo in zato zanj niti niso mogli niti (glede na spremenjeno določbo razpisne dokumentacije) niso bili dolžni v fazi oddaje ponudbe predložiti nobene, zlasti ne kataloške dokumentacije. Kljub temu je prvi vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo vložil dokument, na katerem so navedene vse tehnične karakteristike ponujenega dvigala, in z njim potrdil, da ponuja dvigalo, ki je skladno s tehničnimi zahtevami naročnika. Prvi vlagatelj vztraja pri predlogu o ugoditvi njegovemu zahtevku za revizijo, ter priglaša stroške odvetniških storitev, nastalih v zvezi s pripravo obrazložene vloge med postopkom.

Drugi vlagatelj je Državni revizijski komisiji skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN posredoval pripravljalno vlogo z dne 17.6.2016, v kateri se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da so naročnikova zatrjevanja v omenjeni odločitvi v celoti neutemeljena, hkrati pa zaradi številnih novih vsebinskih navedb glede domnevne vsebine zahtev iz razpisne dokumentacije (ki jih drugi vlagatelj konkretno navaja) v tej fazi postopka pomenijo nedovoljeno novoto. V nadaljevanju drugi vlagatelj vztraja pri že podanih revizijskih trditvah in dokaznih predlogih ter dodatno zatrjuje, da navedba skladnosti z družino standardov oziroma krovnih standardov »EN 81« ne pomeni, da dvigalo ni izdelano v skladu z določenim podstandardom (npr. »EN 81-72«), kot tudi dejstvo, da je dvigalo ali njegov del skladen z določenim podstandardom (npr. »EN 81-70«), ne pomeni, da dvigalo ali njegov del hkrati ne more biti skladen tudi z drugimi podstandardi. Drugi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija v zvezi s podanimi navedbami pridobi strokovno mnenje neodvisnega strokovnjaka ali izvedenca za standardizacijo, ter vztraja pri postavljenem pravovarstvenem predlogu in zahtevi za povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika, in po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe v zvezi s sporom med prvim vlagateljem in naročnikom, ki je v tem, ali je bil prvi vlagatelj na podlagi določb razpisne dokumentacije v popisu del in opreme (kot sestavnem delu ponudbenega predračuna) pri postavki »C.1/DVIGALO 1 – SKLOP 1: postavka 1,00 GASILSKO DVIGALO 1« dolžan navesti tip in proizvajalca dvigala oziroma opreme ter zanj predložiti tehnično dokumentacijo, iz katere bo razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo pod poglavje »POSEBNI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE« vključil točko »3. REKAPITULACIJA IN PONUDBENI PREDRAČUN«, v kateri je določil:

»/…/Ponudnik mora kot sestavni del ponudbe oddati predračun tudi v elektronski obliki (POPISI v Excelu). Opisi so »zaklenjeni« in se ne morejo spreminjati, ponudnik pa mora k popisom del in materialov pripisati cene na enoto mere (cena/EM) v koloni »Ponujena oprema, kat. št. – artikel« zapisati zahtevane podatke o postavki.

Pri pozicijah, ki so modro osenčene, mora ponudnik opisati ponujeni predmet in pojasniti, kako izpolnjuje postavljeno zahtevo, navede naj tudi kataloško številko. Nadalje mora ponudnik pri pozicijah, pri katerih je naročnik izrecno navedel, da se zahteva predložitev kompletne tehnične dokumentacije, (kot npr. popis GO – C1. DVIGALO), slediti izrecnim navodilom naročnika in predložiti kompletno tehnično dokumentacijo, iz katere bodo razvidni razpisani pogoji./…/«.

Z navedeno določbo razpisne dokumentacije je naročnik določil, da morajo ponudniki kot sestavni del ponudbe predložiti predračun (tudi) v elektronski obliki, ter ponudnikom podal zavezujoča navodila glede njegovega izpolnjevanja in opredelil primere obligatorne predložitve tehnične dokumentacije.

Naročnik je glede izpolnjevanja ponudbenega predračuna in zahteve po predložitvi tehnične dokumentacije (ter s tem posledično glede razlage navedene določbe) prejel več vprašanj, v zvezi s katerimi je dne 13.11.2015 (ob 8.06, 8.07, 8.16, 9.02, 9.45, 10.06 uri) na portalu javnih naročil objavil za vsa enak odgovor:

»/…/Ponudniki morajo za vse osenčene pozicije priložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bodo razvidne razpisane zahteve za blago, opremo oz. storitev (v nadaljevanju oprema). To velja tudi, če ponujajo isti tip in proizvajalca opreme, kot je naveden v popisih. V kolono kataloška številka vpišejo tip in proizvajalca opreme. V fascikel s tehnično dokumentacijo pa predložijo vso ustrezno tehnično in drugo dokumentacijo, iz katere bodo razvidne razpisane zahteve.

Za postavke, ki niso osenčene, je pa v popisih definirana oprema s tipom in proizvajalcem, morajo ponudniki v kolono kataloška številka vpisati opremo, ki jo ponujajo, in sicer:
1. V kolikor ponujajo opremo, kot je definirana v popisih s kataloško številko in proizvajalcem, ne rabijo priložiti nobene dokumentacije.
2. V kolikor pa ponujajo drug proizvod, morajo v polje za kataloško številko vpisati tip in proizvajalca opreme ter v fascikel s tehnično dokumentacijo predložiti vso ustrezno tehnično in drugo dokumentacijo, iz katere bodo razvidne razpisane zahteve.

Za postavke, ki niso osenčene in v popisih oprema ni definirana s kataloško številko in proizvajalcem, ponudniki ne rabijo priložiti nobene dokumentacije v fazi oddaje ponudbe. Bo pa moral izbrani ponudnik pred naročilom opreme na gradbišče priložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bodo razvidne razpisane tehnične karakteristike opreme iz pogodbenega popisa./…/«.

Iz vsebine navedenega odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil, je razbrati, da je naročnik z njim podrobno razčlenil in s tem celovito uredil način izpolnjevanja ponudbenega predračuna v vseh njegovih postavkah (torej tudi v postavki »C.1/DVIGALO 1 – SKLOP 1: postavka 1,00 GASILSKO DVIGALO 1«) in določil primere obligatorne predložitve tehnične dokumentacije. S tem je (brez posebne objave Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki se za spremembe razpisne dokumentacije preko odgovorov naročnika na portalu javnih naročil ne zahteva) v celoti in na vseh mestih razpisne dokumentacije spremenil vse tiste njene določbe, ki so pred objavo omenjenega odgovora urejale navedene vsebine. Z obravnavanim odgovorom, za katerega naročnik ni določil, da z njim ureja zgolj določene primere izpolnjevanja ponudbenega predračuna in predložitve tehnične dokumentacije, je torej naročnik na generalni ravni uredil omenjena vprašanja na celovit in vseobsegajoč način, kar je nenazadnje logično, saj bi se v nasprotnem primeru obravnavana sprememba odrazila v medsebojno nasprotujočih si določbah razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija na podlagi preučitve vsebine odgovora, dne 13.11.2015 objavljenega na portalu javnih naročil, pritrjuje revizijski navedbi, da je naročnik pri podajanju navodil glede izpolnjevanja ponudbenega predračuna ter določitve obveznosti predložitve tehnične dokumentacije razlikoval med tremi različnimi možnimi primeri, opredeljenimi s sledečimi razlikovalnimi okoliščinami:

- pozicije v ponudbenem predračunu so bile osenčene (v tem primeru so morali ponudniki ponudbi priložiti ustrezno tehnično in drugo dokumentacijo, iz katere je bilo razvidno izpolnjevanje zahtev za blago, opremo oziroma storitev, v kolono »kataloška številka« pa vpisati tip ter proizvajalca opreme);
- pozicije v ponudbenem predračunu niso bile osenčene, oprema v popisih pa je bila definirana s tipom in proizvajalcem (v tem primeru so morali ponudniki v kolono »kataloška številka« vpisati ponujeno opremo – v kolikor so ponudili opremo, kot je bila definirana v popisih s kataloško številko ter proizvajalcem, niso bili zavezani predložiti nobene dokumentacije, v kolikor so ponudili drug proizvod, so morali v polje za kataloško številko vpisati tip ter proizvajalca opreme, v fascikel s tehnično dokumentacijo pa predložiti vso ustrezno tehnično in drugo dokumentacijo, iz katere je izhajalo izpolnjevanje predpisanih tehničnih zahtev);
- pozicije v ponudbenem predračunu niso bile osenčene in oprema ni bila definirana s kataloško številko in proizvajalcem (v tem primeru ponudniki v fazi oddaje ponudbe niso bili dolžni predložiti nobene dokumentacije, naročnik pa je določil, da bo moral izbrani ponudnik pred naročilom opreme na gradbišče predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere bodo razvidne tehnične karakteristike opreme iz pogodbenega popisa).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeni predračun oziroma v popis opreme ugotavlja, da postavka »C.1/DVIGALO 1 – SKLOP 1: postavka 1,00 GASILSKO DVIGALO 1« ni bila osenčena, poleg tega oprema ni bila definirana z navedbo kataloške številke ter proizvajalca, čemur naročnik ne nasprotuje. Naročnik tudi ne zanika, da (upoštevaje odgovor, dne 13.11.2015 objavljen na portalu javnih naročil) za takšen primer ni zahteval, da morajo ponudniki v ponudbenem predračunu navesti tip ter proizvajalca opreme. Državna revizijska komisija zato ob upoštevanju omenjenega odgovora naročnika zaključuje, da je navedba prvega vlagatelja o tem, da pri popisu opreme oziroma v ponudbenem predračunu pri postavki »C.1/DVIGALO 1 – SKLOP 1: postavka 1,00 GASILSKO DVIGALO 1« ni bil dolžan navesti tipa ter proizvajalca opreme, utemeljena.

Na podlagi vsebine obravnavanega odgovora naročnika z dne 13.11.2015 Državna revizijska komisija nadalje zaključuje, da prvi vlagatelj za obravnavano postavko, ki je naročnik v popisu opreme kot delu ponudbenega predračuna ni niti osenčil niti opreme ni definiral z navedbo kataloške številke ter proizvajalca, ni bil dolžan v okviru ponudbene dokumentacije predložiti nobene dokumentacije. Navedba naročnika, da prvi vlagatelj ni sledil njegovim navodilom in v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ni predložil kompletne tehnične dokumentacije ponujenega dvigala, je zato neutemeljena.

Pri tem Državna revizijska komisija pripominja, da je prvi vlagatelj v fascikel s tehnično dokumentacijo (četudi tega ni bil dolžan storiti) vložil dokument »Tehnična specifikacija za dvigala« (sicer opredeljen za poslovno skrivnost), iz katerega izhaja, da ponujeno dvigalo ustreza predpisanim tehničnim zahtevam.

Upoštevaje navedeno je torej naročnik kršil določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2 v povezavi z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ko je ponudbo prvega vlagatelja označil za neprimerno ter s tem nepopolno in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila ter razveljavila naročnikovo odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev v postopku javnega naročanja«, št. 4110-11/2015/17 z dne 7.4.2016.

Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da je prvi vlagatelj navedbo o tem, da so morali ponudniki ponuditi dvigalo, ki bo izdelano po meri, zato je bilo logično, da naročnik zanj ni zahteval predložitve tehnične dokumentacije, prvič podal šele v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Omenjena navedba je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN, iz katere izhaja, da vlagatelj v omenjeni opredelitvi ne sme (med drugim) navajati novih dejstev, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v predrevizijskem postopku, prepozna, zato je Državna revizijska komisija pri odločanju ni upoštevala ter se do nje ni vsebinsko opredelila, vendar slednje na njeno odločitev, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa, ni vplivalo.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v konkretnem postopku javnega naročanja sprejme katero od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija odločala o sporu med drugim vlagateljem in naročnikom, ki je v tem, ali dvigali, ki ju je drugi vlagatelj ponudil pod postavkama »C1./DVIGALO 1 – SKLOP 1« in »C2./DVIGALO – SKLOP 2«, izpolnjujeta tehnične zahteve, določene v razpisni dokumentaciji.

Pod omenjenima postavkama je naročnik kot predmet javnega naročila opredelil gasilski dvigali, za kateri je v okviru tehničnih specifikacij določil posebne zahteve, ki so se (med drugim) nanašale na vrata kabine in vrata jaška obeh dvigal:

»Vrata kabine: avtomatska, teleskopska, paneli obloženi z brušeno nerjavečo pločevino, dim. vrat (bruto) 1650 x 2300 mm, zaščita vhoda s svetlobno zaveso. Vrata morajo biti opremljena z oknoma 2 x fi 400 mm, višina parapeta ca. 140 cm, zastekljenima z varnostnim steklom.

Vrata jaška: avtomatska, teleskopska, obložena z brušeno nerjavečo pločevino, dim. vrat (bruto) 1650 x 2300 mm; krila in okvirji obloženi s strukturirano nerjavečo pločevino. Vrata morajo biti opremljena z oknoma 2 x fi 400 mm, višina parapeta ca. 140 cm, zastekljenima z varnostnim refleksnim steklom. Ob pristanku dvigala se morata okni vrat kabine in vrat jaška prekrivati.«

Nadalje je bila v Študiji požarne varnosti, zajete v Projektni dokumentaciji, v zvezi z vrati kabine ter vrati jaška obeh dvigal določena še naslednja zahteva: »/…/V skladu z MHHR morajo imeti vrata kabine dvigala in vrata jaška dvigala vgrajeno zastekljeno odprtino s površino minimalno 600 cm2, ki omogoča gasilcem pogled v predprostor dvigal./…/«.

Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila v okviru obrazložitve svoje odločitve o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, so bili ponudniki glede na posamezne okoliščine, ki jih je kot razlikovalne opredelil naročnik, zavezani v okviru ponudbene dokumentacije predložiti tehnično dokumentacijo le za določeno opremo. Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja že ugotovila, da ponudniki za ponujeni dvigali v ponudbi niso bili dolžni navesti tipa ter proizvajalca opreme, niti zanju niso bili dolžni predložiti tehnične dokumentacije. V takšnem primeru, ko torej ponudnik za posamezno postavko iz popisa za ponujeno opremo ni bil dolžan predložiti tehnične dokumentacije in k ponudbeni dokumentaciji tudi dejansko ni priložil drugega opisa, se je v skladu z določbo razpisne dokumentacije na strani 57 štelo, da ponuja natanko takšno opremo, kot jo je v popisih navedel naročnik. V kolikor pa je ponudnik za posamezno postavko iz popisa opreme v okviru ponudbene dokumentacije predložil tehnično dokumentacijo, je to upoštevaje navedeno določbo (med drugim) lahko pomenilo tudi, da ponuja opremo, drugačno od tiste, ki jo je v popisih navedel naročnik. V tej okoliščini je dejansko stanje v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila bistveno drugačno od tistega, ki je predstavljalo dejansko podlago odločitve Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-313/2012 (na katero se sklicuje drugi vlagatelj), saj v slednji (za razliko od obravnavane zadeve) predložitev tehnične dokumentacije ni bila predvidena v nobenem primeru.

Naročnik je zato v konkretnem postopku oddaje javnega naročila v primeru predložitve tehnične dokumentacije (tako na podlagi izrecne zahteve določila razpisne dokumentacije kot tudi na temelju avtonomne odločitve ponudnika) slednjo moral preučiti ter jo posledično upoštevati pri preverjanju izpolnjevanja tehničnih zahtev in s tem pri ugotavljanju (ne)popolnosti ponudbe.

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je naročnik ponudbo drugega vlagatelja kot neprimerno in zato nepopolno izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, ker je na podlagi priložene tehnične dokumentacije ugotovil, da vrata kabine dvigala niso opremljena z dvema oknoma s površino posameznega okna premera (fi) 400 mm. Po zatrjevanju naročnika drugi vlagatelj ponuja dvigalo z vrati kabine, opremljenimi z zgolj enim oknom pravokotne oblike s površino zastekljenega dela 600 cm2, drugi vlagatelj pa trdi, da ponuja avtomatska teleskopska dvopanelna vrata kabine ter vrata jaška, ki imajo dve okni premera 400 mm in površino zastekljene odprtine 600 cm2, ter navaja, da so slike, prikazane v dokumentu »Opis izvedb dvigal po oznakah v načrtu«, zgolj simbolične narave in zato za oceno popolnosti ponudb niso relevantne.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo drugega vlagatelja ugotavlja, da je slednji v fascikel tehnično dokumentacijo pod list. št. 34 vložil dokument »Opis izvedb dvigal po oznakah v načrtu«, ki (med drugim) obsega tehnične specifikacije posameznih postavk dvigala, ponujenega pod postavkama »C1./DVIGALO 1 – SKLOP 1« in »C2./DVIGALO – SKLOP 2«, ter slikovno gradivo s prikazom dvigala.

Četudi drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je predloženo slikovno gradivo zgolj simbolično, navedbe, s katero bi z zatrjevano simbolično naravo slik dvigala v postopku oddaje javnega naročila seznanil naročnika, v omenjenem dokumentu ni najti, zato ji Državna revizijska komisija ni mogla slediti. Ker je omenjeno slikovno gradivo del dokumenta »Opis izvedb dvigal po oznakah v načrtu«, na katerega se z namenom dokazovanja tehnične ustreznosti ponudbe sklicuje (in mu s tem priznava verodostojnost ter daje težo) drugi vlagatelj sam, je neutemeljena navedba, da slikovno gradivo, vsebovano v tem dokumentu, za presojo tehnične ustreznosti njegove ponudbe ni relevantno.

Iz predloženega slikovnega gradiva je razvidno, da so vrata kabine dvigala, ponujenega pod omenjenima postavkama, opremljena z zgolj enim in ne dvema oknoma, kot je zahteval naročnik. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni kršil določbe 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo drugega vlagatelja kot neprimerno in s tem nepopolno izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Neprimerna je namreč v skladu z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 vsaka ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimerne ponudbe, ki ni skladna s pogoji glede vsebine predmeta javnega naročila, v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče opredeliti kot formalno nepopolne ter je posledično na podlagi 78. člena ZJN-2 ni dopustno dopolnjevati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati zatrjevane kršitve preuranjene izločitve vlagateljeve ponudbe ter nadomeščanja volje drugega vlagatelja z naročnikovim lastnim razumevanjem ponudbene vsebine, saj je bila slednja jasna in ni bila skladna z zahtevo po dveh oknih na vratih kabine dvigala. Naročnik zato ni imel razloga, da bi uporabil institut pojasnjevanja ponudbe, čigar uporaba v skladu z ZJN-2 tudi sicer ni zapovedana, pri čemer velja izpostaviti, da je na ponudniku, da svojo ponudbo pripravi s potrebno skrbnostjo tako, da bo njena vsebina jasna. Državna revizijska komisija glede na navedeno zaključuje, da naročniku zato ni mogoče očitati kršitve načela sorazmernosti (10. člen ZJN-2) in načela transparentnosti (8. člen ZJN-2), ki naj bi ju storil s tem, da je ponudbo drugega vlagatelja iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila izločil brez predhodne uporabe instituta pojasnjevanja ponudbe. Prav tako je neutemeljena revizijska navedba o naročnikovem arbitrarnem naknadnem prilagajanju določb razpisne dokumentacije (po vsebini smiselno zatrjevana kršitev 71. člena ZJN-2), saj je bila zahteva po dveh oknih na vratih kabine dvigala podana že ob objavi razpisne dokumentacije konkretnega javnega naročila in se med postopkom ni spreminjala.

Ker drugi vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil pravila ZJN-2, ko je njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZJN-2 njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Pri tem ni obravnavala (niti revizijskih niti v pripravljalni vlogi z dne 17.6.2016 podanih) navedb vlagatelja, ki se nanašajo na sestavne dele okna, na premer ter obliko oken in površino zastekljenih odprtin na vratih kabine ter jaška ponujenih dvigal, navedb, prav tako ni obravnavala (revizijskih kot tudi ne v pripravljalni vlogi z dne 17.6.2016 podanih) trditev v zvezi standardom SIST EN 81-72, saj njihova vsebinska presoja ne bi več v ničemer vplivala na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 3. točke izreka tega sklepa.

Posledično je Državna revizijska komisija kot nepotrebna zavrnila dokazna predloga z vpogledom na spletno stran »http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=46160f6d-99ca-48db-b3b8-7fb178220431« in s pridobitvijo strokovnega mnenja neodvisnega strokovnjaka ali izvedenca za standardizacijo o obsegu družine standarda SIST EN 81 ter možne sočasne skladnosti z več podstandardi (slednjega je drugi vlagatelj tudi sicer prvič in zato skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN prepozno podal šele v pripravljalni vlogi z dne 17.6.2016), ki ju je z namenom dokazovanja resničnosti navedb v zvezi s standardom SIST EN 81-72 predlagal drugi vlagatelj. Ker Državna revizijska komisija zaradi zgoraj pojasnjenega razloga revizijske navedbe glede sestavnih delov okna ni obravnavala, je kot nepotreben zavrnila tudi dokazni predlog po pridobitvi strokovnega mnenja neodvisnega strokovnjaka ali izvedenca gradbene stroke, ki ga je v zvezi z dokazovanjem omenjene navedbe predlagal drugi vlagatelj.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju, čigar zahtevku za revizijo je ugodila, na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- priglašenih 1.400 točk za sestavo zahtevka za revizijo (tar. št. 40/1 OT), kar ob vrednosti odvetniške točke v višini 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 642,60 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku 11,02 EUR (20 točk + 4 točke), izračunanih v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT,
- 22% DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) od omenjenih stroškov, kar skupaj znaša 143,80 EUR, in
- takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v skupni višini 1.797,42 EUR, ki jih je v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN naročnik dolžan povrniti prvemu vlagatelju v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za sestanek stranko v višini 200 točk (tar. št. 39/1 OT) in stroškov za pregled listin in dokumentacije (tar. št. 39/2 OT) v višini 200 točk, saj nobene od omenjenih storitev ni mogoče priznati kot samostojne storitve (tar. št. 39 OT), temveč sta obe že zajeti v tar. št. 40/1 OT. Prav tako Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika po tar. št. 40/2 OT v višini 200 točk (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena), saj v konkretnem primeru ni bil potreben, posledično pa mu ni priznala niti stroška za sestanek s stranko (tar. št. 39/1 OT). Navedbe v vlogi prvega vlagatelja z dne 2.6.2016 namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Tudi drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 12.7.2016

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- Odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska 53, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.