018-094/2016 Celjske lekarne, javni zavod

Številka: 018-094/2016-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja za Lekarno Rogaška Slatina« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj FARMASIST d.o.o., Cankarjeva cesta 2, Gornja Radgona (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika CELJSKE LEKARNE Javni zavod, Miklošičeva ulica 1, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 6. 2016

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Vzpostavitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja za Lekarno Rogaška Slatina«, kot izhaja iz naročnikovih dokumentov »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 12. 4. 2016 in »ODLOČITEV O SPREMEMBI ODDLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 22. 4. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 5.004,42 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 3. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprem postopku, z ocenjeno vrednostjo 200.000,00 EUR brez DDV. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 24. 3. 2016, pod št. objave JN2054/2016.

Naročnik je dne 12. 4. 2016 sprejel dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku MTH d.o.o., Cesta na Poljane 18, Ljubljana - Šentvid (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je dne 19. 4. 2016 opravil vpogled v ponudbeno dokumentacijo, dne 21. 4. 2016 pa prejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je naročnik sprejel na podlagi vlagateljeve zahteve.

Naročnik je dne 22. 4. 2016 sprejel dokument »ODLOČITEV O SPREMEMBI ODDLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, s katerim je odločitev z dne 12. 4. 2016 spremenil tako, da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nesprejemljivo (ponudba naj bi bistveno presegala naročnikova zagotovljena sredstva in vrednost, za katerega je še možen odprti postopek brez objave v Uradnem listu Evropske unije) in neprimerno (ponudnik naj bi določil nezakonit način plačila s predplačilom). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 25. 4. 2016.

Vlagatelj je dne 3. 5. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku ali Državni revizijski komisiji predlaga razveljavitev obeh odločitev o oddaji naročila, izločitev ponudbe izbranega ponudnika kot nepopolne, oddajo naročila vlagatelju in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Meni, da je naročnik v nasprotju s predpisi naknadno izločil njegovo ponudbo, z namenom izogibanja svojim zakonskim obveznostim, pri čemer odločitev naročnika ni obrazložena do te mere, da bi se jo dalo vsebinsko preizkusiti in nanjo podati vsebinsko učinkovit odgovor v pravnem sredstvu, saj ne vsebuje navedb določil predpisov, ki naj bi jih vlagatelj kršil, niti navedb zneska zagotovljenih sredstev (znana je le ocenjena vrednost), dolžnost objave v Uradnem listu EU pa skuša naročnik prikazati kot kršitev vlagatelja. Ne glede na nezadostno opredeljenost obrazložitve odločitve o oddaji naročil vlagatelj pristavlja, da Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZJF) in Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015; v nadaljevanju: ZIPRS1617) res urejata omejitev predplačil, vendar ta omejitev velja le za neposredne proračunske uporabnike, kar pa naročnik ni. Tudi v primeru, ko bi naročnik bil neposredni proračunski uporabnik, pa bi glede na predmet naročila veljala izjema od prepovedi predplačil, saj bi šlo za plačilo pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da je naročnik kršil veljavno javnonaročniško zakonodajo tudi zato, ker ni kot nepopolne izločil ponudbe izbranega ponudnika, ki naj ne bi izpolnjevala številnih razpisnih pogojev, tudi tako bistvenih, kot je zahteva po robotskih rokah z multi-picking tehnologijo – izbrani ponudnik naj bi namreč ponujal zastarelo in cenejšo tehnologijo mono-picking. Vlagatelj navaja tudi številne preostale tehnične zahteve, s katerimi naj ponujen izdelek izbranega ponudnika ne bi bil skladen (npr. zahteve v zvezi z merami in prostorsko umestitvijo sistema, zmogljivostjo in energetsko učinkovitostjo sistema, čim krajšimi transportnimi potmi, načinom vnosa in izmero pakiranj ter možnostjo naknadne dograditve izdajno-svetovalnega terminala za izdajo zdravil in drugih izdelkov na daljavo) ter kot evidentno kršitev izpostavlja dejstvo, da je bil izbrani ponudnik kot gospodarska družba registriran šele 29. 3. 2016, to je po objavi javnega naročila in le 7 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, hkrati pa naj bi bilo iz njegove ponudbe razvidno, da je z naročnikom komuniciral v svojstvu proizvajalca že pred tem datumom. Navedeno naj bi pomenilo neenako obravnavo ponudnikov ter omogočanje izogibanja in omejevanja odgovornosti za (morebitne) pretekle finančne nepravilnosti ali finančne nestabilnosti proizvajalca ter vnaprejšnjo neučinkovitost zahtev naročnika iz naslova finančnih zavarovanj v višini, ki presega 20.000,00 EUR, zoper novoustanovljenega ponudnika z osnovnim kapitalom le 7.500,00 EUR.

Vlagatelj je na naročnika dne 30. 5. 2016 naslovil dopolnitev zahtevka za revizijo, v katerem glede na naknadno prejet dopis naročnika z dne 26. 5. 2016 navaja, da iz dopisu priloženega izseka poslovnega načrta za leto 2016 ni razvidno, ali gre v primeru zneska zagotovljenih sredstev 220.000,00 EUR neto le za načrtovana sredstva za investicijo ali morda ta znesek vključuje tudi sredstva za vzdrževanje investicije. Glede na splošno uveljavljeno računovodsko terminologijo vlagatelj sklepa, da znesek predstavlja le sredstva za začetno investicijo, ob čemer pa iz priloženih dokumentov ni razvidno, kakšen je obseg zagotovljenih sredstev za celotno življenjsko dobo javnega naročila. Dobava vlagateljevega sistema stane 205.325,76 EUR, kar je manj od zagotovljenih sredstev, s tekočim vzdrževanjem za leto 2016 pa 213.837,76 EUR brez DDV, kar je še vedno manj od 220.000,00 EUR.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 18. 5. 2016. Nasprotuje vsem navedbam vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano neprimernost njegove ponudbe. Očitke vlagatelja o zaobidu določb glede finančne stabilnosti ponudnikov in glede finančne ter davčne zgodovine ponudnikov prereka in jih ocenjuje kot žaljive, enako pa tudi očitke v zvezi s finančnimi zavarovanji.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 30. 5. 2016 zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje, da znašajo zagotovljena sredstva za predmetno javno naročilo 220.000,00 EUR brez DDV, kar je razvidno iz dokumenta Poslovni načrt 2016, ki sta ga potrdila Svet zavoda Celjske lekarne dne 16. 12. 2015 in Svet ustanoviteljev javnega zavoda Celjske lekarne dne 26. 1. 2016; tudi sicer pa je bil vlagatelj z višino zagotovljenih sredstev že predhodno seznanjen, v prejšnjem (neoddanem) javnem naročilu, izvedenem po postopku s pogajanji brez predhodne objave. V nadaljevanju naročnik nasprotuje tudi vsem vlagateljevim navedbam, ki se nanašajo na zatrjevano neprimernost ponudbe izbranega ponudnika. Izpostavlja, da pri pripravi javnega naročila ni zasledoval cilja pridobiti tehnično najbolj dovršen sistem na trgu, ampak sistem, ki je za naročnika sprejemljiv z vidika razmerja med kvaliteto in ceno ter vidika potreb naročnika, oba ponujena sistema pa v celoti zadovoljujeta potrebe naročnika. Naročnik kot nerazumljive označuje očitke vlagatelja o neenaki obravnavi ponudnikov; iz navedb vlagatelja naj niti ne bi bilo razvidno, v čem naj bi pravzaprav bilo podano neenako obravnavanje ponudnikov, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj sam sodeloval v predhodnem neuspešnem postopku javnega naročanja, kjer se je celovito seznanil z vsemi potrebami naročnika in na tej podlagi pripravil lastne rešitve. Kot špekulativne in neizkazane označuje še navedbe, ki se nanašajo na novoustanovljeno podjetje izbranega ponudnika in dodaja, da zakon ali razpisna dokumentacija ne določata nikakršnega pogoja ali omejitve, koliko časa pred objavo naročila mora ponudnik kot pravna oseba obstajati.

Naročnik je z vlogo z dne 2. 6. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 6. 2016 opredelil do navedb naročnika. V celoti vztraja pri dosedanjih navedbah, dejstvih in kršitvah. Navaja, da naročnik ni ovrgel temeljnega revizijskega očitka o izpolnjevanju zahteve po multi-picking tehnologiji ponujene naprave – še več, posredno je priznal, da izbrani ponudnik tehničnega pogoja ne izpolnjuje, revizijski razlog pa zavrnil kot nepomemben, češ, da ne ve, kaj takšna tehnologija sploh je in ni imel tega v mislih. Multi-picking tehnologijo je naročnik izrecno zahteval v razpisni dokumentaciji, poleg tega ima to isto tehnologijo že nameščeno v eni izmed svojih lekarn, moral pa bi tudi vedeti, da takšno tehnologijo ponuja več proizvajalcev v EU (npr. Apostore), pri čemer proizvajalci uporabljajo različne izvedbe multi-picking tehnologije – naročnik je zahteval le robotsko roko z »multi-picking tehnologijo« in ne morda takšne s »patentirano HD-multi-picking® tehnologijo«, kot jo je zahteval v prejšnjem razpisu in kakršno ponuja vlagatelj. V kolikor je naročnik napisal napačen, neželen, izrecni tehnični pogoj, bi moral razpis razveljaviti, ugoditi zahtevi za revizijo in vlagatelju povrniti stroške postopka.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, po preverjanju popolnosti obeh ponudb javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, po merilu manj ugodno ponudbo vlagatelja pa izločil kot nepopolno. V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je njegovo ponudbo označil za neprimerno in nesprejemljivo ter jo kot tako izločil iz postopka oddaje javnega naročila, javno naročilo pa oddal ponudniku, ki je predložil nepopolno ponudbo.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi s 16., 20. in 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nesprejemljiva je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna ali nesprejemljiva ponudba ni popolna ponudba (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila kot takšno po opravljenem pregledu in morebitni dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonito ravnanje naročnika z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kot nepopolne. Iz izpodbijane odločitve z dne 22. 4. 2016 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz razloga, ker je vlagatelj določil način plačila s predplačilom, kar naj bi bilo nezakonito glede na določbe ZJF in ZIPRS1617. Med strankama pri tem ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi (dokument »POSLOVNI PREDLOG«, točka 4) kot način plačila naročenega sistema navedel »- 60% ob podpisu Pogodbe o nabavi in vzdrževanju, - 25% ob pričetku namestitve, - 15% ob zaključku testnega zagona«. Pritrditi pa je vlagatelju v tem, da je naročnik – javni zavod – glede na opredelitev v 5. in 6. točki prvega odstavka 3. člena ZJF posredni in ne neposredni proračunski uporabnik, ob čemer zanj ne velja omejitev iz drugega odstavka 52. člena ZJF, skladno s katerim neposredni proračunski uporabnik uporablja sredstva za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del, o predplačilih pa se lahko dogovori le izjemoma ob primernem zavarovanju predplačil ter na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, oziroma župana, in skladno s katerim način zavarovanja predplačil iz državnih in občinskih proračunov predpiše minister, pristojen za finance. Izjeme od omejitve predplačil za neposredne uporabnike vsebuje 33. člen ZIPRS1617. Drugih določb v zvezi s predplačili ZJF in ZIPRS1617 ne vsebujeta, takih določb pa ni vsebovala niti razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik se v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, do vlagateljevih navedb glede vprašanja predplačil niti ne opredeljuje. Ob upoštevanju navedene pravne podlage in razpisne dokumentacije zato po oceni Državne revizijske komisije naročnik ni imel podlage za izločitev vlagateljeve ponudbe kot nepopolne iz obravnavanega razloga.

Iz izpodbijane odločitve z dne 22. 4. 2016 izhaja še, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nesprejemljivo tudi zato, ker naj bi ponudbena cena bistveno presegala naročnikova zagotovljena sredstva za to javno naročilo, prav tako pa naj bi tudi presegala vrednost, za katero je še mogoč odprti postopek brez objave v Uradnem listu Evropske unije.

Državna revizijska komisija pri tem najprej opozarja na določbo četrtega odstavka 24. člena ZJN-2, skladno s katero v primeru, ko vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno z določbami tega zakona. Vendar v obravnavanem primeru vrednost ponudbe, ki jo je naročnik obravnaval kot najugodnejšo popolno ponudbo (tj. ponudba izbranega ponudnika), v znesku 205.099,00 EUR brez DDV, ni presegala mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije, kot izhaja iz točke b 1. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2 (ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2015/2342 z dne 15. decembra 2015 o spremembi Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede pragov za uporabo v postopkih za oddajo naročil), zato je ugotovitev naročnika o dolžnem ravnanju, h kateremu bi ob morebitnem drugačnem dejanskem stanju bil zavezan po četrtem odstavku 24. člena ZJN-2, nerelevantna in ne more predstavljati razloga za izločitev vlagateljeve ponudbe kot nepopolne.

Skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 mora naročnik svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi z dne 22. 4. 2016 navedel le, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena finančna sredstva za to javno naročilo, brez obrazložitve te svoje navedbe. Šele po prejemu zahtevka za revizijo je naročnik vlagatelju dne 26. 5. 2016 posredoval delno zakrito stran iz dokumenta »CELJSKE LEKARNE – POSLOVNI NAČRT 2016«, na podlagi česar vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo sklepa, da znašajo zagotovljena sredstva za predmetno naročilo 220.000,00 EUR neto, čemur naročnik pritrjuje v obrazložitvi odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija pristavlja, da celotni poslovni načrt naročnika sicer ni bil del odstopljene dokumentacije in tudi ne del naročnikove dokumentacije o postopku oddaje tega javnega naročila.

Ne glede na morebitno ugotovitev, da se predstavljeni znesek nanaša le na zagotovljena sredstva za začetno investicijo (nakup in vzpostavitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja s prinosom zdravil) in ne tudi na zagotovljena sredstva za vzdrževanje te investicije (vzdrževanje sistema za naslednjih 60 mesecev), ob čemer bi bil na mestu zaključek, da naročnik ni izkazal resničnosti trditve o preseganju zagotovljenih sredstev, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik iz ponudbe vlagatelja niti ni mogel nedvoumno razbrati, kakšna sploh je ponudbena vrednost in na tej podlagi odločiti o (ne)sprejemljivosti te ponudbe.

Kljub temu, da je razpisna dokumentacija vsebovala določbo »Variantne ponudbe niso dopustne in jih naročnik v primeru prejema ne bo upošteval« (3. točka Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe), je vlagateljeva ponudba namreč vsebovala dva različna ponudbena predračuna na obrazcih št. 10, za dve različni izvedbi sistema, pri čemer sta oba obrazca pomanjkljivo izpolnjena – manjkajo vpisi pod zap. št. 3. »Skupna ponudbena vrednost brez DDV v €«, 4. »Popust v €«, 5. »Ponudbena vrednost s popustom brez DDV v €«, 6. »DDV (22%) v €« in 7. »Ponudbena vrednost z DDV v € (vsebuje vse stroške in popust)«. Na tem mestu Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je iz ravnanj naročnika evidentno, da je naročnik v okviru razvrščanja pravočasnih ponudb glede na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe v zvezi z merilom A »Cena« upošteval seštevek cen postavk pod zap. št. 1 in 2 iz enega predračuna v vlagateljevi ponudbi, v zvezi z merilom B »Obrazložitev dodatne ponudbe« pa vlagateljevo obrazložitev dodatne ponudbe (obr. št. 11), ki se nanaša na sistem, zajet v drugem ponudbenem predračunu.

Ob upoštevanju vsega navedenega zato naročnik ni imel podlage za izločitev vlagateljeve ponudbe kot nesprejemljive in s tem nepopolne zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, pa je kršil določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi z 21. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da je naročnik pri pregledu popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal v nasprotju z določili ZJN-2 s tem, ko te ponudbe ni izločil kot nepopolne oziroma s tem, ko je temu ponudniku oddal javno naročilo. Ponudba izbranega ponudnika naj ne bi bila skladna z več tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, pri čemer vlagatelj najprej izpostavlja neustrezno izvedbo robotskih rok pri ponujeni napravi.

Naročnik je tehnične specifikacije za avtomatizirani lekarniški sistem navedel v dokumentu »OPIS NAROČILA IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE« (priloga razpisne dokumentacije št. 1), zahtevano izvedbo robotskih rok pa je opredelil v drugi alineji razdelka »Opis in zahteve«: »v notranjem delu skladišča delujeta dve (2) elektronsko vodeni robotski roki z multi-picking tehnologijo«.

Vlagatelj navaja, da skladno z uveljavljenimi tržnimi standardi na trgu avtomatiziranih skladiščnih sistemov in avtomatiziranih lekarniških skladiščnih sistemov velja, da »multi-picking« tehnologija robotske roke predstavlja sposobnost robotske roke, da znotraj ene poti iznosa s polic pobere in na ustrezno mesto odloži več pakiranj hkrati, oziroma obratno, da znotraj ene poti vnosa pobere in na ustrezno polico odloži več pakiranj hkrati. Naročnik naj bi bil s to tehnologijo nedvomno ustrezno seznanjen in jo pravilno razumel že vsaj od leta 2014, ko se je nanjo skliceval v odločitvi o oddaji naročila avtomatiziranega lekarniškega sistema z eno robotsko roko s tako tehnologijo za eno od svojih lekarn (objava JN5287/2014 na portalu javnih naročil), izraz pa je bil lekarniški javnosti predstavljen na simpoziju ob 39. skupščini Slovenskega farmacevtskega društva v Portorožu dne 17. 5. 2014 s strani skupine sedmih lekarn, ki so takrat pri svojem delu že uporabljale robotizirana lekarniška skladišča – vlagatelj se v zvezi s to trditvijo sklicuje na zahtevku za revizijo priloženo prezentacijo s tega simpozija. Vlagatelj zatrjuje, da ima sistem, ki ga ponuja izbrani ponudnik, nameščeni robotski roki s tehnologijo »mono-picking«, ki deluje na principu vakuumskega sesanja (zgolj) po enega pakiranja.

Izbrani ponudnik navaja, da dokončno razumevanje pojma »multi-picking« prepušča naročniku, saj le on sam najbolje ve, kakšen cilj je zasledoval s to zahtevo; predvideva, da je za naročnika pomemben predvsem končni rezultat – dostava večjega števila pakiranj na ustrezno mesto v čim krajšem času.

Naročnik meni, da oba ponujena sistema v celoti zadovoljujeta njegove potrebe. Navaja, da v razpisni dokumentaciji ni podal jasne in nedvoumne opredelitve pojma »multi-picking«, vsekakor pa ni podal tako ozke definicije, kot jo razume vlagatelj. Ne strinja se s stališčem, da gre za povsem jasen in uveljavljen pojem. Upoštevanje vlagateljeve definicije bi pomenilo, da lahko zgolj on sam s ponujenim sistemom v celoti izpolni tehnične specifikacije (ob upoštevanju okoliščine, da naj bi bila »multi-picking« tehnologija, kot jo razume vlagatelj, patentirana). Oba ponujena sistema (vsak s svojimi tehničnimi rešitvami) naj bi z vidika potreb naročnika omogočala podobno rešitev – hkratno dostavo večjega števila pakiranj na izbrano mesto.

Državna revizijska komisija pritrjuje navedbi vlagatelja (iz vloge z dne 6. 6. 2016), da se naročnik sploh ni opredelil do vprašanja, ali je izbrani ponudnik ponudil napravo z zahtevanima dvema robotskima rokama s tehnologijo »multi-picking«; tega ni zatrjeval niti izbrani ponudnik. Celo nasprotno: upoštevaje predstavljene navedbe je mogoče ugotoviti, da med strankama sploh ni sporno, da je s ponudbo izbranega ponudnika ponujena naprava z dvema robotskima rokama s tehnologijo »mono-picking«, ki delujeta na principu vakuumskega sesanja (zgolj) po enega pakiranja, torej z drugačno tehnologijo, kot je bila opredeljena v tehničnem delu razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija pri tem kot prepričljive označuje vlagateljeve opredelitve obeh (mogočih) tehnologij. Drugačen zaključek ni mogoč niti na podlagi naročnikovih navedb – naročnik namreč zgolj pavšalno nasprotuje opisu pojma tehnologije »multi-picking«, kot jo je podal vlagatelj, saj niti ne navaja niti ne pojasni, v katerem delu naj bi bila ta opredelitev napačna in tudi ne tega, katere so tiste bistvene značilnosti, ki so po njegovi oceni pomembne za to, da bi bilo mogoče z zvezi s ponujenim sistemom izbranega ponudnika ugotoviti skladnost z izpostavljeno zahtevo po izvedbi robotskih rok. Tudi v kolikor je mogoče pritrditi navedbi naročnika o tem, da oba ponujena sistema (vsak s svojimi tehničnimi rešitvami) z vidika potreb naročnika omogočata podobno rešitev (npr. hkratno dostavo večjega števila pakiranj na isto mesto), pa je potrebno ugotoviti, da so zahteve iz razpisne dokumentacije bile oblikovane tako, da se je zahteva izrecno nanašala na izvedbo naprave z »robotski[ma] rok[ama] z multi-picking tehnologijo«. Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne presoja pravilnosti in zakonitosti postavljenih tehničnih specifikacij iz razpisne dokumentacije, ampak naročnikovo ravnanje pri presoji skladnosti ponujene naprave izbranega ponudnika s temi specifikacijami. Ob navedenem zato za rešitev obravnavane niso bistvene (sicer neizkazane in prerekane) navedbe naročnika o številu možnih ponudnikov sistemov z določeno tehnologijo v Sloveniji in tudi ne navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na prednosti oz. slabosti uporabe posamezne od obeh omenjenih tehnologij.

Na podlagi vsega do sedaj navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagatelj prepričljivo izkazal svoje trditve o tem, da naprava izbranega ponudnika, ne ustreza zahtevi glede izvedbe robotskih rok iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da je vlagatelj z obravnavanim delom zahtevka za revizijo uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika za ni označil za neprimerno (v posledici pa nepopolno) in je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Ker je torej Državna revizijska komisija v okviru presoje revizijskih očitkov vlagatelja ugotovila naročnikove kršitve v delu, ki se nanašajo na ugotavljanje sprejemljivosti in popolnosti ponudbe vlagatelja ter primernosti in popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v zvezi z ustreznostjo ponujenega predmeta, je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Vzpostavitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja za Lekarno Rogaška Slatina«, kot izhaja iz naročnikovih dokumentov »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 12. 4. 2016 in »ODLOČITEV O SPREMEMBI ODDLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 22. 4. 2016.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, preostalih navedb iz revizijskega zahtevka ni meritorno obravnavala, saj to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev. V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom Državna revizijska komisija še opozarja, da ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 31. in 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe (to naročnik sprejme v postopku oddaje javnega naročila, ne pa v postopku revizije) še vedno ostaja izključno v rokah naročnika. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ne more opraviti (ponovne) presoje popolnosti ponudb, izbrati ponudbe vlagatelja ali izločiti ponudbe izbranega ponudnika.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške za takso v višini 5.004,42 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 28. 6. 2016
Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- FARMASIST d.o.o., Cankarjeva cesta 2, 9250 Gornja Radgona
- CELJSKE LEKARNE Javni zavod, Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje
- MTH d.o.o., Cesta na Poljane 18, 1210 Ljubljana - Šentvid
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.