018-096/2016 Pošta Slovenije, d.o.o.

Številka: 018-096/2016-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Delna obnova prostorov na pošti Železniki, v sklopu 2: Elektro instalacije«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VELTRAG DOM, storitve in upravljanje z nepremičninami, d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 29. 6. 2016

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo vlagatelja zoper odločitev naročnika v sklopu 2: Elektro instalacije, kot izhaja iz Odločitve št. 0014/2016/0014/MVB/6, z dne 4. 5. 2016 se ugodi, predmetna odločitev pa razveljavi.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa št. 0014/2016/0014/MVB/6 o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti, z dne 18. 2. 2016, Obvestila o naročilu male vrednosti, št. objave NMV1295/2016 in Obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (NMV), št. objave NMV1305/2016 (obe obvestili sta bili na Portalu javnih naročil objavljeni 3. 3. 2016), izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti z namenom izbire izvajalcev gradbeno obrtniških, elektro instalacijskih in strojno instalacijskih del v treh sklopih.

Naročnik je 25. 3. 2016 izvedel javno odpiranje ponudb in prejel devet ponudb za sklop 1, trinajst ponudb za sklop 2 in enajst ponudb za sklop 3. Ponudnikom je 11. 4. 2016 posredoval povabilo na pogajanja za znižanje ponudbenih cen, 18. 4. 2016 pa izvedel javno odpiranje novih ponudb. 4. 5. 2016 je sprejel Odločitev št. 0014/2016/0014/MVB/6, iz katere izhaja, da je bil vlagatelj pozvan na dodatno pojasnilo glede ponujenih sijalk, da je naročnik po prejemu tehničnih specifikacij ugotovil, da so sijalke zanj tehnično neustrezne, in da je naročilo v sklopu 2 oddal naslednjemu najugodnejšemu ponudniku, Enra d.o.o., Bohova 77, 2311 Hoče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel 6. 5. 2016 ter pravočasno, to je 13. 5. 2016, vložil Zahtevek za revizijo postopka oddaje naročila v postopku naročila male vrednosti št. 0014/2016/0014/MVB/6 za predmet naročila »Delna obnova prostorov na pošti Železniki« naročnika Pošte Slovenija d.o.o.«, v katerem zatrjuje, da
- je ponudil Intra svetilke, kot so bile navedene v popisu,
- je z namenom oddaje najugodnejše ponudbe v postopku pogajanj ponudil cenejše svetilke proizvajalca Modus,
- je bil s strani naročnika pozvan k predložitvi dodatnega pojasnila oziroma tehničnih specifikacij za ponujene svetilke, kar je pravočasno storil,
- iz odločitve naročnika izhaja, da je bila njegova ponudba izločena zaradi tehnično neustreznih sijalk, kljub temu, da ga naročnik za podatke o sijalkah ni nikoli zaprosil, niti jih vlagatelj ni posredoval.
Vlagatelj naročnika zaproša, da pojasni, v katerih parametrih ponujene sijalke niso tehnično ustrezne.

Naročnik je izbranega ponudnika obvestil o prejetem zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da iz naročnikove dokumentacije ne izhaja, da bi se izbrani ponudnik o vsebini zahtevka za revizijo izjasnil.

Naročnik je 30. 5. 2016 sprejel Odločitev, s katero je zahtevek za revizijo vlagatelja v sklopu 2 zavrnil in zapisal, da vlagatelj ni upravičen do povrnitve stroškov. Navedel je, da
- je neodvisno od obrazložitve, ki jo je navedel že v svoji odločitvi o oddaji naročila, ponudba vlagatelja spremenjena tudi v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije in jo je potrebno zavrniti tudi iz tega razloga,
- vlagatelj v ponudbi ni navedel tipa oziroma znamke naprave, ki jo ponuja, zato se je skladno z razpisno dokumentacijo štelo, da ponuja opremo, ki je v popisu navedena kot primerjalna,
- je vlagatelj na novem ponudbenem predračunu, oddanem v okviru pogajanj, navedel, da ponuja svetilke »Modus VGR IALDPBEP«,
- so ponujene svetilke v primerjavi s predvidenimi slabše kvalitete, kar izhaja iz podatkov fotometričnega diagrama, saj imajo ponujene svetilke Modus mnogo slabšo osvetlitev, in sicer nudijo pri isti razdalji v smeri navzdol le cca 60% osvetljenosti v primerjavi s predvidenimi svetilkami Intra DEMI ter da obstaja velika razlika pri izkoristku navedenih svetilk, saj ima svetilka Modus izkoristek 56 %, svetilka Intra DEMI pa 86,3 %.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3. 6. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj je v vlogi z dne 7. 6. 2016 navedel, da je bila njegova ponudba izločena zaradi neustreznih sijalk in še enkrat opozoril, da je potrebno razlikovati sijalke in svetilke in da naročniku za sijalke nikoli ni posredoval nikakršnih podatkov. Dalje je navedel, da je
- naročnik od predloženih dveh listov s fotometričnimi podatki analiziral le prvo pozicijo pri razsvetljavi, ostalih pa ni razčlenjeval,
- naročnik list za svetilke Modus povzel iz splošnega kataloga, ki ne odraža podatkov za dejansko ponujeno svetilko; da je naročnik za primerjavo podal podatke za svetilko Intra Demi HDP, ki ima izkoristek 83 %, čeprav je v osnovnem popisu navedena svetilka tip Intra DEMI DP 4x14w (razsvetljava pozicija 1, 44 kom), ki ima drugačne fotometrične podatke, in sicer izkoristek 67,8 %,
- iz priloženih podatkov za ponujene svetilke Modus razvidno, da imajo izkoristek 72 %, torej večji od zahtevanega.
Vlagatelj zaključuje, da odločitev naročnika ni pravilna in ni utemeljena z verodostojnimi dokazi, da je potrebno razlikovati med sijalkami in svetilkami ter dosledno upoštevati oznake svetil vseh proizvajalcev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je ugotovila, da zahtevek za revizijo izpolnjuje vse procesne predpostavke, ga je sprejela v obravnavo.

Na podlagi prvega odstavka 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/2011 – UPB , s sprem., v nadaljevanju: ZJNVETPS) mora naročnik, po pregledu in ocenjevanju ponudb, v razumnem roku (60 oziroma 45 dni), sprejeti odločitev o oddaji naročila, ki mora biti obrazložena, v njej pa morajo biti navedene tudi ugotovitve ter razlogi zanjo ter opozorilo o možnem pravnem varstvu. Ker v postopku oddaje naročila male vrednosti zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji ni dopustna (95.b člen ZJNVETPS), mora naročnik na podlagi tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS že v odločitvi o oddaji naročila zapisati razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila nepopolnost vlagateljeve ponudbe (pre)skopo obrazložil, saj je navedel le, da so ponujene sijalke tehnično neustrezne.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Od naročnika se pričakuje, da v primeru zavrnitve posamezne ponudbe navede razloge za svojo odločitev, ki temeljijo na ustrezni dejanski in pravni podlagi, pri čemer ni nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoj položaj in preverijo, ali je odločitev o (ne)oddaji naročila zakonita ali ne. Taka obveznost naročnika izhaja iz splošnih načel pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, predvsem iz načela hitrosti in učinkovitosti pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) in načela dostopnosti do pravnega varstva (10. člen ZPVPJN). Učinkovito pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil je namreč lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji javnega naročila, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Kot že navedeno, mora naročnik vse morebitne razloge za nepopolnost ponudbe navesti že v odločitvi o oddaji javnega naročila (oziroma najkasneje v odločitvi o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve, če je v posameznem postopku oddaje naročila le-ta dopustna). V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja natančnejše razloge za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, in sicer, da imajo ponujene svetilke slabšo osvetlitev, da imajo slabši izkoristek osvetljenosti v primerjavi s predvidenimi svetilkami in da je vlagatelj spremenil predmet ponudbe. Teh navedb naročnika pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo ni mogoče upoštevati, saj ne morejo predstavljati dopustnih argumentov v prid naročnikove odločitve.

Ob tem ne gre spregledati, da vlagatelj upravičeno opozarja na naročnikovo nedoslednost pri navajanju razlogov za nepopolnost ponudbe. Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo javnega naročila ugotavlja, da se poziv na dodatno pojasnilo ponudbe z dne 28. 4. 2016 nanaša na ponujene luči (»… prosimo za dodatno pojasnilo oziroma tehnične specifikacije za ponujene luči…«), iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je vlagateljeva ponudba nepopolna zaradi tehnično neustreznih sijalk (»Naročnik je ponudnika Veltrag dom d.o.o. pozval na dodatno pojasnilo glede ponujenih sijalk. Po prejemu tehničnih specifikacij je naročnik ugotovil, da so le-te zanj tehnično neustrezne…«), v poročilu o oddaji javnega naročila z dne 4. 5. 2016 (ki se nahaja v naročnikovi dokumentaciji) je navedeno »Naročnik je ponudnika Veltrag dom d.o.o. pozval na dodatno pojasnilo (sklop 2 elektro instalacije) oz. tehnične specifikacije za ponujene svetilke (MODUS..) Ponudnik je do zahtevanega toka posredoval tehnične specifikacije za ponujene svetilke. Naročnik ugotavlja, da so le-te tehnično neustrezne …«, v odločitvi o zahtevku za revizijo pa naročnik piše o svetilkah (lučeh) in dopolnjuje svojo odločitev o tehnični neustreznosti svetilk. Tako gre ugotoviti, da se naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila sklicuje na tehnično neustreznost sijalk, v preostalih dokumentih pa na tehnično neustreznost svetil. Ker gre pritrditi vlagatelju, da pojmov sijalka in svetilka ni mogoče enačiti, Državna revizijska komisija zaključuje, da ne le, da je naročnikova obrazložitev odločitve o oddaji naročila pomanjkljiva in neobrazložena, ampak je zaradi sklicevanja na tehnično neustreznost različnih elementov ponudbe, upoštevaje vse naročnikove ugotovitve in dokazila, ni mogoče niti preizkusiti.

Brez, da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do navedb naročnika glede vlagateljeve spremembe predmeta ponudbe, saj so navedbe v zvezi s tem prepozne, pa na tem mestu v izogib bodočim sporom v konkretnem primeru ugotavlja, da razpisna dokumentacija v obrazcu št. 2 Ponudbeni predračun določa: »V kolikor naročnik zahteva, da ponudnik v ponudbeni predračun vpiše tudi tip ali/in znamko naprave, ki jo ponuja, mora ponudnik izpolniti tudi ta del predračuna. Če ponudnik ne izpolni predračuna s tipom in/ali znamko, bo naročnik štel, kot da se ponuja oprema, ki je kot primerjalna v popisu del.«. Ob navedenem pa je potrebno ugotoviti tudi, da naročnik za sklop 2: Elektro instalacije v popisu del ni predvidel vpisa prostora za navedbo tipa in/ali znamke naprave, niti taka zahteva ne izhaja iz drugih delov razpisne dokumentacije, zato v konkretnem primeru citirana določba iz obrazca ponudbenega predračuna v sklopu 2 ni uporabljiva in je ni mogoče aplicirati na presojo dopustnosti ponudnikovih ravnanj v zvezi s predložitvijo zahtevanih tehničnih specifikacij.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 13. 5. 2016 ugodila tako, da je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu 2: Elektro instalacije, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev št. 0014/2016/0014/MVB/6« z dne 4. 5.2016.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva določbo 83. člena ZJNVETPS oziroma sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva tudi ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 29. 6. 2016



predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor
- VELTRAG DOM, storitve in upravljanje z nepremičninami, d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Enra d.o.o., Bohova 77, 2311 Hoče

Vložiti:
- v spis zadeve, tu