018-105/2016 Republika Slovenija, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti

Številka: 018-105/2016-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. in 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Telekomunikacijske storitve«, v zvezi s predlogom družbe Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za zadržanje postopka oddaje javnega naročila, ki ga izvaja Republika Slovenija, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter v zvezi s predlogom naročnika za sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, dne 23.6.2016

ODLOČILA

1. Predlogu vlagatelja za zadržanje postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

2. Predlogu naročnika za sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila se ne ugodi.


Obrazložitev

Naročnik je dne 21.3.2016 na portalu javnih naročil pod številko objave NMV1755/2016 objavil obvestilo o javnem naročilu »Telekomunikacijske storitve«, ki ga je na podlagi izvedenega odprtega postopka s Sklepom o izbiri ponudnika, št. 430-8/1-2016-4 z dne 30.5.2016, dodelil družbi Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 8.6.2016 in v njem v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN predlagal izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila do odločitve o zahtevi za pravno varstvo.
Naročnik je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 19. člena ZPVPJN z vlogo, št. 430-8/1-2016-8 z dne 14.6.2016, predlog vlagatelja za zadržanje postopka oddaje javnega naročila, ki je po njegovem mnenju neutemeljen, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji. Navaja, da zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more nadaljevati aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Ker je zagotavljanje telekomunikacijskih storitev po zatrjevanju naročnika nujno tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva, Državni revizijski komisiji predlaga izdajo sklepa, s katerim bi se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovolila sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila.
Po preučitvi predlogov vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 19. in 20. člena ZPVPJN iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila tako, kot izhaja izreka tega sklepa.
ZPVPJN v prvem odstavku 19. člena določa, da lahko vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v tem primeru v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema omenjenega predloga bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi omenjeni predlog odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka. V kolikor Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka javnega naročanja bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi omenjenega predloga ali na lastno pobudo v skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Iz vsebine navedenih določil 19. člena ZPVPJN izhaja, da je predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila vezan na vloženi zahtevek za revizijo in je namenjen zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika do pravnomočne odločitve o slednjem zgolj v primerih, ko bi lahko nadaljevanje postopka javnega naročanja bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila podaja v zahtevku za revizijo, s katerim izpodbija odločitev o oddaji javnega naročila in naročniku očita napačno ocenjevanje ponudb na podlagi meril. Vendar vlagatelj omenjenega predloga ne pojasni in ne predstavi okoliščin, na podlagi katerih bi bilo moč zaključiti, da bi lahko nadaljevanje postopka javnega naročanja bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, prav tako za utemeljitev svojega predloga ne predlaga nobenih dokazov.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ni mogla zaključiti, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva. V kolikor bo namreč vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, bo moral naročnik razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti ugotovljene kršitve (druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ter druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). S tem bodo morebitne kršitve naročnika sanirane in bo vlagatelju (kot tudi preostalim ponudnikom, ki so oddali pravočasne ponudbe) z vrnitvijo postopka oddaje javnega naročila v fazo pregledovanja ter ocenjevanja ponudb pod enakimi pogoji odprta možnost za dodelitev javnega naročila.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da učinkovitost pravnega varstva vlagatelju, ob sočasnem nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila, v konkretni zadevi ne bo niti zmanjšana niti otežena. Pravno varstvo mu bo namreč (tudi) ob nadaljevanju postopka javnega naročanja zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja, izvedena v nasprotju z zakonom.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da okoliščine, ki bi narekovale zadržanje postopka oddaje javnega naročila, v obravnavani zadevi niso podane, zato vlagateljevemu predlogu skladno z določbo 19. člena ZPVPJN ni mogoče ugoditi.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali za isti predmet začeti novega postopka javnega naročanja. V skladu s temeljnim pravilom ZPVPJN torej naročnik po prejemu zahtevka za revizijo lahko nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa (med drugim) skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, in v primeru, da to na podlagi njegovega predloga dovoli Državna revizijska komisija (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).
V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli sklenitev pogodbe v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom.
Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, ki jo je zato potrebno interpretirati restriktivno, je ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana zgolj za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere, pri čemer je naročnik tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa obrazložiti in dokazati, da je izdaja sklepa o dovolitvi sklenitve pogodbe nujna ter objektivno upravičena. Pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, mora Državna revizijska komisija zato ugotavljati ne le obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe, saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, marveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in obenem kažejo na dejansko nevarnost resne ter nepopravljive škode in nujnost njene preprečitve.
Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji o predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Tiste, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih slednji pri skrbnem poslovanju moral upoštevati, ne morejo biti upoštevne.
Kot edino okoliščino, s katero utemeljuje predlog za sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, naročnik navaja nemožnost nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila, pri čemer je zagotavljanje telekomunikacijskih storitev po njegovem zatrjevanju nujno tudi v obdobju, ko poteka postopek pravnega varstva.
Zgolj navedba omenjene okoliščine (ob odsotnosti kakršnihkoli dokazil) pa ne zadošča za zaključek, da so v postopku oddaje konkretnega javnega naročila podane izredne ali nepredvidljive okoliščine, ki jih s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ni bilo mogoče vnaprej predvideti in bi zato upravičevale sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila. Okoliščina, da utegne kateri od neizbranih ponudnikov v primeru konkretnega postopka javnega naročanja uresničiti možnost uveljavljanja pravnega varstva, je bila naročniku vseskozi znana, pri čemer pa slednji ne zatrjuje, da zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila ali da ni imel možnosti pravočasno pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, s katerim lahko sicer (ob upoštevanju omejitev iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN) nadaljuje kljub vloženemu zahtevku za revizijo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katero naročnik utemeljuje predlog za sklenitev pogodbe, ni mogoče opredeliti kot nepredvidljive in torej takšne, ki je s pravočasnim postopanjem ne bi bilo mogoče preprečiti.
V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da zatrjevana okoliščina ne daje zadostne podlage za sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, zato obravnavanemu predlogu vlagatelja v skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN ni bilo mogoče ugoditi.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 23.6.2016


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana,
- Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana,
- Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.