018-087/2016 Dom Danice Vogrinec Maribor

Številka: 018-087/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Material zdravstvene nege«, v sklopu 16 »7.2 Rokavice«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Matjaž Kavnik, s.p., Vosek 3E, Pernica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 6. 2016

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11. 9. 2015, pod št. objave JN6305/2015, in v Uradnem listu EU dne 16. 9. 2015, pod št. objave 2015/S 179-324784. Naročnik je predmetno naročilo, ki ga oddaja po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti za dobo treh let, razdelil na 16 sklopov (točka II.1.8 objave v povezavi s prilogo B). V razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo je naročnik navedel, da je naročilo razdelil na 7 sklopov, le-te pa nadalje še na podsklope. Iz dokumentacije je razvidno, da v razpisni dokumentaciji oblikovan »podsklop 7.2. Rokavice« predstavlja sklop 16 »7.2 Rokavice«.

Naročnik je dne 18. 12. 2015 sprejel dokument »Sklep o spremembi odločitve o priznanju sposobnosti št. 6499 z dne 7.12.2015«, številka 6741, zoper katerega je vlagatelj dne 30. 12. 2015 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom št. 018-12/2016-6 z dne 25. 2. 2016 razveljavila izpodbijano odločitev ter odločitev naročnika o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 v sklopu 16 »7.2 Rokavice«, kot je izhajala iz dokumenta »Sklep o spremembi odločitve o oddaji naročila«, številka 6748, z dne 18. 12. 2015.

Naročnik je vlagatelja z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti«, št. 1964, z dne 5. 4. 2016 (v nadaljevanju: odločitev o priznanju sposobnosti) obvestil, da mu v »podsklop[u] 7.2«, torej v sklopu 16, ne prizna sposobnosti in da z vlagateljem za ta sklop ne bo sklenil okvirnega sporazuma, ker je njegova ponudba v tem sklopu nepopolna, saj je pri ponovnem testiranju vzorcev vlagateljevih ponujenih zaščitnih rokavic iz lateksa ugotovil, da se trgajo pri natikanju in snemanju. Naročnik je pri tem predstavil pripravo na testiranje (sprejem protokola), potek in rezultate testiranja.

Iz spisovne dokumentacije izhaja naročnikova odločitev, da za sklop 16 sklene okvirne sporazume s ponudniki (1) SANOLABOR, d.d., Leskovškova 4, Ljubljana, (2) ABENA-HELPI, d.o.o., Dobrave 7b, Trzin, (3) BARJANS, d.o.o., Pod Hruševco 20, Vrhnika, (4) SIMPS'S d.o.o., Motnica 3, Trzin, in (5) DENTACOM d.o.o., Vojnik. Z dokumentom »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA Za PODSKLOP 7.2. ROKAVICE«, številka 1905, z dne 5. 4. 2016 je naročnik sodelujoče ponudnike obvestil, da bo posamezno naročilo za prvo obdobje na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma v »podsklop[u] 7.2 Rokavice«, torej v sklopu 16, oddal ponudniku DENTACOM, d.o.o., Celjska cesta 58, Vojnik (v nadaljevanju: ponudnik DENTACOM, d.o.o., Vojnik).

Na podlagi vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o priznanju sposobnosti z dne 5. 4. 2016 v zvezi s testiranjem vzorcev ponujenih rokavic, je naročnik sprejel dodatno obrazložitev z dne 14. 4. 2016, št. 2185, v kateri je, upoštevaje zastavljena vprašanja, pojasnil, da:
- so testiranje rokavic velikosti M izvedle osebe, ki pri opravljanju svojega dela tudi sicer redno uporabljajo to velikost;
- so bile vse testirane rokavice enake velikosti, saj je premeril dimenzije rokavic vseh ponudnikov, ter ugotovil, da so odstopanja glede dimenzij tako minimalna, da nikakor ne morejo biti razlog za trganje rokavic vlagatelja (naročnik je dodatni obrazložitvi priložil tudi prilogo – tabelo z rezultati meritev dimenzij rokavic);
- je v protokolu testiranja določil število neustreznih rokavic glede na standard EN455 in AQL 1,5;
- so vse osebe, ki so testirale rokavice, pri vseh vzorcih upoštevale navodila za uporabo, ki jih je posredoval vlagatelj;
- je 10 neustreznih od testiranih 90 rokavic za naročnika nesprejemljivo, saj v delovnem procesu zdravstvene nege in oskrbe zaposleni izvajajo dela tudi s stanovalci, ki so nosilci večkratno odpornih mikroorganizmov (ESBL, MRSA, CRE…) in je tveganje za prenos okužb pri uporabi takšnih rokavic nesprejemljivo večje, trganje rokavic pa predstavlja tudi večjo količino porabe rokavic in povečanje stroškov poslovanja.

Vlagatelj je z vlogo z dne 25. 4. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti z dne 5. 4. 2016 in povrnitev stroškov pravnega varstva. Meni, da je naročnik kršil načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter mu neupravičeno ni priznal sposobnosti za sklenitev okvirnega sporazuma. Navaja, da je naročnik po razveljavitvi prejšnje odločitve o priznanju sposobnosti sprejel protokol testiranja, na katerega je imel vlagatelj pripombo, ki jo je naročnik upošteval. Drugih pripomb ponudniki niso imeli. Vlagatelj navaja, da iz izpodbijane odločitve ne izhaja, da je naročnik skupaj z vzorci rokavic od vlagatelja prejel tudi navodila za uporabo teh rokavic in tudi ne, ali so zaposleni ta navodila upoštevali. Meni, da je navedba naročnika iz obrazca prvotnega testiranja o manjši velikosti vlagateljevih rokavic v primerjavi z ostalimi povsem subjektivna ocena, saj razlik v velikosti rokavic ni, oziroma so bile te minimalne. Različen odstotek neustreznih rokavic v prejšnjem testiranju naj bi kazal na odvisnost objektivnosti rezultatov od subjektivnega pristopa oseb, ki testirajo. Vlagatelj se zaveda, da je s tem, ko se ni odzval na pojasnilo naročnika glede dovoljenega števila defektov (4 rokavice od 90 testiranih), to zahtevo tudi sprejel, zahteva pa, naj se iz rezultatov testiranja izvzamejo vseh 6 rokavic, ki so bile označene kot »so se strgale pri oblačenju – robovi«. Evidentno naj bi namreč bilo, da pri testiranju teh rokavic niso bila upoštevana navodila za uporabo, saj se ob upoštevanju navodil napake ne morejo pojaviti v taki obliki. Vlagatelj iz rezultatov testiranja ne izloča 4 rokavic, ki so se strgale pri slačenju, in v tem delu sprejema pojasnila naročnika, da so bile rokavice že uporabljene in je zato možnost prenosa okužbe večja. Po izločitvi šestih rokavic bi tako ostale neustrezne le še 4 rokavice, kar pa naj bi bilo skladno z zahtevami naročnika. Vlagatelj navsezadnje še meni, da bi naročnik glede na nižjo ponudbeno vrednost vlagatelja tudi ob upoštevanju celotnega odstotka neustreznih rokavic z uporabo takih rokavic še vedno prihranil sredstva v primerjavi z uporabo rokavic po merilu drugouvrščenega ponudnika.

Z dopisi (št. 2581, 2582, 2583, 2584 in 2585) z dne 3. 5. 2016 je naročnik ponudnike, katerim je priznal sposobnost v sklopu 16, obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in jih seznanil s pravico do izjasnitve o navedbah v zahtevku za revizijo. Nobeden izmed teh ponudnikov se do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je dne 20. 5. 2016 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da so bili vsi zaposleni, ki so bili predvideni za testiranje (zdravstveni tehniki in bolničarji), ponovno poučeni o uporabi medicinskih zaščitnih rokavic v zdravstvu ter s strani vlagatelja posredovanimi navodili za uporabo – ta so bila zatem obešena na oglasni deski, skupaj s protokolom testiranja in drugim pisnim strokovnim gradivom, o katerem so bili zaposleni poučeni. Tudi sicer so se zaposleni že med samim šolanjem seznanili z rokovanjem z rokavicami (tj. oblačenje, uporaba in slačenje rokavic), pridobljena znanja pa redno obnavljajo. Naročnik posebej poudarja, da so zaposleni, ki so izvajali testiranje, uporabljali rokavice pravilno z vzorci vseh ponudnikov. V nadaljevanju naročnik povzema dosedanje navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločitve in dodatne obrazložitve odločitve o priznanju sposobnosti ter dodaja, da je odstopanje glede trganja rokavic pri vlagatelju revizije očitno, saj se pri nobenem ponudniku niso strgale več kot tri rokavice.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 25. 5. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka, po pozivu Državne revizijske komisije pa z vlogo z dne 7. 6. 2016 še dokazilo o vročitvi odločitve o zahtevku za revizijo vlagatelju in vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika z dne 25. 5. 2016, s katero Državna revizijska komisija pred tem ni razpolagala.

Vlagatelj v vlogi z dne 25. 5. 2016 pripominja, da sicer ne dvomi o pridobljenih strokovnih znanjih naročnikovega zdravstvenega osebja, evidentno pa naj bi bilo, da pri testiranju niso bila upoštevana osnovna navodila za uporabo, saj je edino v primeru subjektivnega ravnanja z rokavico pri oblačenju prišlo do poškodb na mestu, kjer navodila za uporabo posebej poudarjajo, da se to zgodi ob nepravilni uporabi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama je sporna naročnikova odločitev, da vlagatelju ne prizna sposobnosti v sklopu 16 in da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma za obdobje treh let za sklop 16. Kot je razvidno iz obrazložitve obvestila o priznanju sposobnosti z dne 5. 4. 2016, je naročnik izpodbijano odločitev sprejel na podlagi ugotovitve, da vzorci zaščitnih rokavic iz lateksa, ki jih je predložil vlagatelj, ne ustrezajo naročnikovim zahtevam, ker se trgajo pri oblačenju in slačenju – izmed 90 testiranih rokavic se je pri oblačenju ali slačenju strgalo 10 rokavic (to je 11,11 %), kar presega število, ki ga je kot dopustnega opredelil naročnik.

Za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) za vse faze do oddaje naročila na podlagi tega sporazuma (prvi odstavek 32. člen ZJN-2). Glede na razpisno dokumentacijo odprtega postopka za sklenitev okvirnega sporazuma je naročnik oddajo javnega naročila, torej izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, vezal (tudi) na popolnost predloženih ponudb (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, člen 9 in člen 11). Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 naročnik iz postopka izloči ponudbo, ki ni popolna. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna ponudba je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta naročila s takimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-2 v okviru ugotavljanja tehnične usposobljenosti predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (točka j drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Naročnik mora v fazi ocenjevanja in vrednotenja ponudb preveriti, ali ponudba izpolnjuje vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije. V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, člen 9, v povezavi z obrazcem »Izjava o predložitvi zahtevanih certifikatov, deklaracij oz. specifikacij«) zahteval, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo dokazilo, da ponujene zaščitne rokavice iz lateksa izpolnjujejo evropski standard kakovosti za medicinske rokavice EN 455-1,2,3,4 in dokazilo, da ponujene zaščitne rokavice iz lateksa zadostijo nivoju kontrole kakovosti po AQL 1.5%. Naročnik si je v razpisni dokumentaciji (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, člen 8 in člen 1 ter obrazec »Izjava o brezplačni dostavi zahtevanih vzorcev blaga«), kar med strankama ni sporno, pridržal pravico do testiranja vzorcev ponujenih izdelkov. To pomeni, da je v obravnavanem primeru naročnik seznanil ponudnike z možnostjo, da bo primernost ponujenega blaga (tudi primernost ponujenih zaščitnih rokavic iz lateksa) preveril tudi s testiranjem in ne le zgolj s pregledovanjem pisnih dokazil, predloženih v ponudbi.

Postopek preizkušanja vzorcev za preverjanje ustreznosti rokavic je naročnik določil v dokumentu »PROTOKOL TESTIRANJA MATERIALA ZDRAVSTVENE NEGE: PODSKLOP 7.2. ROKAVICE« z dne 16. 3. 2016 (v nadaljevanju: protokol testiranja). V navedenem dokumentu je naročnik določil, da bosta testiranje rokavic iz (nitrila, vinila in) lateksa velikosti M v vsakem od šestih nadstropij DE Podbrežje 3 izvedla po en zdravstveni tehnik in po en bolničar, torej skupno 12 oseb, pri čemer se bo testiralo iz škatel s pakiranjem 100 rokavic naključno 90 rokavic, vsak od zaposlenih po 30 rokavic. Zaposleni, vključeni pri testiranju, pri svojem delu tudi sicer uporabljajo velikost M, testiranje pa bodo izvedli pri opravljanju jutranje nege in oskrbe. Naročnik je določil lastnosti, ki se bodo testirale pri rokavicah – za rokavice iz lateksa so bile kot pričakovane navedene naslednje lastnosti:
- se ne trgajo pri natikanju in snemanju, ter ostanejo cele tudi po snemanju;
- gladka otipna površina;
- trpežnost (brez nastalih poškodb) tudi v stiku z razkužili ali vodo.
Prejeti vzorci bodo oštevilčeni po časovnem vrstnem redu prispelih ponudb, zaposleni, ki bodo izdelek testirali, pa ne bodo vedeli vzorce katerega ponudnika testirajo. Vsak zaposlen, ki bo testiral rokavice, naj bi izpolnil obrazec o testiranju (OBR-1T), katerega po opravljenem testiranju pregleda komisija in pripravi zapisnik. Naročnik je nadalje določil način seznanitve zaposlenih s protokolom testiranja pred uvedbo testiranja na posameznem nadstropju, potek in razmejitve ostalih nalog (strokovne) komisije in ocenjevalcev ter način ravnanja s porabljenimi vzorci.

Iz spisovne dokumentacij je razvidno, da je naročnik sodelujoče ponudnike dne 17. 3. 2016 pozval na predložitev ene škatle (tj. 100 kosov) zaščitnih rokavic iz lateksa velikosti M, hkrati pa vsem tem ponudnikom poslal protokol testiranja, pri čemer jih je zaprosil, naj strinjanje s protokolom pisno potrdijo oziroma sporočijo morebitne pripombe. Na podani protokol testiranja je imel pripombo le vlagatelj – navedel je, da v protokolu ni navedeno, kolikšno je dovoljeno odstopanje oz. koliko slabih rokavic v vzorcu je dovoljeno. Naročnik je pripombo vlagatelja upošteval in vsem sodelujočim ponudnikom dne 24. 3. 2016 sporočil, da je v vzorcu (90 testiranih rokavic) dovoljeno odstopanje v skladu z AQL 1,5, »in sicer 4 rokavice«. Med strankama ni sporno, da drugih morebitnih pripomb na protokol testiranja in njegovo dopolnitev z določitvijo največjega dopustnega števila neustreznih vzorcev ni bilo, sodelujoči ponudniki pa so skladno s pozivom naročniku dostavili zahtevane vzorce rokavic – naročnik je vlagateljeve vzorce prejel dne 22. 3. 2016, skupaj z navodili za uporabo.

Vlagatelj navaja, da iz obrazložitve izpodbijane izločitve ni mogoče razbrati, ali je naročnik od vlagatelja skupaj z vzorci prejel navodila za uporabo rokavic. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je naročnik vlagatelju (po njegovi zahtevi) posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je navedel, da je od vlagatelja ob dostavi vzorcev prejel navodila za uporabo, pa tudi to, da so bila ta navodila za uporabo na enak način upoštevana pri testiranju rokavic vseh ponudnikov. Vlagatelj je bil torej pred vložitvijo zahtevka za revizijo z navedbo naročnika v predstavljeni vsebini seznanjen, v zahtevku za revizijo pa ji argumentirano niti ne oporeka.

Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeve (neargumentirane) očitke o netransparentni izvedbi postopka oz. o kršenju načela transparentnosti (8. člen ZJN-2), skladno s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. V zvezi s tem je potrebno pripomniti, da je Državna revizijska komisija prejšnjemu vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 30. 12. 2015 ugodila in s sklepom št. 018-12/2016-6 razveljavila tedaj izpodbijano odločitev naročnika o priznanju sposobnosti ter odločitev o oddaji posameznega naročila, ker je ugotovila, da naročnik ni ustrezno dokumentiral postopka preizkušanja rokavic, na rezultate katerega je oprl svojo odločitev o nepriznanju sposobnosti vlagatelju, saj ni navedel konkretnih in objektivno preverljivih podatkov, ki bi jih bilo mogoče naknadno preizkusiti. Ne glede na to, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpostavlja nobenih okoliščin, ki bi kazale na morebitno netransparentno izvedbo vnovičnega testiranja vzorcev, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri ponovni izvedbi testiranja rokavic sledil napotkom Državne revizijske komisije iz obrazložitve sklepa št. 018-12/2016-6 in vnovično testiranje vzorcev rokavic izvedel transparentno, na podlagi vnaprej oblikovanega protokola testiranja, celoten postopek pa tudi ustrezno dokumentiral.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da primerjava rezultatov testiranja vzorcev rokavic z rezultati predhodnega testiranja kaže na to, da je objektivnost rezultatov odvisna od subjektivnega pristopa oseb, ki rokavice testirajo, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da rezultati obeh izvedenih testiranj niti ne morejo biti povsem primerljivi, saj je naročnik pri tokratnem testiranju upošteval protokol testiranja z dne 16. 3. 2016, zaposlene, ki so testiranje izvedli, pa je tudi seznanil z navodili za uporabo rokavic, ki jih je naročniku skupaj z vzorci rokavic posredoval vlagatelj. Pri tem med strankama ni (več) sporno, da razlike v velikosti med testiranimi rokavicami sodelujočih ponudnikov ni bilo oziroma so bile zanemarljive. Vlagatelj prav tako ne navaja drugih okoliščin, ki bi kazale na neenakopravno obravnavo ponudnikov, na tak zaključek pa ne kaže niti izvedba postopka na način, da osebe, ki so testiranje izvedle, niso bile seznanjene s tem, vzorec katerega ponudnika testirajo, s čimer je bila zagotovljena anonimnost ponudnikov.

Vlagatelj še meni, da osebi 1 in 2, ki sta testirali vlagateljeve vzorce, nista upoštevali navodil za uporabo rokavic – napaka »rokavice so se strgale pri oblačenju – robovi« naj se namreč ob upoštevanju navodil za uporabo ne bi mogla pojaviti v taki obliki. Vlagatelj izrecno poudarja, da se v primeru, ko rokavice ne ustrezajo zahtevam naročnika, ob upoštevanju navodil za uporabo napaka oz. trganje rokavice pojavi kvečjemu pod robom ali na dlani rokavice in ne na robu samem, skladno s tem pa zahteva neupoštevanje rezultatov testiranja vseh šestih rokavic, za katere je bilo ugotovljeno, da so se pri oblačenju strgale na robu. Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da iz izpolnjenega »OBRAZ[CA] UGOTAVLJANJA USTREZNOSTI TESTIRANEGA MATERIALA« (OBR-1T) osebe 1 (podatki o identiteti oseb, ki so testiranje izvedle, so bili za potrebe seznanitve vlagatelja s temi dokumenti anonimizirani) izhaja, da je ta oseba ocenila 29 od 30 testiranih rokavic kot ustrezne, eno rokavico pa kot neustrezno, s pripombo »1x strgana na prstu in na robu pri slačenju«. Upoštevaje pojasnilo vlagatelja ni mogoč nedvoumen zaključek, da se je navedena napaka (v delu, ki se nanaša na strganino na prstu) pojavila zaradi neupoštevanja navodil za uporabo rokavic.

V kolikor pa gre navedbe vlagatelja razumeti na način, da dejansko nasprotuje ravnanju oseb 2 in 3 (in ne 1 in 2, kot sicer navaja) ter rezultatom njunega testiranja, pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj ni izkazal utemeljenosti svoje trditve, da se napaka na robu rokavice pri oblačenju pojavi izključno zaradi neupoštevanja navodil za uporabo, in niti ne tega, da bi bili vzorci drugih ponudnikov morebiti obravnavani drugače. Obenem Državna revizijska komisija kot prepričljive ocenjuje navedbe naročnika o tem, da se zaposleni že med samim šolanjem seznanijo z rokovanjem z rokavicami, pri čemer se pridobljena znanja tekom delovnega procesa obnavljajo, ter navedbe o načinu seznanitve preizkuševalcev z relevantnimi informacijami – odstopljena dokumentacija vsebuje dokument »SEZNANITEV ZAPOSLENIH TESTIRANJE ROKAVIC«, št. 614, iz katerega izhaja, da so bili zaposleni, ki so izvajali test rokavic, dne 22. 3. 2016 seznanjeni s protokolom testiranja in zbornikom predavanj »SKRB ZA ROKE V ZDRAVSTVENI NEGI«, dne 23. 3. 2016 pa z navodili za uporabo rokavic, ki jih je posredoval vlagatelj – dokument vsebuje še opombo o tem, da so bila vsa navedena gradiva objavljena tudi na oglasni deski v sestrskem prostoru DE3 – pritličje.

Tudi v kolikor bi bilo mogoče pritrditi vlagateljevim navedbam o tem, da bi naročnik celo ob upoštevanju celotnega odstotka (11,11 %) neustreznih vlagateljevih rokavic pri uporabi takih rokavic še vedno prihranil sredstva v primerjavi z uporabo dražjih rokavic drugih ponudnikov, pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila izpostavil tudi nesprejemljivost uporabe takih rokavic glede na okoliščino, da v delovnem procesu zdravstvene nege in oskrbe zaposleni izvajajo dela tudi s stanovalci, ki so nosilci večkratno odpornih mikroorganizmov (ESBL, MRSA, CRE…), ob čemer je tveganje za prenos okužb pri uporabi rokavic z višjo stopnjo trganja nesprejemljivo večje. Vlagatelj navedbi v tem delu zahtevka za revizijo ne nasprotuje, kot prepričljivo in utemeljeno pa jo sprejema tudi Državna revizijska komisija.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da ni izkazana nezakonitost naročnikovih ravnanj pri testiranju vzorcev in na tej podlagi sprejete odločitve o nepriznanju sposobnosti vlagatelju. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 20. 6. 2016

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Matjaž Kavnik, s.p., Vosek 3E, 2231 Pernica
- Dom Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9, 2000 Maribor
- SANOLABOR, d.d., Leskovškova 4, 1000 Ljubljana
- ABENA-HELPI, d.o.o., Dobrave 7B, 1236 Trzin
- BARJANS, d.o.o., Pod Hruševco 20, 1360 Vrhnika
- SIMPS'S d.o.o., Motnica 3, 1236 Trzin
- DENTACOM d.o.o., Celjska cesta 58, 3212 Vojnik
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.