018-077/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-077/2016-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira železniške proge Divača - Koper«, na podlagi zahtevka za revizijo konzorcija družb Sistema Ingegneria S.r.l., Via A. Momigliano n.2, 20141 Milano, Republika Italija, in AXIS, Projektne IT rešitve in storitve, d.o.o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana, ki ju zastopa odvetnica Veronika Ermenc, Ljubljanska cesta 106, 1230 Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.6.2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povračilo stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je na portalu javnih naročil pod številko objave JN445/2016 z dne 20.1.2016 (z nadaljnjimi popravki) in v Uradnem listu Evropske unije pod številko objave 2016/S 015-022290 z dne 22.1.2016 (z nadaljnjimi popravki) objavil obvestilo o javnem naročilu »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira železniške proge Divača - Koper«, ki ga oddaja po odprtem postopku.

Javno naročilo je bilo z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43001-153/2015/9 z dne 6.4.2016, dodeljeno ponudniku Geodata Engineering S.p.A., C. so Duce degli Abruzzi, 48/E-10129 Torino, Republika Italija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki ga zastopa odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana.

Vlagatelj je v skladu s tretjim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006.; v nadaljevanju: ZJN-2) pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ter zahteval, da naročnik pojasni, ali je ceno izbranega ponudnika preveril v skladu z 49. členom ZJN-2, in obrazloži, zakaj meni, da le-ta ni neobičajno nizka.

Naročnik je vlagateljevi zahtevi ugodil in v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 podal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Navaja, da je izbranega ponudnika na podlagi prvega odstavka 49. člena ZJN-2 pozval k predložitvi podatkov in k obrazložitvi oziroma predložitvi dokazil o elementih ponudbe, ki so odločilni za izpolnitev zadevnega javnega naročila. Izbrani ponudnik je naročniku v predpisanem roku posredoval zahtevano pojasnilo. Po mnenju naročnika ponudba izbranega ponudnika po pregledu in ocenjevanju v celoti izpolnjuje razpisne zahteve ter pogoje in je po merilih za ocenjevanje ponudb najugodnejša.

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 25.4.2016. Zatrjuje, da je celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika podpisovala D. P., ki za podpis ponudbe ni izkazala nobenih upravičenj. Iz predloženega izpiska o vpisu izbranega ponudnika pri Trgovinski zbornici v Torinu izhaja, da imenovana ni niti njegov zakoniti zastopnik niti pooblaščeni ponudnik, prav tako ni navedena med prokuristi z omejenimi pooblastili, revizorji ali pooblaščenci povezanih podjetij v tujini. Vlagatelj navaja, da je D. P. podpisala tudi »Izjavo o izpolnjevanju osnovnih pogojev« in »Izjavo o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev«, ki ju obe lahko poda le zakoniti zastopnik ponudnika, o čemer se je v več odločitvah (št. 018-66/2009, 018-163/2009, 018-269/2012 itd.), izrekla tudi Državna revizijska komisija. Na nobenem dokumentu, ki ga je v okviru ponudbene dokumentacije podpisala imenovana oseba, ni naveden dostavek »po pooblastilu«, kar po vlagateljevem mnenju potrjuje njegovo trditev, da imenovana v času oddaje ponudbe ni imela nikakršnih upravičenj za podpis ponudbe in je, če sploh, pridobila zgolj pooblastilo za podpis odgovora na poziv naročnika za preveritev neobičajno nizke ponudbe. Naročnik je namreč na izbranega ponudnika naslovil dopis, s katerim ga je pozval, naj mu v roku treh delovnih dni »predloži podatke in utemeljitve oziroma dokazila o elementih ponudbe, ki so odločilni za izpolnitev naročila«. Pojasnilo izbranega ponudnika po oceni vlagatelja ne izpolnjuje naročnikove zahteve po pojasnitvi in utemeljitvi ponudbene cene ter je pavšalno in brez preverljivih elementov. Izbrani ponudnik je namreč v pojasnitev neobičajno nizke ponudbe posredoval le pisno izjavo, da bo izpolnil vse zahteve v razpisu, pri čemer omenjena izjava ne vsebuje navedbe enega samega preverljivega dejstva. Ker se je naročnik z navedenim, vsebinsko praznim pojasnilom zadovoljil, je kršil določilo 49. člena ZJN-2, ki mu izrecno nalaga, da preveri pomembne oziroma odločilne elemente ponudbe, poleg tega je kršil zahtevo iz svojega poziva k pojasnitvi neobičajno nizke ponudbe z dne 21.3.2016. Izbrani ponudnik namreč ni podal vsebinsko in strokovno utemeljenega pojasnila ponudbene cene in ni izkazal, da bo z njo pokril stroške naloge, prav tako ni podal nikakršnih pojasnil, kakšen je predviden obseg ur za strokovno inženirsko delo in obseg ur, potrebnih za prevajanje, niti ni navedel urnih postavk za ta dela, in ni pojasnil, kako je urne postavke razdelil po posameznih postavkah ponudbenega predračuna ter znotraj njih. Naročnik bi moral skladno z določilom 49. člena ZJN-2 od izbranega ponudnika za vsako od petih točk pridobiti pojasnilo, katero vrsto del bo opravil, kakšna bo količina, cena in znesek potrebnih ocenjenih ur ter koliko in katero projektno dokumentacijo namerava prevajati iz slovenščine v italijanščino in nemščino (saj ima avstrijskega podizvajalca), enako velja za prevajanje izdelane dokumentacije iz italijanščine ter nemščine v slovenščino. Vlagatelj v nadaljevanju predstavi analizo ponudbene cene izbranega ponudnika in ugotavlja, da je le-ta neobičajno nizka in bi jo moral naročnik izločiti. Na podlagi navedenega predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN izjasnil o navedbah vlagatelja, podanih v zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je v ponudbi na straneh od 3 do 8 predložil notarsko overjeno pooblastilo, podeljeno D. P. »za podpis vseh predloženih dokumentov, povezanih z zadevnim razpisom«. Imenovana oseba je torej razpolagala s pooblastilom za podpis vse relevantne dokumentacije zadevnega javnega naročila. Po zatrjevanju izbranega ponudnika se D. P. na ponudbene dokumente ni podpisovala kot zakoniti zastopnik, saj že iz vsebine obrazcev, ki jih je v okviru razpisne dokumentacije vnaprej pripravil naročnik, izhaja, da se pod rubriko »ponudnik« podpisuje »pooblaščena oseba«. Dalje navaja, da je ob upoštevanju določbe prvega in šestega odstavka 42. člena ZJN-2 v zvezi z izpolnjevanjem vseh zakonsko in z razpisno dokumentacijo zahtevanih pogojev v ponudbi predložil lastna dokazila pristojnih organov, navedel mesto preverbe ali podal zaprisežene lastne izjave, ki so jih podpisali zakoniti zastopniki. Izbrani ponudnik je vse navedene dokumente predložil tudi za nominiranega podizvajalca. V zvezi z revizijskimi očitki o vsebinski neustreznosti podanega odgovora za preveritev neobičajno nizke ponudbe navaja, da je pravočasno odgovoril na vse elemente poziva ter hkrati tudi na vse zakonsko zahtevane parametre neobičajno nizke ponudbe, kar izhaja iz primerjalne tabele, sestavljene iz poziva naročnika in odgovora izbranega ponudnika, ki jo slednji navaja v nadaljevanju. Po zatrjevanju izbranega ponudnika njegova pojasnila celo presegajo vsebino naročnikovega poziva. Nadalje izpostavlja, da je glede na ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (npr. v zadevah, št. 018-083/2011, 018-318/2011, 018-130/2013, 018-356/2013) potrebno presojo o tem, ali je ponudnik, katerega ponudbo je naročnik identificiral kot neobičajno nizko, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe ta dvom ovrgel ali ne, šteti za naročnikovo avtonomno odločitev, posledično pa je kot tako šteti tudi končno presojo naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne. V omenjeno odločitev, ki sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, vlagatelj (ne glede na pri tem uporabljeno argumentacijo) ni upravičen posegati, naročnikove odločitve pa s svojo presojo ne more nadomestiti niti Državna revizijska komisija. Po mnenju izbranega ponudnika nizka ponudbena cena sama po sebi ni prepovedana, o čemer se je Državna revizijska komisija že večkrat izrekla. Glede na vse navedeno predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, ter priglaša stroške postopka pravnega varstva, katerih povračilo zahteva od vlagatelja.

Naročnik je z Odločitvijo o zahtevku za revizijo, št. 43001-153/2015/20 z dne 11.5.2016, slednjega zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil notarsko overjeno pooblastilo, na podlagi katerega je D. P. lahko v njegovem imenu podpisala vse predložene dokumente, povezane z zadevnim javnim naročilo, prejemala navodila ter v konkretni zadevi ukrepala. Naročnik meni, da Državna revizijska komisija v odločitvah, na katere se vlagatelj sklicuje ob zatrjevanju, da lahko izjavo o nekaznovanosti poda le zakoniti zastopnik sam, obravnava bistveno drugačno stanje od konkretnega. Ker D. P. razpolaga z izrecnim pooblastilom za podpis vseh dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika, poleg tega pa je le-ta v ponudbi priložil dokazila pristojnih organov o izpolnjevanju pogojev, navedel mesto preverbe ali podal zaprisežene lastne izjave, ki so jih podpisali zakoniti zastopniki izbranega ponudnika, je navedba vlagatelja o kršitvi določb javnonaročniške zakonodaje v tem delu neutemeljena. Naročnik navaja, da je po pregledu ponudbe izbranega ponudnika slednjo identificiral kot neobičajno nizko in jo preveril v skladu z veljavno zakonodajo. Dne 22.3.2016 je izbranemu ponudniku posredoval Poziv za preveritev neobičajno nizke ponudbe, št. 43001-153/2015/5 z dne 21.3.2016, v katerem je zahteval predložitev podatkov in utemeljitev oziroma dokazila o elementih ponudbe, ki so odločilni za izpolnitev naročila. Izbrani ponudnik mu je pravočasno posredoval svoj odgovor, na podlagi katerega je opravil potrebno presojo neobičajno nizke ponudbe. V skladu s pravili prava javnih naročil nizka cena ni prepovedana in v interesu naročnika je storitev, ki je predmet javnega naročila, dobiti po najugodnejših pogojih ter po čim nižji ceni. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila, da je ocena o tem, ali je ponudba izbranega ponudnika nizka, naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje, zato je Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti. V zvezi z revizijsko navedbo o vsebinski neustreznosti odgovora izbranega ponudnika glede preveritve neobičajno nizke ponudbe naročnik pojasnjuje, da je iz slednjega razvidno, da je izbrani ponudnik odgovoril na vsa vprašanja oziroma elemente poziva in hkrati na vse zakonsko zahtevane parametre neobičajno nizke ponudbe, ki jih določa 49. člen ZJN-2. Upoštevaje vse navedeno je po naročnikovem mnenju potrebno zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen, prav tako je potrebno zavrniti vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji posredoval vlogo, v kateri se je izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in vztrajal pri podanih revizijskih trditvah ter dokaznih predlogih.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala spor med vlagateljem in naročnikom o tem, ali je D. P. imela pooblastilo za podpis ponudbe in ostalih ponudbenih dokumentov izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč zatrjuje, da imenovana oseba takšnega upravičenja ni izkazala, ter izpostavlja, da je D. P. podpisala tudi obrazca »Izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev« in »Izjava o izpolnjevanju osnovnih pogojev« (ter v tem okviru podano izjavo o nekaznovanosti izbranega ponudnika), ki ju po njegovem mnenju lahko poda le zakoniti zastopnik (izbranega) ponudnika.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da se v njej (na straneh od 3 do 8) nahaja pooblastilo, iz vsebine katerega izhaja, da je S. M. v funkciji zakonitega zastopnika izbranega ponudnika dne 14.3.2016 (tj. pred oddajo ponudbe) pooblastil osebo D. P., da v imenu in za račun izbranega ponudnika podpisuje vse ponudbene dokumente, nanašajoče se na javno naročilo, št. JN445/2016, objavljeno dne 20.1.2016, prejema navodila ter ukrepa v okviru celotnega zadevnega primera.

Državna revizijska komisija zato ni mogla slediti navedbi vlagatelja, da D. P. v času oddaje ponudbe ni imela nobenih upravičenj za podpis ponudbe ter ostalih ponudbenih listin in je (če sploh) pridobila pooblastilo zgolj za podpis odgovora na naročnikov poziv za preveritev neobičajno nizke ponudbe. D. P. je bila namreč na podlagi omenjenega pooblastila (med drugim) pooblaščena, da v imenu in za račun izbranega ponudnika podpiše tako ponudbo kot ostale ponudbene dokumente oziroma izjave izbranega ponudnika o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti, predložitev katerih je v skladu z razpisno dokumentacijo zahteval naročnik.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod poglavjem »POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PONUDB« v okviru postavke »3.1 Pogoji za priznanje sposobnosti« določil:

»3.1.1 Osnovna sposobnost

Vsak gospodarski subjekt (ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi,
mora izpolnjevati naslednje pogoje za priznanje osnovne sposobnosti:
3.1.1.1 Gospodarski subjekt je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila in jo prevzema v ponudbi.
3.1.1.2 Gospodarski subjekt ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj iz 1. odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2).
3.1.1.3 Gospodarski subjekt na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za finance.
3.1.1.4 Gospodarski subjekt na dan oddaje ponudbe nima neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali davkov, določenih v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, v vrednosti 50 EUR ali več.
3.1.1.5 Gospodarski subjekt ni v stečajnem postopku.

Dokazilo: Izjava o izpolnjevanju osnovnih pogojev, skladna s predlogo.«

Poleg pogojev za priznanje osnovne sposobnosti je naročnik v razpisni dokumentaciji določil pogoje za priznanje ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnikov in kot dokazilo predvidel Izjavo o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev.

Iz vsebine navedenih določb razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na pogoje za priznanje osnovne in ekonomsko-finančne sposobnosti ter predpisanih dokazil zanje, je razbrati, da se le-ti nanašajo na ponudnike (razen pogoja nekaznovanosti, ki se nanaša tudi na zakonite zastopnike ponudnikov) in jih morajo zato izpolnjevati ter posledično izjave o izpolnjevanju le-teh podati ponudniki. Ker je D. P. razpolagala s pooblastilom izbranega ponudnika za podpis ponudbe in ostale ponudbene dokumentacije, je bila za izbranega ponudnika v njegovem imenu ter za njegov račun upravičena podpisati izjavi o izpolnjevanju osnovnih ter ekonomsko-finančnih pogojev.

Državna revizijska komisija pripominja, da D. P. nobene od izjav ni podpisala kot zakoniti zastopnik izbranega ponudnika, kot to neutemeljeno zaradi odsotnosti navedbe »po pooblastilu« zatrjuje vlagatelj, saj je naročnik na vnaprej pripravljenih obrazcih predvidel podpis »pooblaščene osebe« (in ne morebiti podpisa »ponudnika« ali »zakonitega zastopnika«).

Iz navedene določbe razpisne dokumentacije o osnovni sposobnosti ponudnikov je razvidno, da izjava o izpolnjevanju osnovnih pogojev vključuje tudi izjavo o tem, da noben zakoniti zastopnik ponudnika niti ponudnik sam ni bil obsojen zaradi (v razpisni dokumentaciji ter izjavi) navedenih kaznivih dejanj. Kdo lahko poda omenjeno izjavo, pa je v konkretni zadevi irelevantno, saj naročnik ni zgolj predvidel predložitve omenjene izjave, marveč je za izbranega ponudnika ter njegova zakonita zastopnika tudi pridobil dokazila o izpolnjevanju pogoja nekaznovanosti in s tem dosegel namen določitve omenjenega pogoja. Iz pridobljenih potrdil o nekaznovanosti (Certificato Generale del Casellario Giudiziale, št. 931/2016/R, 18283/2016/R ter 18280/2016/R), ki jih je kot pristojni organ izdalo Ministrstvo za pravosodje Republike Italije, izhaja, da niti izbrani ponudnik (kot pravna oseba) niti njegova zakonita zastopnika (kot fizični osebi) niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj. Ker je s tem za izbranega ponudnika ter njegova zakonita zastopnika izkazano izpolnjevanje pogoja o nekaznovanosti in je hkrati dosežen njegov namen, v tej zvezi ni pomembno, ali je D. P. v konkretni zadevi razpolagala s pooblastilom za podpis omenjene izjave.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega zaključuje, da revizijska navedba o tem, da ponudbe ter ponudbene dokumentacije ni podpisala za to pooblaščena oseba, ni utemeljena.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da naročnik ni preverjal neobičajno nizke ponudbe izbranega ponudnika na način, kot to zahteva določilo 49. člena ZJN-2. Med strankama revizijskega postopka namreč ni sporno, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika identificiral kot neobičajno nizko.

Neobičajno nizka je v skladu z 21.a točko prvega odstavka ZJN-2 vsaka ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo ne more pojasniti.

Naročnik mora v skladu s prvim odstavkom 49. člena ZJN-2 preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Skladno z drugim odstavkom 49. člena ZJN-2 mora naročnik postavke, primeroma naštete v prvem odstavku navedenega člena, preveriti ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, jo izloči. Ob tem ne gre prezreti, da nizka ponudbena cena sama po sebi ni prepovedana, pri čemer velja pritrditi naročnikovi navedbi, da je nenazadnje v njegovem interesu, da dobi ustrezno blago, storitev ali gradnjo po najugodnejših pogojih in v tem okviru po čim nižji ceni.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat pojasnila, da je na podlagi jezikovne razlage določbe 49. člena ZJN-2 zaključiti, da naročnikova obveznost pisne zahteve po podrobnih podatkih ter utemeljitvi elementov ponudbe obstaja le v primeru, če naročnik neobičajno nizko ponudbo izloči, ne pa tudi tedaj, ko na podlagi pridobljenih pojasnil ne dvomi več v ponudbo in jo uvrsti v nadaljnji postopek pregledovanja ter ocenjevanja ponudb (gl. npr. odločitve, št. 018-386/2012, 018-193/2013, 018-356/2013, 018-255/2015). Omenjena razlaga navedene zakonske določbe je skladna z namenom postopka izločitve neobičajno nizke ponudbe, ki ga je iskati v varovanju ponudnika, čigar ponudbo želi naročnik na podlagi pravil o neobičajno nizki ponudbi izločiti, in ne morebiti v varovanju ostalih ponudnikov, ki so v okviru istega postopka javnega naročanja oddali ponudbo. V tej zvezi velja izpostaviti, da ZJN-2 ne določa ravnanja naročnika v primeru, ko le-ta neobičajno nizke ponudbe po postopku preverjanja ne izloči, temveč jo uvrsti v nadaljnji postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, saj tedaj potrebe po varstvu takega ponudnika ni več.

Na podlagi vpogleda v dokumentacijo iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila je ugotoviti, da je naročnik izbranemu ponudniku posredoval Poziv za preveritev neobičajno nizke ponudbe, št. A-55/15 S z dne 21.3.2016 (v nadaljevanju: Poziv), ki ga je izbrani ponudnik prejel 31.3.2016. S Pozivom je naročnik zahteval, da mu izbrani ponudnik v roku treh delovnih dni od prejema predloži podatke in utemeljitve oziroma dokazila o elementih ponudbe, odločilnih za izpolnitev naročila.

Izbrani ponudnik je naročniku pravočasno (tj. dne 4.4.2016) posredoval dokument z naslovom Odgovor na poziv za preveritev neobičajno nizke ponudbe. V slednjem (med drugim) navaja, da bo za ponujeno ceno izpolnil naročilo v celotnem zahtevanem obsegu in kvaliteti, ter pojasnjuje, da so v ponudbeni ceni storitve zajeti vsi stroški, potrebni za izvedbo konkretnega javnega naročila. Dalje zatrjuje, da ekonomičnost ponujene storitve zagotavlja z organizacijo dela, in izpostavlja, da stroške storitve dodatno znižuje dejstvo, da je večina (sedem od devetih) nominiranih strokovnjakov delovne skupine zaposlena pri ponudniku, in dejstvo, da ima delovna skupina vedno na voljo interno podporo celotne grupacije (424 zaposlenih, več kot 100 zaposlenih z visoko podiplomsko izobrazbo).

Iz navedenega izhaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, ki jo je identificiral kot neobičajno nizko, preverjal in se nato na podlagi pojasnjevanja ponudbe izbranega ponudnika odločil slednjo uvrstiti v nadaljnji postopek. Pri tem je pojasnil, da je iz odgovora izbranega ponudnika razvidno, da je le-ta odgovoril na vse elemente, vključene v poziv, ter hkrati na vse zahtevane parametre neobičajno nizke ponudbe, opredeljene v določbi 49. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija v skladu s svojo (zgoraj pojasnjeno) ustaljeno prakso poudarja, da je presojo o tem, ali je ponudnik, čigar ponudbo je naročnik identificiral kot neobičajno nizko, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe omenjeni dvom ovrgel ali ne, šteti za naročnikovo avtonomno odločitev, kot tako pa je zato šteti tudi končno presojo naročnika, ali bo določeno ponudbo izločil kot neobičajno nizko ali ne. V omenjeno odločitev, ki sodi v naročnikovo sfero odgovornosti za lastno poslovanje, niti vlagatelj niti Državna revizijska komisija nista upravičena posegati. Posledično so za odločanje v obravnavani zadevi nepomembne revizijske navedbe o tem, da bi moral naročnik za vsako od petih točk v zadevnem javnem naročilu pridobiti pojasnilo, katero vrsto del bo izbrani ponudnik opravil ter kakšna bo količina, cena in znesek ocenjenih ur. Iz istega razloga je nadalje irelevantna vlagateljeva trditev, da bi moral izbrani ponudnik navesti tudi, koliko in katero projektno dokumentacijo namerava prevajati iz slovenščine v italijanščino ter nemščino in obratno, katere prevajalce bo v ta namen zaposlil ter čas in ceno prevajanja.

Ker glede na navedeno za odločanje v zadevi ni relevantna, se Državna revizijska komisija ni vsebinsko opredelila do analize ponudbene cene izbranega ponudnika, ki tudi sicer temelji na neizkazanih spremenljivkah izračunov, ki jih je vlagatelj (ne da bi jih pojasnil) vanje vključil po lastni presoji. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ni mogla slediti v tej zvezi podanima dokaznima predlogoma vlagatelja s postavitvijo izvedencev ekonomske ter inženirske stroke, katerih izvedbo je zato zavrnila.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da navedba o tem, da naročnik neobičajno nizke ponudbe izbranega ponudnika ni preverjal na način, kot to od njega zahteva določilo 49. člena ZJN-2, ni utemeljena.

Ker Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je v vlogi, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je ocenila, da prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je zaključila, da njegovi stroški niso bili potrebni in je zahtevo po njihovem povračilu v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 15.6.2016

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetnica Veronika Ermenc, Ljubljanska cesta 106, 1230 Domžale,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- Odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.