018-071/2016 Elektro Maribor, d.d.

Številka: 018-071/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Geodetske storitve, v sklopu E: Geodetske storitve na območju OE Murska Sobota«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Geograd, d.o.o., Tbilisijska 59, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Tanja Glušič, Pod javorji 6, 1218 Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.6.2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.2.2016 na portalu javnih naročil pod številko objave JN1006/2016 objavil obvestilo o javnem naročilu »Geodetske storitve«, ki ga, razdeljenega na 5 sklopov, oddaja po odprtem postopku. Po izločitvi vlagateljeve ponudbe (ki je bila glede na merilo najnižje cene najugodnejša) kot nepopolne je naročnik omenjeno javno naročilo z dokumentom Odločitev o oddaji javnega naročila, znak 2201-2/2016-13 z dne 1.4.2016, v sklopu E (geodetske storitve na območju OE Murska Sobota) oddal ponudniku GM Boris Kraner s.p., Gornji trg 25, 2344 Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je v skladu s tretjim odstavkom 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. S slednjo je zahteval, naj naročnik obrazloži ključne razloge, zaradi katerih je štel, da ponudba vlagatelja (med drugim tudi) v sklopu E ni popolna oziroma je neprimerna, ter naj navede razloge, na podlagi katerih je ugotovil, da vlagatelj ni natančno opredelil obsega in količine del, vrednost del dejanskega izvajalca pa je določil zgolj v sklopu D (OE Slovenska Bistrica). Nadalje je zahteval, naj naročnik omenjene razloge primerja s ponudbo izbranega ponudnika in navede, v čem so pri slednjem razpisni pogoji izpolnjeni in v čem pri vlagatelju, po mnenju naročnika, niso.

Naročnik je vlagateljevi zahtevi ugodil in v skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZJNVETPS podal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Navaja, da je ponudnik v ponudbi predložil Dogovor o poslovnem sodelovanju s podizvajalcem ter v 2. členu določil, na katerih območjih bo pri izvedbi javnega naročila sodeloval s podizvajalcem, v 3. členu pa opredelil predmet, količino, vrednost ter kraj izvedbe dela zgolj za območje OE Slovenska Bistrica. Ker vlagatelj niti po pozivu na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe ni natančno opredelil obsega, količine ter vrednosti del podizvajalca, četudi je glede na zakonsko opredeljeno definicijo podizvajalca in glede na vlagateljevo ponudbo razbrati, da bo slednji izvajal dela s podizvajalcem v vseh sklopih, vlagateljeva ponudba ni popolna.

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 18.4.2016. Zatrjuje, da je oddal pravočasno ponudbo za vse sklope ( sklop A, B, C, D, E), pri čemer je skladno z razpisno dokumentacijo za sklop D imenoval podizvajalca in ponudbi v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije priložil Dogovor o poslovnem sodelovanju ter Seznam podizvajalcev. Naročnik je pri pregledu ponudb ugotovil, da vlagatelj v Dogovoru o poslovnem sodelovanju ni opredelil niti obsega niti vrednosti del, ki naj bi jih opravil podizvajalec, zato ga je pozval k dopolnitvi ponudbe. Obenem je naročnik vlagatelja pozval, naj za opredeljeni obseg del predloži ustrezne reference dejanskega izvajalca, tj. podizvajalca. Vlagatelj navaja, da je v skladu s pozivom dopolnil svojo ponudbo tako, da je v 3. členu Dogovora navedel vrednost ter obseg del podizvajalca za sklop D. Iz 3. člena Dogovora o poslovnem sodelovanju in iz Seznama podizvajalcev namreč nedvoumno izhaja, da vlagatelj nastopa s podizvajalcem le v sklopu D (OE Slovenska Bistrica). Navedba naročnika, da je vlagatelj v 2. členu Dogovora določil, da bo s podizvajalcem sodeloval v vseh sklopih, v 3. členu pa podrobneje opredelil predmet, količino, vrednost ter kraj izvedbe za sklop D (OE Slovenska Bistrica), po vlagateljevem mnenju ni utemeljena. Po zatrjevanju vlagatelja bi bila lahko njegova ponudba pomanjkljiva le v delu, ki se nanaša na sklop, za katerega je vlagatelj imenoval podizvajalca (sklop D), za sklop E, v katerem s podizvajalcem ne nastopa, pa pomanjkljivosti v postopku predhodno niso bile ugotovljene in vlagatelj tudi ni bil pozvan k dopolnitvi ponudbe. Navaja, da je naročnik v nasprotju z zakonom izločil njegovo popolno ponudbo iz nadaljnjega postopka javnega naročanja ter javno naročilo oddal ponudniku s ceno, višjo od vlagateljeve, s čimer je kršil načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki in enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija v celoti razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, in od naročnika zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo ter vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva s sklepom, znak 2201-2/2016-37 z dne 3.5.2016, zavrnil. Navaja določbo razpisne dokumentacije, ki se glasi: »/…/Ponudnik lahko sam izvede predmetno javno naročilo v celoti ali pa ga izvede s podizvajalci. V primeru izvedbe javnega naročila s podizvajalci je treba v ponudbi priložiti dogovor o poslovnem sodelovanju, navesti vse podizvajalce (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun) in del naročila, ki ga bo izvedel posamezni podizvajalec (predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe del./…/«. Iz 2. člena Dogovora o poslovnem sodelovanju, ki ga je vlagatelj predložil v okviru ponudbene dokumentacije, izhaja, da bo slednji, v kolikor bo izbran, nastopal s podizvajalcem v vseh sklopih oziroma na vseh razpisanih lokacijah v delu, ki se nanaša na geodetske meritve. V 3. členu Dogovora je nadalje navedeno, da bo podizvajalec nastopil kot ponudnik in v nadaljevanju kot izvajalec za območje OE Slovenska Bistrica ter bo torej v sklopu D izvedel vsa razpisana dela, tj. geodetske storitve. Omenjeno se sklada z obrazcem Seznam podizvajalcev, na katerem je naveden vlagateljev podizvajalec, njegov naslov ter vrsta oziroma predmet del (»Geodetska dela, OE Slovenska Bistrica«), kar potrjuje navedbo, da bo podizvajalec sam v celoti izvedel vse geodetske storitve na tem območju. Po prepričanju vlagatelja pa je poleg 3. člena potrebno upoštevati tudi 2. člen Dogovora, iz katerega izhaja, da bo s podizvajalcem pri geodetskih meritvah sodeloval v vseh sklopih. Ker vlagatelj v skladu z razpisno dokumentacijo ni opredelil obsega in vrednosti del, ki jih bo izvedel podizvajalec, je bil pozvan k dopolnitvi ponudbe. Vendar vlagatelj v dopolnitvi ni natančno opredelil obsega in količine del, vrednost del dejanskega izvajalca pa je določil le v sklopu D, zato njegova ponudba v sklopu E tudi po dopolnitvi ni bila primerna ter popolna in je bila zato izločena iz nadaljnjega ocenjevanja. Ker je naročnik postopal v skladu z veljavno zakonodajo ter z določili razpisne dokumentacije, zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi, posledično pa je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 9.5.2016 izjasnil o navedbah naročnika v sklepu, znak 2201-2/2016-37 z dne 3.5.2016. Navaja, da naročnik niti v odločitvi o oddaji naročila niti v dodatni obrazložitvi slednje ni izpostavil, da je zanj sporno poimenovanje storitev v 2. in 3. členu predloženega Dogovora ter da se mu zastavlja vprašanje, kaj je predmet le-tega. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik navaja nove razloge za izločitev njegove ponudbe, ki jih Državna revizijska komisija ne sme upoštevati. Nadalje navaja, da se postavlja dvom v to, ali lahko naročnik in Državna revizijska komisija razlagata vsebino Dogovora kot pogodbenega razmerja med tretjima osebama (tj. razmerja med vlagateljem ter njegovim podizvajalcem). Zatrjuje, da je naročnik očitek o datiranosti Pooblastila za neposredno plačilo podizvajalcem ter Dogovora o poslovnem sodelovanju z datumom po roku za oddajo ponudb prvič podal šele v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo. V nadaljevanju vlagatelj vztraja pri že podanih trditvah in dokaznih predlogih.

Državna revizijska komisija je izbranemu ponudniku v izjasnitev posredovala zahtevek za revizijo, saj na podlagi dokumentacije iz predrevizijskega postopka ni bilo mogoče ugotoviti, ali je slednjemu zahteva za pravno varstvo v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN že bila poslana. Izbrani ponudnik se o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelj in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali namerava vlagatelj javno naročilo v sklopu E (Geodetske storitve na območju OE Murska Sobota) izvesti s podizvajalcem ali ne.

V skladu s 16.a točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJNVETPS sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod točko »12. Podizvajalci« določil: »Ponudnik lahko sam izvede predmetno javno naročilo v celoti ali pa ga izvede s podizvajalci. V primeru izvedbe javnega naročila s podizvajalci je treba v ponudbi priložiti dogovor o poslovnem sodelovanju, navesti vse podizvajalce (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun) in del naročila, ki ga bo izvedel posamezni podizvajalec (predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del). Navedene podatke ponudnik predloži na lastnem obrazcu.«

Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja izhaja, da je slednji k ponudbi priložil Seznam podizvajalcev in Dogovor o poslovnem sodelovanju, sklenjen dne 25.2.2016.

Na Seznamu podizvajalcev je vlagatelj pod postavko »Naziv podizvajalca« navedel družbo Geofoto, d.o.o., pod postavko »Vrsta del, predmet«, ki naj bi jih izvedel podizvajalec, pa zapisal »Geodetska dela OE Slovenska Bistrica«. Poleg Seznama podizvajalcev je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji predložil Dogovor o poslovnem sodelovanju z dne 25.2.2016, sklenjen med vlagateljem kot glavnim izvajalcem ter družbo Geofoto, d.o.o., kot podizvajalcem (v nadaljevanju: Dogovor).

Stranki Dogovora sta v 2. členu določili: »Glavni izvajalec in podizvajalec bosta v primeru izbora ponudbe s strani naročnika v nadaljevanju sodelovala pri geodetskih meritvah na območju:
- OE Maribor z okolico
- OE Ptuj
- OE Gornja Radgona
- OE Slovenska Bistrica
- OE Murska Sobota.«

V 3. členu sta se stranki Dogovora sporazumeli, da »podizvajalec nastopa kot ponudnik in v nadaljevanju kot izvajalec za sledeče območje:
- OE Slovenska Bistrica.«

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi navedel podizvajalca, ne pa tudi obsega in vrednosti del, ki naj bi jih le-ta opravil, kot je ponudnikom nalagala določba pod točko »12. Podizvajalci« razpisne dokumentacije. Naročnik je zato vlagateljevo ponudbo štel za formalno nepopolno, za katero v skladu z 18. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS velja ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji, določenimi v ZJNVETPS, dopolni ali spremeni. Upoštevaje navedeno zakonsko določbo in v skladu z določbo 82. člena ZJNVETPS je naročnik vlagatelju posredoval poziv k dopolnitvi ponudbene dokumentacije, znak 2201-2/2016-6 z dne 8.3.2016, v katerem je navedel: »/…/Pri pregledu ponudbene dokumentacije ponudnika GEOGRAD d.o.o. je naročnik ugotovil, da je ponudnik priložil Dogovor o poslovnem sodelovanju s podizvajalcem, vendar v njem ni opredeljen obseg del, kakor tudi ne vrednost. Naročnik ponudnika tudi poziva, da predloži ustrezne reference dejanskega izvajalca, v danem primeru podizvajalca, za opredeljen obseg del./…/«.

Upoštevaje citirano navedbo poziva Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi trditvi, da so bile pri pregledu njegove ponudbe formalne pomanjkljivosti ugotovljene le v sklopu D (OE Slovenska Bistrica), ne pa tudi v ostalih sklopih. Naročnik namreč vlagatelja nikjer ni izrecno pozval k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe le v sklopu D, temveč ga je opozoril na zahtevo po opredelitvi obsega in vrednosti podizvajalčevih del v okviru določbe pod točko »12. Podizvajalci« razpisne dokumentacije ter ga v tej zvezi seznanil z ugotovitvijo, da kljub predložitvi Dogovora o poslovnem sodelovanju v njem nista opredeljena niti obseg niti vrednost del vlagateljevega podizvajalca. Vlagatelj je na podlagi omenjenega poziva dopolnil ponudbo tako, da je naročniku posredoval dopolnjen Dogovor o poslovnem sodelovanju, sklenjen med vlagateljem kot glavnim izvajalcem in družbo Geofoto, d.o.o., kot podizvajalcem (v nadaljevanju: Dogovor). V dopolnjenem Dogovoru sta vlagatelj in podizvajalec določbo 2. člena ohranila nespremenjeno, določbo 3. člena Dogovora pa sta dopolnila tako, da je poslej določala: »Podizvajalec nastopa kot ponudnik in v nadaljevanju kot izvajalec za:
Predmet: Geodetske storitve
Količina: Po popisu del iz ponudbene dokumentacije
Vrednost: 59.853,80 EUR brez DDV
Kraj: OE Slovenska Bistrica
Rok izvedbe: 24 mesecev.«

Naročnik je na podlagi pregleda dopolnjenega Dogovora ugotovil, da vlagatelj kljub pozivu k dopolnitvi ponudbe ni natančno opredelil obsega in količine del (med drugim tudi v sklopu E, ki se nanaša na geodetske storitve na območju OE Murska Sobota), vrednost del podizvajalca pa je določil zgolj v sklopu D (OE Slovenska Bistrica). V posledici navedenega je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za nepopolno ter jo v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v nasprotju z določbami ZJNVETPS ter določili razpisne dokumentacije njegovo ponudbo, ki je bila glede na merilo najnižje cene najugodnejša, v sklopu E ocenil kot nepopolno in jo izločil, javno naročilo pa oddal drugemu najugodnejšemu ponudniku. Navaja, da nastopa s podizvajalcem le v sklopu D (OE Slovenska Bistrica), ne pa tudi v sklopu E ( OE Murska Sobota), kar naj bi jasno izhajalo tako iz 3. člena Dogovora kot iz Seznama podizvajalcev.

Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da določb Dogovora ne gre brati parcialno oziroma ločeno eno od druge, temveč jih je potrebno brati ter razlagati skupaj ter pri tem upoštevati vse relevantne in ne zgolj ene, selektivno izbrane določbe Dogovora. Prav tako je v konkretni zadevi potrebno skupaj oziroma v medsebojni povezavi brati ter interpretirati Seznam podizvajalcev in določbe Dogovora, ki ju je vlagatelj v okviru ponudbene dokumentacije oba predložil.

Po preučitvi relevantnih določb Dogovora (2. in 3. člen), na katere se sklicujeta stranki revizijskega postopka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vsebina slednjih jasna ter nedvoumna.

Iz določila 2. člena Dogovora namreč jasno izhaja, da bosta vlagatelj in družba Geofoto, d.o.o., ki jo stranki Dogovora v okviru določb slednjega že sami poimenujeta za podizvajalca, v primeru dodelitve javnega naročila vlagatelju sodelovala pri geodetskih meritvah v vseh sklopih, torej tudi v sklopu E (OE Murska Sobota). Iz določila 3. člena Dogovora je nadalje (upoštevaje pri tem obrazec »IV. Ponudba« v sklopu E) nedvoumno razbrati, da bo podizvajalec v primeru dodelitve javnega naročila vlagatelju na območju OE Slovenska Bistrica opravil vsa dela, zajeta v predmetu javnega naročila za sklop D (tj. geodetske storitve v OE Slovenska Bistrica v celoti, česar vlagatelj ne zanika). Slednje dodatno potrjuje Seznam podizvajalcev, na katerem je vlagatelj navedel, da bo podizvajalec opravil geodetska dela na območju OE Slovenska Bistrica, kar v povezavi z 2. in 3. členom Dogovora pomeni, da bo podizvajalec na območju OE Slovenska Bistrica (sklop D) izvedel vsa dela, tj. geodetske storitve v celoti, medtem ko bosta z vlagateljem v preostalih sklopih (tudi v sklopu E na območju OE Murska Sobota) sodelovala le pri geodetskih meritvah.

Naročnik je namreč prepričljivo pojasnil, da geodetske meritve predstavljajo zgolj del geodetskih storitev, saj slednje poleg geodetskih meritev zajemajo tudi druga opravila, npr. preverjanje lastništva nepremičnin v zemljiški knjigi, obdelavo podatkov meritev za potrebe izvedbe ostalih geodetskih storitev ipd., čemur vlagatelj ni nasprotoval. Na podlagi navedenega je ugotoviti, da geodetskih storitev v konkretnem primeru ne gre enačiti z geodetskimi meritvami, kar z uporabo obeh različnih terminov (tj. »geodetske meritve« ter »geodetske storitve«) v 2. in 3. členu Dogovora potrjuje tudi vlagatelj. Slednji je kot ponudnik geodetskih storitev in s tem kot strokovnjak na področju predmeta konkretnega javnega naročila vendarle seznanjen ali bi vsaj moral biti seznanjen z razliko med omenjenima pojmoma. Državna revizijska komisija zato ne more slediti navedbi vlagatelja, da sta stranki Dogovora v 2. členu zgolj navedli predmet javnega naročila, saj le-ta ne obsega samo geodetskih meritev, temveč zajema širši pojem geodetskih storitev na območjih OE Maribor z okolico, OE Ptuj, OE Gornja Radgona, OE Slovenska Bistrica in OE Murska Sobota.

Ker naj bi geodetske meritve, ki so kot del geodetskih storitev neposredno povezane s predmetom konkretnega javnega naročila, v vseh sklopih v skladu z 2. členom Dogovora izvedel vlagatelj v sodelovanju z drugim gospodarskim subjektom, organiziranim kot d.o.o., ki je pravna oseba, naročniku upoštevaje 16.a točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS ni mogoče očitati kršitev javnonaročniške zakonodaje in določb razpisne dokumentacije, ker je omenjeni gospodarski subjekt v vseh sklopih, vključno s sklopom E, štel za vlagateljevega podizvajalca. Glede na to, da je naročnik od vlagatelja zahteval dopolnitev ponudbe z navedbo obsega ter vrednosti podizvajalčevih del in da vlagatelj v tem delu ponudbe v sklopu E ni dopolnil, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik postopal v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS ter določbami razpisne dokumentacije, ko je ponudbo vlagatelja izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Ne gre namreč prezreti, da je ponudnik tisti, ki je dolžan pri pripravi ponudbe zadostiti standardu skrbnosti ter ponudbo pripraviti v skladu z določbami razpisne dokumentacije, saj v nasprotnem primeru tvega izločitev svoje ponudbe iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pripominja, da izločitev ponudbe v skladu z določbami ZJNVETPS ter določili razpisne dokumentacije ne predstavlja dejanskega stanja, ki bi ga bilo mogoče v konkretnem primeru opredeliti kot kršitev načel enakopravne obravnave ter zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki ju (sicer zgolj pavšalno) zatrjuje vlagatelj.

Nadalje ni mogoče slediti stališču vlagatelja, da naročnik ter Državna revizijska komisija nista pristojna za razlago določb Dogovora o poslovnem sodelovanju, ki so nedvoumne in na katere se v zahtevku za revizijo v dokaz svojih navedb sklicuje vlagatelj sam. Odločitve Državne revizijske komisije, ki jih pri utemeljevanju svojega stališča v zvezi z nedopustnostjo razlage obligacijskopravnega razmerja med ponudnikom in podizvajalcem navaja vlagatelj, se nanašajo na bistveno drugačno dejansko stanje, ki se od obravnavanega pomembno razlikuje v tem, da je bila sporna ponudbena vsebina v izpostavljenih zadevah nejasna, medtem ko so določbe Dogovora v konkretnem primeru jasne ter nedvoumne.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbi vlagatelja, da se je šele v odločitvi o zahtevku za revizijo prvič seznanil z dejstvom, da je za naročnika sporno razlikovanje v poimenovanju storitev v 2. in 3. členu predloženega Dogovora ter da se naročniku posledično postavlja vprašanje, kaj je predmet Dogovora med strankama slednjega. Naročnik je namreč že v Odločitvi o oddaji javnega naročila, znak 2201-2/2016-13 z dne 1.4.2016, navedel, da vlagatelj v sklopu E ni natančno opredelil obsega in količine del podizvajalca, medtem ko je vrednost slednjih določil le za sklop D. S tem je naročnik določno navedel razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, ki ga je še podrobneje obrazložil v Odločitvi o zahtevi za dodatno obrazložitev, znak 2201-2/2016-26 z dne 14.4.2016, v kateri je svoje postopanje z izločitvijo vlagateljeve ponudbe utemeljil z razlago 2. in 3. člena Dogovora. Državna revizijska komisija zato ni mogla slediti zatrjevanju vlagatelja, da so navedbe naročnika v tej zvezi nove in jih posledično ni dopustno upoštevati.

Vlagatelju pa velja pritrditi v navedbi, da naročnik med razlogi za izločitev njegove ponudbe niti v odločitvi o oddaji konkretnega javnega naročila niti v dodatni obrazložitvi slednje ni navedel, da sta v okviru odprave formalnih pomanjkljivosti ponudbe predložena Pooblastilo za neposredno plačilo podizvajalcem in Dogovor o poslovnem sodelovanju datirana z datumom po roku za oddajo ponudb. Poudariti je, da je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da mora naročnik vse morebitne razloge za nepopolnost ponudbe navesti že v odločitvi o oddaji naročila oziroma najkasneje v dodatni obrazložitvi le-te (gl. npr. odločitve, št. 018-203/2007, 018-117/2015, 018-045/2016). Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo praviloma ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila oziroma dodatni obrazložitvi slednje. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija naročnikove trditve v zvezi z datiranjem omenjenih listin pri odločanju ni upoštevala ter se posledično do nje ni vsebinsko opredelila.

Ker Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 3.6.2016

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetnica Tanja Glušič, Pod javorji 6, 1218 Komenda,
- Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
- GM Boris Kraner s.p., Gornji trg 25, 2344 Lovrenc na Pohorju,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.