018-040/2016 Vodovod – kanalizacija javno podjetje, d. o. o.

Številka: 018-040/2016-13

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in Boruta Smrdela kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava regeneratorjev ozona na vodarni Medlog«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Kolektor Strix, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 403, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Vodovod – kanalizacija javno podjetje, d. o. o., Lava 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 6. 2016

ODLOČILA

1. Vlagateljeva zahteva za izločitev strokovnjaka, določenega za izdelavo strokovnega mnenja, se zavrne.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi, dne 23. 10. 2015 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN7430/2015. Dne 1. 2. 2016 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. JNBL04/2015, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika MAK CMC tehnologija vode, d. o. o., Tbilisijska ulica 81, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 12. 2. 2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, in sicer zaradi naslednjih razlogov:

- Iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, katero blago ponudnik ponuja in posledično ali je blago skladno z zahtevami naročnika. V tabeli tehničnih podatkov je navedeno, da kot generator kisika ponuja Omega Air OG-08, katerega dimenzije so 1048x560x1672. Iz kataloške dokumentacije pa je razvidno, da dimenzija 1048x560x1672 ustreza produktu Omega Air OG-05. Produkt Omega Air OG-08 ima druge dimenzije od tistih, ki so zapisane v tabeli tehničnih podatkov, in sicer 1316x560x1672. Po mnenju vlagatelja zato ni mogoče ugotoviti, ali izbrani ponudnik ponuja produkt Omega Air OG-05 ali Omega Air OG-08, pojasnjevanje pa bi pomenilo nedovoljeno spreminjanje ponudbe. Kateri produkt izbrani ponudnik ponuja, je pomembno tudi zaradi ugotavljanja, ali je njegova ponudba skladna s tehničnimi zahtevami, saj razlika med produktoma ni le v dimenziji, temveč tudi v porabi kisika in kapaciteti kompresorja. Iz nadaljnjih tehničnih podatkov izhaja še dodatna nejasnost, saj izbrani ponudnik v tabeli navaja, da je poraba zraka skupno 49,2 Nm3/h, takšne porabe pa ni ne pri produktu Omega Air OG-05 ne pri produktu Omega Air OG-08.
- V tabeli tehničnih podatkov je navedeno, da je za adsorpcijski sušilnik ponujen produkt Omega Air A-DRY 60, dimenzije 634x280x1106. Iz kataloške dokumentacije produkta Omega Air A-DRY 60 pa izhaja, da dimenzija 634x280x1106 ne ustreza produktu A-DRY 60, saj so dimenzije tega produkta 634x170x1106. Iz ponudbe izbranega ponudnika zato ni mogoče ugotoviti, kateri adsorpcijski sušilnik ponuja, pojasnjevanje pa bi po mnenju vlagatelja pomenilo spreminjanje ponudbe.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval dobavo dveh generatorjev, vsak s kapaciteto 320 g/h ozona, ki morata biti neodvisna drug od drugega. Naročnik je predvidel, da bo večinoma obratoval en generator, mora pa biti omogočeno, da delujeta tudi oba. Naprava mora imeti tudi možnost, da obratuje z manjšo kapaciteto od 320 g/h. Konkretna vrednost se nastavi na napravi. Četudi bi Državna revizijska komisija štela, da je jasno, da izbrani ponudnik ponuja generator kisika Omega Air OG-08 in adsorpcijski sušilnik Omega Air A-DRY 60, ponudba izbranega ponudnika ni primerna, ker ne izpolnjuje navedenih zahtev. Izbrani ponudnik ponuja kompresor Omega Air OSC 5/8 bar, torej kompresor z delovnim tlakom 8 barov, kar pomeni, da naj bi ponujal 10 barsko izvedbo kompresorja. Iz kataloških podatkov produkta Omega Air OSC 5/8 bar izhaja, da je kapaciteta kompresorja pri 10 barih 0,67 m3/min, kar pomeni, da ima pri osmih barih kompresor za približno 10 % (0,74 m3/min) večjo kapaciteto. Razlika med 7 barsko in 10 barsko izvedbo kompresorja je, da imata različno zobniško razmerje, kar pomeni, da 10 barska izvedba ne doseže kapacitete 7,5 barske izvedbe kompresorja, tudi če se nastavi tlak na 7,5 bar. V tem primeru morata za proizvodnjo kisika 5,1 Nm3/h delati oba kompresorja. Četudi bi izbrani ponudnik ponujal 7,5 barski kompresor, bi bilo potrebno, da bi oba kompresorja neprestano delovala sočasno. Po tehničnih podatkih generatorja kisika OG 05 je poraba zraka namreč 56,4 Nm3/h oziroma 0,94 Nm3/min (izbrani ponudnik sicer v tabeli tehničnih podatkov navaja 49,2 Nm3/min), medtem ko je kapaciteta kompresorja pri 7,5 barih 0,82 Nm3/min. Kompresor torej ne proizvede toliko zraka, kot ga potrebuje generator kisika. Upoštevati je treba tudi razliko med Nm3 in m3 1 Nm3, ki je 1,09 m3. Vlagatelj navaja, da kompresor ne proizvede zadostne količine zraka, ne pri 7,5 barih ne pri 10 barih, kar pomeni, da kompresor, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ne bo mogel delovati samostojno, ampak bo potrebno neprestano sočasno delovanje obeh kompresorjev. Tudi motor kompresorja ni skladen z zahtevami naročnika, saj je motor, ki bi bil blizu principa BAT pri kompresorju, ki ga ponuja izbrani ponudnik, naveden kot opcija. Ker izbrani ponudnik ni navedel, da ponuja motor, ki je blizu principa BAT, je treba šteti, da ga izbrani ponudnik ne ponuja. Pri ugotavljanju, ali ponujeni kompresor omogoča proizvodnjo 2 x 320 g/h ozona, je treba upoštevati tudi to, da se v adsorpcijskem sušilniku porabi za regeneracijo sušilnega medija med 18 in 25 % zraka (z vpihom vročega zraka se posuši sušilni medij). To bi moral upoštevati izbrani ponudnik pri ponujeni opremi in ponuditi vsaj za toliko večjo kapaciteto kompresorja. Vendar tega ni upošteval in je ponudil kompresor z neustrezno kapaciteto, posledično pa je nezadostna proizvodnja kisika, saj ni mogoče proizvesti 2 x 320 g/h ozona, kot zahteva naročnik.
- Naročnik je v razpisni dokumentacij določil, da se javno naročilo izvaja v dveh fazah, pri čemer bodo ponudniki v prvi oddali prijave, v drugi fazi pa se bo naročnik po preverjanju sposobnosti s kandidati pogajal o tehničnih zahtevah. Po uskladitvi tehničnih zahtev v enotno obliko in na način, da bodo za vse ponudnike veljale iste tehnične zahteve, kar bo omogočalo prejem primerljivih ponudb, je naročnik predvidel, da bo kandidate, ki jim je priznal sposobnost, povabil k oddaji ponudb. Naročnik je sam navedel, da bo uskladil tehnične zahteve in bo ponudnike po uskladitvi tehničnih zahtev pozval k oddaji cenovnega dela ponudbe. Naročnik bi oblikoval tehnične zahteve, ki bi mu omogočale pridobitev primerljivih ponudb, tako, da bi po končanih pogajanjih uskladil tehnične zahteve in da bi vsi ponudniki lahko oddali ponudbo za isto tehnično rešitev. Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika pa je vlagatelj ugotovil, da naročnik tehničnih zahtev ni uskladil in ni omogočil oddaje primerljivih ponudb za isto tehnično rešitev. Tehnična rešitev, ki jo je predlagal vlagatelj, je drugačna od tiste, ki jo je predlagal izbrani ponudnik. Če bi vlagatelj oddal ponudbo za tehnično rešitev, kot jo je ponudil izbrani ponudnik (če je ta sploh primerna), bi bila vlagateljeva ponudba ugodnejša. Ker naročnik ni uskladil tehničnih zahtev, je pridobil neprimerljive ponudbe, zaključuje vlagatelj.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 22. 2. 2016 opredelil do navedb iz zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da je ponudil ponudbo, ki v nobeni postavki tehničnega in komercialnega dela ponudb ne odstopa od pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik navaja, da je kot rešitev izbral proizvodnjo ozona iz kisika, pridobljenega iz atmosferskega zraka. Po mnenju izbranega ponudnika se vlagatelj sklicuje na kataloško dokumentacijo in iz nje parcialno citira tehnične karakteristike. Vendar pa so kataloški podatki namenjeni izkazom nazivnih kapacitet naprav. Tipske naprave sestavljajo komponente, ki so v določenem delu standardne, njihove dimenzije pa so navedene v katalogu. Tipske naprave niso univerzalno enake za vse aplikacije, ki jih je lahko pri predmetni opremi več. Oprema, ki je pri tipskih napravah opcijska, je pa potrebna za doseganje zahtev posameznega procesa, se k standardnim dobavam dograjuje, kar v nekaterih primerih pomeni, da je izbrana naprava drugačnih gabaritov, kot je tipska naprava s standardno opremo. Opremo za proizvodnjo kisika iz atmosferskega zraka za napajanje generatorja ozona sestavljajo standardne in opcijske komponente tipskih naprav, ki skupaj tvorijo funkcionalno celoto. Tehnične karakteristike s poimenovanimi tipi izbranih naprav, kolikor je bilo to smiselno in potrebno za razlago ponudb za potrebe naročnika, so v ponudbi izbranega ponudnika pravilno navedene. Ponujene naprave so izbrane tako, da ustreza prva velikost tipskega sistema, ki je večja od potrebne kapacitete, ter vključujejo obratovalno rezervo. Ponujene komponente je treba obravnavati kot funkcionalni sklop v celotnem obsegu, ne le od komponente do komponente. Izbiro generatorja kisika je izbrani ponudnik po pogajanjih z naročnikom opredelil v drugi fazi postopka. V tehničnem delu ponudbe št. 5831-TEH-I_vpn je na več mestih naveden tip generatorja kisika Omega Air OG-05 s tehničnimi podatki, in sicer tudi na tehnološki shemi. Izbrani ponudnik je navedel karakteristike pri proizvodnji 320 g/h ozona ter delovanju enega generatorja. Pri zahtevani kapaciteti enega generatorja ozona 320 g/h izbrani generator Xylem Wedeco GSO50 deluje na izbrani karakteristični točki pri porabi 3 Nm3/h kisika pri 0,5 bar. Enako kapaciteto lahko generator ozona dosega tudi pri manjšem pretoku kisika, to je 2,5 Nm3/h, pri delovanju obeh generatorjev hkrati pa je poraba kisika 5,0 Nm3/h, kar izbrani generator kisika zagotavlja. Upoštevajoč procese priprave suhega zraka in generacije kisika je proizvajalec določil tipe vseh funkcionalnih sklopov (kompresor, adsorpcijski sušilnik, generator kisika), ki tej zahtevi ustrezajo. Podatek o skupni porabi zraka (49,2 Nm3/h) je naveden kot karakteristična vrednost kompresorja in v celoti zadostuje potrebam generatorja ozona pri proizvodnji 320 g/h. V zvezi s ponujenim adsorpcijskim sušilnikom izbrani ponudnik navaja, da ga sestavlja tipski del naprave in potrebne opcije, kar v konkretnem primeru pomeni dodaten filter z aktivnim ogljem, to pa poveča gabarit tipske naprave. V zvezi s kapaciteto ponujene naprave izbrani ponudnik navaja, da sta ponujena kompresorja vijačna z jermenskim pogonom. Kapacitete ponujene opreme zadostujejo vsem naštetim pogojem obratovanja:

- proizvodnja 320 g/h ozona pri delujočem enem kompresorju, enem adsorpcijskem sušilniku in generatorju kisika ter enem generatorju ozona,
- proizvodnja manj kot 320 g/h ozona pri delujočem enem kompresorju, enem adsorpcijskem sušilniku in generatorju kisika ter enem generatorju ozona,
- proizvodnjo do 400 g/h ozona pri delujočem enem kompresorju, enem adsorpcijskem sušilniku in generatorju kisika ter enem generatorju ozona,
- proizvodnja 2 x 320 g/h ozona pri delujočih dveh kompresorjih, dveh adsorpcijskih sušilnikih, generatorju kisika in dveh generatorjih ozona,
- izbrano proizvodnjo ozona pri ustrezni izbiri delujočih naprav v sklopu v območju od 60 g/h do 660 g/h ozona.

Izbrana rešitev po mnenju izbranega ponudnika pomeni optimalno porabo energije pri nazivnih pogojih obratovanja, obenem pa zagotavlja vso obratovalno varnost in redundanco, ki je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je dne 7. 3. 2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je predmet naročila zamenjava generatorjev ozona na vodarni Medlog kot celota. Naročnik ne naroča posameznih delov naprave, zato jih tudi ni specificiral. V projektni nalogi je zapisal, da so predmet dobave, montaže in zagona dva generatorja ozona, vsak s kapaciteto 320 g/h ozona, oprema za doziranje ozona v surovo vodo in pripadajoči računalniški sistem. Ponudniki so morali pripraviti tehnično rešitev, ki bo temu ustrezala. Vse ostale zahteve, ki jih mora izpolnjevati predmet naročanja, je naročnik zapisal v nadaljevanju projektne naloge. Izbrana ponudba ustreza vsem zahtevam iz projektne naloge, navaja naročnik, in dodaja, da je izbrani ponudnik tehnični del ponudbe opisal v treh dokumentih, in sicer v tehničnem delu ponudbe z dne 5. 11. 2015, s katero se je prijavil na prvo fazo razpisa, v tehničnem delu ponudbe z dne 11. 12. 2015, ki jo je posredoval po izvedenih pogajanjih o tehničnem delu, ter v komercialnem delu ponudbe z dne 19. 1. 2016, s katero je sodeloval v drugi fazi postopka. Iz teh dokumentov je naročnik ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja naslednjo opremo:

- vijačni kompresor, 2 kompleta, proizvajalec Omega Air, tip OSC 5/8 bar,
- adsorpcijski sušilnik zraka, 2 kompleta, proizvajalec Omega Air, tip A-DRY 60,
- generator kisika, 1 komplet, proizvajalec Omega Air, tip OG-05, nazivna kapaciteta 5,1 Nm3/h,
- generator ozona, 2 kompleta, proizvajalec XYLEM WEDECO, tip GSO 50, nazivna kapaciteta 320 g/h ozona, maksimalna kapaciteta 400 g/h ozona,
- oprema za doziranje ozona v surovo vodo, proizvajalec Georg Fischer, GEA,
- procesni računalnik PLC, proizvajalec Unitronics.

Naročnik meni, da je ponudba izbranega ponudnika glede navedbe predmeta skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije in zato ne obstaja razlog za zavrnitev ponudbe. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da ponujeni generator XYLEM WEDECO, tip GSO 50, pri proizvodnji ozona 320 g/h potrebuje 3 Nm3/h kisika. Ponujeni generator kisika Omega Air, tip OG-05, ima nazivno proizvodnjo 5,1 Nm3/h kisika. Ta količina povsem zadošča za proizvodnjo 320 g/h ozona. V projektni nalogi je naročnik določil, da mora sistem omogočiti, da delujeta oba generatorja hkrati, če bo potreba po ozonu večja. Proizvodnja 5,1 Nm3/h kisika omogoča proizvodnjo kisika, ki je bistveno večja od 320 g/h, ne pa tudi dvakratne količine, kar bi bilo 640 g/h. Glede na to, da ni nikjer v razpisni dokumentaciji navedeno, kakšna proizvodnja ozona mora biti dosežena pri hkratnem delovanju obeh generatorjev ozona, to ne more biti razlog za zavrnitev ponudbe. Naročnik je opazil, da izbrani ponudnik ni predvidel dveh generatorjev kisika, predvidel pa je dva kompresorja, dva sušilnika zraka in dva generatorja ozona. Na pogajanjih je izbrani ponudnik svojo odločitev utemeljil s pojasnilom, da ponujeni generator ozona XYLEM WEDECO, tip GSO 50, omogoča tudi proizvodnjo ozona iz suhega in filtriranega zraka do kapacitete 203 g/h ozona. Takšno rešitev je izbrani ponudnik prikazal tudi v tehnološki shemi. V ponudbi je navedel, da je to rešitev, ki omogoča proizvodnjo ozona tudi v primeru posegov na generatorju kisika. Naročnik je primerjal projektno nalogo in ponujeno rešitev izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovil, da je zahteval dobavo dveh generatorjev ozona, ni pa zahteval dveh generatorjev kisika. V poglavju 3.8 Zahteve naročnika je pod točko 3 »Vir kisika za proizvodnjo ozona« zapisano: »Proizvodnja ozona iz kisika. V tem primeru je dopustna naprava, ki ločuje kisik iz atmosferskega zraka in ga nato shranjuje v tlačni zalogovnik. V tem primeru je dopustno, da se oba generatorja napajata iz enega zalogovnika kisika«. Ponudba izbranega ponudnika zato ni v neskladju z zahtevami naročnika. Poleg tega je izbrani ponudnik predvidel rešitev, ki omogoča proizvodnjo ozona v primeru okvare na generatorju kisika, kar je za naročnika pomembno. Izbrani ponudnik je zagotovil, da kapaciteta generatorja kisika z vsemi funkcionalnimi sklopi (kompresor, adsorpcijski sušilnik, generator kisika) izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije, zato ni podlage za zavrnitev ponudbe. V zvezi z adsorpcijskim sušilnikom naročnik navaja, da so v ponudbi izbranega ponudnika podani podatki o predvidenem sušilniku Omega AIR tip A-DRY 60. V priloženih tehničnih podatkih je navedeno, da ima ta naprava nominalni volumski pretok 47 Nm3/h zraka. V tehničnem delu ponudbe izbranega ponudnika je navedeno, da ponujeni generator kisika Omega Air OG-05 proizvaja 5,1 Nm3/h kisika, za kar je potrebna količina zraka 56,4 Nm3/h. Generator ozona potrebuje za zahtevano proizvodnjo 320 g/h ozona 3 Nm3/h kisika. Če je za proizvodnjo 5,1 Nm3/h kisika potrebnih 56,4 Nm3/h zraka, potem je za proizvodnjo 3 Nm3/h kisika potrebnih 33 Nm3/h. Kapaciteta sušilnika zraka je 47 Nm3/h, kar je več od potrebnih 33 Nm3/h, zaradi česar naročnik ugotavlja, da je sušilnik primeren. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na kapaciteto ponujene naprave, naročnik navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni postavljena zahteva po količini proizvedenega ozona v gramih na uro za primer, ko delujeta oba generatorja ozona hkrati. Naročnik je iz ponudbe izbranega ponudnika razbral, da generator ozona XYLEM WEDECO, tip GSO 50, pri proizvodnji ozona 320 g/h potrebuje 3 Nm3/h kisika. Ponujeni generator kisika Omega Air OG 05 ima nazivno proizvodnjo 5,1 Nm3/h kisika, kar pomeni, da je zahtevana kapaciteta naprave 320 g/h ozona zagotovljena. Pri paralelnem delovanju obeh generatorjev ozona je omogočena proizvodnja ozona, ki je bistveno večja od 320 g/h. 5,1 Nm3/h kisika, ki prihaja iz generatorja kisika, namreč omogoča proizvodnjo 544 g/h ozona. Nikjer v razpisni dokumentaciji pa ni navedena zahteva za proizvodnjo ozona za primer, ko obratujeta oba generatorja paralelno. V zvezi z navedbami, da bi bila vlagateljeva ponudba ugodnejša, če bi bili ponudbi primerljivi, naročnik navaja, da se je z obema ponudnikoma med pogajanji usklajeval glede tehnične rešitve. Z vsakim od ponudnikov je preveril, ali sta upoštevala vse tehnične zahteve in ali sta jih pravilno razumela. Na pogajanjih z izbranim ponudnikom je naročnik izpostavil vidik obratovalne varnosti in od njega zahteval, da spremeni rešitev tako, da zagotovi dva kompresorja in dva sušilca zraka, medtem ko je pri generatorju kisika izbrani ponudnik predlagal le en generator, saj lahko generator ozona proizvaja ozon tudi iz suhega zraka. S tem je izbrani ponudnik zagotovil obratovalno varnost in takšno rešitev je naročnik sprejel, saj jo je prepoznal kot inovativno rešitev, ki racionalizira stroške investicije. Izbrani ponudnik je dostavil vso potrebno dokumentacijo, ki se je zaradi sprememb v tehnološki rešitvi spremenila. Nato je naročnik ponovno pregledal obe ponudbi in ugotovil, da izpolnjujeta vse tehnične zahteve, zaradi česar je ponudnika pozval k oddaji cenovnega dela ponudbe. Obe tehnični rešitvi se razlikujeta minimalno, in sicer glede zagotavljanja obratovalne varnosti v sklopu priprave kisika s PSA generatorjem kisika. V tem sklopu vlagatelj zaradi varnosti obratovanja ponuja dva generatorja kisika, ki se lahko v primeru okvare medsebojno nadomeščata. Izbrani ponudnik pa je predvidel le en generator kisika, ker lahko njegovi generatorji ozona proizvajajo ozon tudi iz zraka, zaradi česar je predvidel cevno povezavo za obvod generatorja kisika. Razlika po mnenju naročnika ni tolikšna, da bi predstavljala neprimerljivost ponudb. Naročnik je v projektni nalogi zapisal, da se lahko po pogajanjih zahteve spremenijo in da bodo o spremembi obveščeni vsi ponudniki. V fazi pogajanj naročnik ni prejel nobenega predloga, na podlagi katerega bi spremenil svoje zahteve, zato ponudniki tudi niso dobili obvestila o spremembi zahtev. Naročnik je zato pridobil primerljivi ponudbi, glede na merila pa je nato izbral najugodnejšo izmed njiju. Naročnik poudarja, da pri predmetnem naročilu ni imel vnaprej sprojektirane naprave in tako ne kupuje posameznih elementov, ampak je predmet naročila kompleten posel, ki vključuje dobavo opreme, montažo in zagon. Zato tudi ni zahteval, da ponudniki podajo ponudbo za vnaprej izbrano tehnično rešitev ter navedejo vse elemente opreme s tehničnimi karakteristikami, temveč je zahteval, da ponudniki na podlagi svojih znanj, izkušenj in tehničnih lastnosti opreme, ki jo ponujajo, ponudijo tehnično rešitev, ki izpolnjuje vse zahteve naročnika in je hkrati po njihovem mnenju najboljša.

Naročnik je z vlogo z dne 9. 3. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 17. 3. 2016 opredelil do navedb naročnika. V vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe. Vlagatelj ponovno opozarja, da so podatki o ponujenih napravah nasprotujoči in da iz njih ni mogoče jasno razbrati, kaj izbrani ponudnik ponuja. Ne drži, da izbrani ponudnik ponuja en generator kisika Omega Air OG-05 z nazivno kapaciteto 5,1 Nm3/h, saj gre iz tehničnega dela ponudbe sprva razbrati, da izbrani ponudnik ponuja generator kisika Omega Air OG-08 in ne OG-05, vendar iz podatkov o dimenzijah tudi to ni več jasno. Vlagatelj ponovno opozarja tudi na nejasnost glede ponujenega adsorpcijskega sušilnika, saj tudi pri tem ni jasno, katerega izbrani ponudnik ponuja. V zvezi kapaciteto ponujene naprave vlagatelj navaja, da se ne strinja z naročnikom, da ponujeni generator ozona Xylem Wedeco tip GSO 50 pri proizvodnji ozona 320 g/h potrebuje 3 Nm3/h kisika. Tehnična rešitev izbranega ponudnika ne zagotavlja proizvodnje ozona 320 g/h na način, da bi bila proizvodnja ozona vsakega posameznega generatorja neodvisno od delovanja drugega 320 g/h. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da princip ozoniranja vode ostaja nespremenjen glede na obstoječe stanje in da je predmet javnega naročila zamenjava dveh generatorjev, vsak s kapaciteto 320 g/h, ki sta trenutno vgrajena na lokaciji. Naročnik je tudi določil, da morata prvi in drugi generator ozona delovati povsem neodvisno drug od drugega, sistem pa mora omogočati, da deluje en ali drug generator, pa tudi da delujeta oba hkrati, če bo potreba po ozonu večja. Oba obstoječa generatorja ozona imata skupno kapaciteto 2 x 320 g/h ozona med obratovanjem obeh. Po mnenju vlagatelja je naročnik s tem opredelil zahtevo, da morata imeti ponujena nova ozonatorja enako skupno kapaciteto kot obstoječa ozonatorja, zato je ponudba izbranega ponudnika, ki ponuja generatorja ozona, katerih kapaciteta ni 320 g/h, neprimerna. Po mnenju vlagatelja tudi ne drži, da lahko oprema, ki jo ponuja izbrani ponudnik, proizvede 320 g ozona na uro. Naročnik navaja, da oprema izbranega ponudnika proizvede 2 x po 203 g/h ozona iz zraka, brez delovanja generatorja kisika, kar ne drži. Četudi gre šteti, da je izbrani ponudnik ponudil generator kisika Omega Air OG-05, izbrani ponudnik ne more proizvesti zahtevane kapacitete. Generator kisika Omega Air OG-05 proizvede 5,1 Nm3/h kisika in potrebuje 56,4 Nm3/h zraka, navaja vlagatelj, in v nadaljevanju pojasnjuje, da za delovanje enega generatorja kisika ni dovolj en adsorpcijski sušilec, temveč morata delovati oba hkrati. Ob upoštevanju kapacitete kompresorja potrebujemo dva kompresorja za oskrbovanje enega adsorpcijskega sušilca ali obratno, en kompresor ne more oskrbovati enega adsorpcijskega sušilca. Dodatna neustreznost ponujene opreme se kaže tudi v težavah, do katerih bi prišlo v primeru izpada generatorja kisika. Kapaciteta kompresorja, ki ga ponuja izbrani ponudnik, je premajhna, da bi samostojno napajal adsorpcijski sušilec, zato lahko deluje le en sušilec za sušenje zraka, za drugega pa je zraka premalo. Če bi se kompresor pokvaril, proizvodnja ozona ni mogoča, ker sušenje komprimiranega zraka ne more delovati, zatrjuje vlagatelj. V zvezi s primerljivostjo ponudb pa vlagatelj navaja, da že sam naročnik priznava, da se tehnični rešitvi vlagatelja in izbranega ponudnika razlikujeta. Razlikujeta se v zagotavljanju obratovalne varnosti v sklopu priprave kisika, poleg tega pa izbrani ponudnik ponuja le en kompresor, en sušilec zraka in en generator kisika, pri čemer kapaciteta teh ne omogoča istočasno proizvodnjo ozona 320 g/h. Vlagatelj ponuja tehnično rešitev s po dvema kompresorjema, dvema sušilcema zraka in dvema generatorjema kisika, tako da je ves čas omogočena proizvodnja ozona 320 g/h. Če bi vlagatelj vedel, da je dopustno ponuditi le en generator kisika, bi oddal cenovno ugodnejšo ponudbo. Vlagatelj na pogajanjih tudi ni bil obveščen, da dvojna kapaciteta proizvodnje ozona ni potrebna. Naročnik bi moral po koncu pogajanj ponudnike obvestiti o končni tehnični rešitvi in k isti tehnični rešitvi povabiti ponudnike k oddaji cenovne ponudbe, še navaja vlagatelj.

Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal postavitev strokovnjaka s področja strojne ali druge ustrezne stroke in ker je tudi Državna revizijska komisija glede na revizijske navedbe ocenila, da je pridobitev strokovnega mnenja potrebna, je Državna revizijska komisija dne 6. 4. 2016, na podlagi prvega in drugega odstavka 36. člena ZPVPJN, izdala sklep o pridobitvi strokovnega mnenja ter za njegovo izdelavo določila Mitjo Lenassija, univ. dipl. inž. str., sodnega izvedenca na področju strojev in opreme (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak).

Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 10. 5. 2016 in ga istega dne posredovala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik in vlagatelj sta se do strokovnega mnenja opredelila z vlogama z dne 14. 5. 2016 in 16. 5. 2016.

Državna revizijska komisija je v postopku pravnega varstva pregledala dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila (sklep o začetku postopka, razpisno dokumentacijo, dokumentacijo pogajanj, dokumentacijo ocenjevanja ponudbe, obvestilo o oddaji naročila), preučila je navedbe vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, ki so jih podali v svojih vlogah, ter pregledala dokumente, ki so jih stranke priložile svojim vlogam. Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi upoštevala tudi pridobljeno strokovno mnenje. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po preučitvi strokovnega mnenja in pripomb nanj je torej Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala formalne pomisleke vlagatelja v zvezi z imenovanjem strokovnjaka. Vlagatelj se je namreč v vlogi z dne 14. 4. 2016, s katero je posredoval potrdilo o plačilu predujma za izdelavo strokovnega mnenja, izjasnil o strokovnjaku, pri čemer je navedel, da je po podatkih, s katerimi razpolaga, strokovnjak večkrat poslovno sodeloval z izbranim ponudnikom. Ker naj zato ne bi bilo mogoče zagotoviti, da bo strokovnjak povsem nepristranski, je vlagatelj predlagal, naj Državna revizijska komisija imenuje drugega strokovnjaka s področja strojev in opreme.

V zvezi z navedenim predlogom je treba pojasniti, da ZPVPJN v 66. členu ureja izločitev predsednika, člana in uslužbenca Državne revizijske komisije, pri čemer določa, da ti ne morejo odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevah, če so podane taksativno določene okoliščine ali če so izpolnjeni drugi izločitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP) določa, da sodnik oz. izvedenec (prvi odstavek 247. člena ZPP v povezavi z 70. členom ZPP) ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem sporu v taksativno naštetih okoliščinah (izločitveni razlogi, 1. do 5. točka 70. člena ZPP) ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti (odklonitveni razlog, 6. točka 70. člena ZPP). Upoštevaje pravno literaturo in sodno prakso je treba pri odklonitvenem razlogu ocenjevati, ali so podane okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo objektivno upravičen dvom o nepristranskosti.

Vlagatelj zahteva izločitev postavljenega strokovnjaka, ker naj bi ta večkrat poslovno sodeloval z izbranim ponudnikom. Takšno dejansko stanje je mogoče subsumirati le pod odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP (in ne pod ostale taksativno naštete razloge za izločitev, določene v 66. členu ZPVPJN in v 1. do 5. točki 70. člena ZPP). Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svojih trditev o poslovnem sodelovanju ni konkretiziral niti ni za njih predložil nobenih dokazov. Vlagatelj je v zvezi s tem navedel le, da je »po podatkih, s katerimi razpolaga vlagatelj«, strokovnjak večkrat poslovno sodeloval z izbranim ponudnikom, ne da bi pri tem konkretiziral, za kakšno poslovno sodelovanje je šlo, na katerem strokovnem področju, v katerem časovnem razdobju itd. Vlagatelj tudi ni predložil nobenih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče sploh ugotavljati, ali je bilo domnevno poslovno sodelovanje takšne narave, da bi pri razumnemu človeku vzbujalo upravičen dvom v nepristranskost strokovnjaka. Poslovno sodelovanje samo po sebi namreč še ne more predstavljati takšne okoliščine, ki bi vzbujalo dvom v nepristranskost strokovnjaka, temveč mora biti v vsakem konkretnem primeru podana določena večja stopnja intenzivnosti sodelovanja, kot npr. sodelovanje v daljšem časovnem obdobju, sodelovanje večjih vrednosti ali pretežni delež sodelovanja, zaradi česar bi npr. lahko govorili o gospodarski odvisnosti strokovnjaka od stranke. Poleg tega je Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih navedb od strokovnjaka pridobila tudi pojasnilo, da z izbranim ponudnikom nikoli ni poslovno sodeloval, saj izbrani ponudnik pri njem ni nikoli naročil kakršnihkoli inženirskih storitev niti ni strokovnjak naročal storitev ali kupoval proizvodov izbranega ponudnika. Strokovnjak se je sicer v vlogi projektanta srečal tudi s proizvodi izbranega ponudnika, prav tako je predaval na strokovnih seminarjih, na katerih so sodelovali tako predstavniki izbranega ponudnika kot tudi predstavniki vlagatelja, vendar tega nikakor ni mogoče šteti za poslovno sodelovanje, zlasti ne za poslovno sodelovanje takšne narave, na podlagi katerega bi se postavil dvom v nepristranskost strokovnjaka.

Ker vlagatelj ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da obstajajo izločitveni razlogi, strokovnjak pa je po drugi strani podal izjavo, da z izbranim ponudnikom nikoli ni poslovno sodeloval, je morala Državna revizijska komisija zaključiti, da izločitveni razlogi niso izkazani, posledično pa je bilo treba zahtevo za izločitev strokovnjaka zavrniti.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali je v ponudbi izbranega ponudnika jasno navedeno, kaj je predmet ponudbe, pa tudi ali ponudba izpolnjuje zahteve in pogoje, ki jih je naročnik določil za predmet javnega naročila.

Vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu je treba presojati z vidika pravil Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki se nanašajo na izpolnjevanje tehničnih zahtev oz. pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je v skladu z 21. točko 2. člena ZJNVETPS neprimerna. Neprimerne ponudbe glede na določilo 17. točke 2. člena ZJNVETPS ni mogoče označiti kot popolne, nepopolno ponudbo pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere izhaja, da je ponudnik izpolnil vse zahteve glede predmeta javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Naročnik mora v razpisni dokumentaciji opisati in specificirati predmet javnega naročila. Na podlagi opisa predmeta naročila se potencialni ponudniki seznanijo s pričakovanji naročnika in ocenijo, ali lahko sami ponudijo ustrezen predmet z ustrezno kvaliteto. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti predmeta. Naročnik s tehničnimi zahtevami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Zato je določitev predmeta ena od ključnih nalog naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Tehnične zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.

Izhodišče za določanje tehničnih specifikacij predstavlja 41. člen ZJNVETPS, v skladu s katerim lahko naročnik predmet opiše z opisovanjem lastnosti, funkcionalnih in storilnostnih zahtev ali pa s tehničnimi specifikacijami, npr. tehničnimi standardi. Drugi odstavek 41. člena ZJNVETPS določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.

Predmet naročila lahko naročnik opiše s tehničnimi specifikacijami, z opisi funkcionalnih zahtev ali s kombinacijo specifikacij in funkcionalnih zahtev. V skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZJNVETPS naročnik v primeru, če predmet opiše s tehničnimi specifikacijami, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa. Podobno je v petem odstavku 41. člena ZJNVETPS določeno tudi v primeru, če naročnik predmet naročila opiše z navedbo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev – naročnik ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki so ga določili evropski organi za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih določajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve naročnika.

Naročnik je kot predmet tega javnega naročila določil »Zamenjava regeneratorjev ozona na vodarni Medlog«. V točki 1.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Splošno o predmetu naročila) je naročnik zapisal:

»Predmet dobave, montaže in zagona:

- Dva generatorja ozona, vsak s kapaciteto 320 g/h proizvedenega ozona
- Oprema za doziranje ozona v surovo vodo
- Pripadajoči računalniški sistem za vodenje procesa(PLC) in prenos podatkov v centralni nadzorni sistem

Na vodarni Medlog tehnološki postopek vključuje tudi ozonacijo vode. Na lokaciji sta vgrajena dva generatorja, vsak s kapaciteto 320 g ozona na uro. Glede na starost opreme in na relativno visoke stroške vzdrževanja naročnik ugotavlja, da je oprema iztrošena in da ne zagotavlja več potrebne obratovalne varnosti, zato se je odločil za zamenjavo.

Vse zahteve ter način priprave ponudbe je naročnik opisal v projektni nalogi, ki je sestavni del
te razpisne dokumentacije.«

V točki 1.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da bo predmetno naročilo oddal v postopku s pogajanji po predhodni objavi, ki ga bo opravil v več zaporednih fazah. Za prvo fazo je predvidel, da bodo ponudniki oddali prijavo in priložili vse, kar je zahtevano v projektni nalogi, ter izpolnjene obrazce, ki jih je naročnik pripravil v 4. poglavju razpisne dokumentacije. Za nadaljevanje pogajanj je naročnik v točki 1.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil naslednja pravila:

»Po odprtju prispelih prijav bo naročnik preveril izpolnjevanje osnovnih in tehničnih pogojev pri ponudnikih, ki bodo oddali ponudbe. Nato bo ponudnike, ki bodo izpolnjevali zahteve iz razpisne dokumentacije povabil k pogajanjem. Povabilo k pogajanjem bo pisno in organizirano predvidoma en teden po prejemu prijav.

V prvi fazi bodo torej ponudniki oddali tehnični del ponudbe. V tej fazi bo v obliki pogajanj omogočeno aktivno sodelovanje ponudnikov, ko bomo usklajevali in primerjali zahteve naročnika s predlogi ponudnika. V tej fazi naročnik dopušča možnost, da se njegove zahteve spremenijo ali dopolnijo. O tem bodo pisno seznanjeni vsi ponudniki.

Ponudbe, ki tudi po pogajanjih ne bodo izpolnjevale zahtev naročnika v zvezi s predmetom javnega naročanja, bodo izločene iz postopka izbora.

Po uskladitvi tehničnih zahtev, bo naročnik napovedal zadnji krog pogajanj in vse ponudnike, ki bodo izpolnjevali zahteve naročnika in ne bodo izločeni iz postopka, pisno pozval k oddaji cenovnega dela ponudbe. V cenovnem delu ponudbe mora biti prikazan skupen znesek posameznega blaga ter DDV. Izbran bo ponudnik, ki bo oddal ponudbo z najnižjo ceno, glede na določeno merilo.«

Način izvedbe pogajanj je naročnik določil tudi v točki 3.7 Projektne naloge, kjer je zapisal:

»Naročnik se zaveda dejstva, da ponudniki razpolagajo z znanjem in informacijami, ki lahko bistveno pripomorejo h kvaliteti nakupa, da pa sam teh informacij nima. Zato ser je odločil za dvofazni postopek izbora s pogajanji.

V prvi fazi bodo ponudniki oddali tehnični del ponudbe. V tej fazi bo v obliki pogajanj omogočeno aktivno sodelovanje ponudnikov, ko bomo usklajevali in primerjali zahteve naročnika s predlogi ponudnika. V tej fazi naročnik dopušča možnost, da se njegove zahteve spremenijo ali dopolnijo. O tem bodo seznanjeni vsi ponudniki.

Ponudbe, ki tudi po pogajanjih ne bodo izpolnjevale zahtev, bodo izločene iz postopka izbora. V drugi fazi bo naročnik vse ponudnike, ki bodo izpolnjevali zahteve naročnika, pozval k oddaji cenovnega dela ponudbe. O ceni ponudb ne bo pogajanj. Izbran bo ponudnik s cenovno najugodnejšo ponudbo.«

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik predvidel izvedbo postopka s pogajanji v več zaporednih fazah, pri čemer je določil, da ponudniki v prvi fazi oddajo tehnični del ponudbe, v zvezi s katerim je naročnik predvidel aktivno sodelovanje ponudnikov ter usklajevanje in primerjanje zahtev naročnika s predlogi ponudnika. Naročnik je, očitno glede na omogočeno usklajevanje in primerjanje zahtev, predvidel tudi možnost sprememb oz. dopolnitev tehničnih zahtev, na podlagi česar je mogoče sklepati, da je dopustil oz. predvidel tudi usklajevanje in dopolnjevanje ponujenih tehničnih rešitev, ki so jih ponudniki predložili v prvi fazi postopka s pogajanji. Z navedenimi pravili so bili vsi ponudniki seznanjeni vnaprej, pri čemer jim do poteka roka za predložitev ponudb nihče ni ugovarjal.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, katero blago ponuja, saj naj ne bi bilo jasno, ali ponuja generator kisika Omega Air OG-08 ali Omega Air OG-05, niti naj ne bi bilo jasno, ali ponuja adsorpcijski sušilnik Omega Air A-DRY 60, ker so bile navedene druge dimenzije od tistih, ki so navedene v katalogu.

V zvezi s temi revizijskimi navedbami je treba najprej ugotoviti, da je naročnik v točki 1.7 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora tehnični del ponudbe obvezno vsebovati naslednje vsebine:

»1. Navedbo ponudnika
2. Navedbo ponujene opreme, pri čemer mora biti jasno naveden proizvajalec
3. Opis proizvodnje ozona
4. Opis doziranja ozona v surovo vodo
5. Tehnološka shema proizvodnje ozona in doziranja v surovo vodo
6. Opis vodenja procesa in prenosa podatkov
7. Shema vodenja procesa in prenosa podatkov
8. Opis izkušenj ponudnika na področju tehnologije priprave vode.
Opisani morajo biti vsaj trije referenčni projekti s področja tehnologije priprave vode, ki jih je izvedel ponudnik. Če ponudnik ne bo navedel vsaj treh referenčnih projektov, bo njegova ponudba zaradi neizpolnjevanja naročnikovih zahtev izločena.
9. Opis vsaj treh referenčnih projektov, kjer je vgrajena enaka ali podobna oprema za proizvodnjo ozona predhodno navedenega proizvajalca. Če ponudnik ne bo navedel vsaj treh referenčnih projektov, bo njegova ponudba zaradi neizpolnjevanja naročnikovih zahtev izločena.
10. Opis potrebnega letnega vzdrževanja naprave.
11. Opis ključnih elementov ozonatorja z njihovo življenjsko dobo(razelektritvene komore, transformator, PLC in podobno)
12. Podatek o električni moči, ki jo naprava jemlje iz električnega omrežja pri proizvodnji ozona 300 gramov na uro.«

V zvezi s ponujeno opremo je torej naročnik zahteval, da mora ponudnik jasno navesti proizvajalca opreme. Enako zahtevo, da mora ponudnik v tehničnem delu ponudbe jasno navesti proizvajalca opreme, je naročnik ponovil tudi v obrazcu št. 1/2 ter v točki 3.9 Projektne naloge.

Iz tehničnega dela ponudbe izbranega ponudnika št. 5831-TEH_vpn z dne 5. 11. 2015 za prvo fazo je razvidno, da je izbrani ponudnik ponujeno opremo predstavil v tabeli v 2. točki ponudbe, v kateri je, v skladu z navodili naročnika, navedel sklop opreme in proizvajalca, in sicer:

- Generatorja ozona, vsak s kapaciteto 320 g/h, proizvajalec XYLEM WEDECO,
- Proizvodnja kisika za napajanje generatorja ozona, proizvajalec OMEGA AIR,
- Oprema za doziranje ozona v surovo vodo, proizvajalec GEORG FISHER, GEA,
- Računalniški sistem za vodenje procesa (PLC) in prenos podatkov v centralni nadzorni sistem, proizvajalec SIEMENS / ALLEN BRADLEY / OMRON / UNITRONICS.

V točki 3.2 tehničnega dela ponudbe št. 5831-TEH_vpn z dne 5. 11. 2015 je izbrani ponudnik predstavil ponujeni generator kisika po PSA metodi, pri čemer je v tabeli navedel, da (med drugim) ponuja:

- adsorpcijski sušilnik, hladno regeneriran, Omega Air A-DRY 150 z dimenzijami 815 x 240 x 1455, in
- generator kisika, Omega Air OG-08, z dimenzijami 1316 x 560 x 1672.

Izbrani ponudnik je v tehničnem delu ponudbe št. 5831-TEH_vpn z dne 5. 11. 2015 predložil tudi tehnološko shemo proizvodnje ozona in doziranja v surovo vodo, v kateri je predstavil ponujeni sistem. Iz sheme je razvidno, da je izbrani ponudnik v prvi fazi predvidel en vijačni kompresor ter en adsorpcijski sušilnik zraka z mikrofiltri in oglenim filtrom.

Iz zapisnika o pogajanjih z dne 7. 12. 2015, v katerega je naročnik vpisal potek pogajanj z izbranim ponudnikom, je razvidno, da je naročnik skupaj z izbranim ponudnikom preveril tiste elemente njegove ponudbe, ki jih je bilo treba dodatno razjasniti, in se z njim pogajal o izbranih rešitvah iz ponudbe. Ob tem je v zvezi s poglavjem 3.3 »Princip generiranja ozona« naročnik zapisal:

»Poglavje 3.3 »Princip generiranja ozona«. Naročnik je pri pregledu ponudbe predhodno ugotovil, da je ponudnik upošteval zahteve iz tega poglavja. Hkrati je ugotovil, da je v sklopu proizvodnja kisika ponudil samo eno linijo naprav. Naročnik je na pogajanjih ponudniku predstavil interes po čim višji varnosti obratovanja naprave, ki jo kupuje in tako predlagal, da ponudnik svojo ponudbo dopolni v smislu, da podvoji opremo za pripravo kisika (kompresor in sušilec zraka). Na ta način bo ponudnik dosegel željeno stopnjo varnosti obratovanja naprave, hkrati pa se s tem ponudba postavi na isti imenovalec z ostalimi ponudniki, ki so ponudili enako tehnologijo proizvodnje ozona. Predstavnik ponudnika se je strinjal s komisijo.«

Iz zapisnika o pogajanjih z dne 7. 12. 2015 je nadalje razvidno, da sta se naročnik in izbrani ponudnik dogovorila, da bo izbrani ponudnik na podlagi dogovorov in ugotovitev iz posameznih točk pogajanj pripravil in naročniku dostavil:

- popravljeno tehnološko shemo,
- nove podatke o tehnični opremi za sklop priprava kisika
- točne podatke o porabi električne energije, ki so potrebni za izvedbo izračuna iz poglavja 3.10 Kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika.

Na podlagi dogovora, doseženega med pogajanji, je izbrani ponudnik dne 11. 12. 2015 predložil ponudbo št. 5831-TEH-I_vpn z, v kateri je ponudil nekoliko spremenjen sistem priprave kisika, pri čemer je v ponudbi ta sistem opisal na naslednji način:

»Sistem za oskrbo generatorjev ozona z napajalnim plinom je zasnovan tako, da omogoča obratovanje tako s kisikom po PSA metodi (prvenstveno) kot tudi z suhim, filtriranim in razmaščenim stisnjenim zrakom (v primeru servisa na PSA enoti za kisik), saj ponujeni tip generatorja ozona GSO 50 omogoča delovanje tudi s filtriranim in posušenim zrakom iz atmosfere (v obvodu mimo sistema za pripravo kisika po PSA metodi – prikazano na tehnološki shemi) s kapaciteto 203 g/h na enoto, skupaj 406 g/h.

Nadalje je sistem za pripravo zraka zasnovan tako, da je omogočena rezervna kapaciteta (1 delovni kompresor, 1 kompresor v pripravljenosti; 1 delovni adsorpcijski sušilnik, 1 adsorpcijski sušilnik v pripravljenosti; 1 delovni sistem za filtracijo in razmaščevanje zraka, 1 sistem za filtracijo in razmaščevanje zraka v pripravljenosti).

Za običajno (normalno) delovanje se šteje režim, v katerem deluje en kompresor, en sistem za filtracijo in razmaščevanje zraka, en adsorpcijski sušilnik, sistem za pripravo kisika po PSA metodi in en generator ozona. Na ta način je podan tudi izračun za podatek o skupni električni moči, ki jo naprava jemlje iz električnega omrežja pri proizvodnji 300 gramov na uro.

Skladno z zahtevo naročnika po rezervni kapaciteti, sestavlja sistem za pripravo zraka:

- vijačni kompresor – 2 kpl.
- Mikrofilter – dvostopenjski z izločanjem trdih delcev do stopnje 0,01 µm – 2 kpl.
- Filter z aktivnim ogljem – izločanje oljnih delcev od 0,005 µm – 2 kpl.
- Adsorpcijski sušilnik zraka do točke rosišča -70oC – 2 kpl.
- Tlačna posoda za zrak V=500 l – 1 kpl.

Izbran je en generator kisika po PSA metodi, ki preko enega sistema z zalogovnikom kisika lahko oskrbuje oba generatorja ozona. Generator kisika po PSA metodi sestavljajo naslednje komponente:

- Generator kisika iz prečiščenega in suhega zraka po PSA metodi (Pressure Swing Adsorption) z izmenično delujočima molekularnima sitoma (1 delujoče, 1 v regeneraciji), ki zadržita dušik, prepuščata pa kisik – 1 kpl.
- Tlačna posoda za kisik V=300 L – 1 kpl.«

Iz navedenega opisa ponujene opreme je razvidno, da je izbrani ponudnik upošteval naročnikova navodila, podana v razpisni dokumentaciji in na pogajanjih, saj je nekoliko spremenil sistem in ponudil dva kompresorja ter dva sušilca zraka, kot je zahteval naročnik. Dejstvo, kakšen sistem ponuja in katere posamezne komponente ga sestavljajo, je jasno razvidno iz priložene in (v skladu z naročnikovimi navodili) popravljene tehnološke sheme, na katero se je izbrani ponudnik tudi izrecno skliceval v opisu sistema. V tehnološki shemi je izbrani ponudnik predstavil celoten sistem za ozoniranje, pri čemer je jasno razvidno, da je shemo spremenil v delu, ki se nanaša na kompresor (izbrani ponudnik ponuja dva vijačna kompresorja in ne le enega, kot v prvotni ponudbi), v delu, ki se nanaša na adsorpcijski sušilnika zraka (tudi v tem delu izbrani ponudnik ponuja dva adsorpcijska sušilnika zraka in ne le enega, kot v prvotni ponudbi), ter v delu, ki se nanaša na generator kisika. Iz tehnološke sheme izbranega ponudnika tako jasno izhaja, da (med drugim) ponuja:

- dva adsorpcijska sušilnika zraka z mikrofiltri in oglenim filtrom Omega Air A-DRY 60,
- generator kisika po PSA metodi Omega Air OG-05 Q=5,1 Nm3/h.

Izbrani ponudnik je tehnološki shemi priložil tudi prospekte proizvajalcev opreme, ki so vsebovali podatke o različnih tipih opreme, ter tabelo, v kateri so bile povzete posamezne komponente generatorja kisika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je izbrani ponudnik v tabeli vpisal, da ponuja generator kisika Omega Air OG-08 in adsorpcijski sušilnik Omega Air A-DRY 60 z napačnimi dimenzijami, na podlagi česar zatrjuje, da ni jasno, kaj izbrani ponudnik ponuja ter da bi pojasnjevanje ponudbe v tem delu pripeljalo do nedopustnih sprememb. Z vlagateljem se ni mogoče strinjati. Dejstvo, da je v tabeli komponent kot generator kisika naveden Omega Air OG-08, je po mnenju Državne revizijske komisije treba obravnavati kot očitno pomoto. Izbrani ponudnik je namreč ponujeni sistem predstavil v tehnološki shemi, ki je bila narejena in prilagojena po specifičnih zahtevah naročnika. Tehnološka shema ne predstavlja splošne kataloške dokumentacije, temveč za gre za dokument, izdelan posebej za predmetni postopek oddaje javnega naročila in namenjen natančni predstavitvi ponujenega sistema. Iz tehnološke sheme, ki jo je izbrani ponudnik prilagodil naročnikovim zahtevam, podanim na pogajanjih, jasno izhaja, kakšen sistem ponuja in katere komponente ga sestavljajo. Po drugi strani je iz celotne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila razvidno, da je do pisne pomote v tabeli prišlo zaradi prilagoditve tehnične rešitve naročnikovim zahtevam, na podlagi katerih je izbrani ponudnik spremenil izbrani tip generatorja kisika. To je jasno razvidno iz tehnološke sheme, medtem ko je v tabeli ostala še stara označba tipa generatorja iz prve ponudbe, dimenzije novega tipa generatorja pa so bile v tabeli navedene pravilno. Glede na navedeno je mogoče pomoto v tabeli obravnavati kot nebistveno pomanjkljivost, saj, kot je bilo navedeno, iz ponudbe izbranega ponudnika oz. iz tehnološke sheme jasno izhaja, da ponuja generator kisika Omega Air OG-05.

Podobno kot zgoraj je treba ugotoviti tudi za napako pri navedbi dimenzij za adsorpcijski sušilnik Omega Air A-DRY 60. Izbrani ponudnik je namreč tako v tabeli kot tudi v tehnološki shemi jasno označil, da ponuja adsorpcijski sušilnik zraka Omega Air A-DRY 60. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil posebnih zahtev glede dimenzij posameznih komponent in ker je izrecno zahteval le navedbo proizvajalca ponujene opreme, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je tudi pomanjkljivost pri navedbi dimenzij za adsorpcijski sušilnik, do katere je prišlo v tabeli, mogoče obravnavati le kot nebistveno pomanjkljivost ponudbe.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da sistem ozoniranja, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, določenih v Projektni nalogi, zaradi česar naj bi bila njegova ponudba posledično neprimerna.

Naročnik je, kot je bilo že zapisano, predmet tega javnega naročila opisal v Projektni nalogi, kjer je v točki 3.1 določil:

»Na vodarni Medlog tehnološki postopek vključuje tudi ozonacijo vode. Na lokaciji sta vgrajena dva generatorja, vsak s kapaciteto 320 g ozona na uro. Glede na starost opreme in na relativno visoke stroške vzdrževanja naročnik ugotavlja, da je oprema iztrošena in da ne zagotavlja več potrebne obratovalne varnosti, zato se je odločil za zamenjavo.

Predmet dobave, montaže in zagona je:

- Dva generatorja ozona, vsak s kapaciteto 320 g/h proizvedenega ozona
- Oprema za doziranje ozona v surovo vodo
- Pripadajoči računalniški sistem za vodenje procesa(PLC) in prenos podatkov v centralni nadzorni sistem.«

Predmet naročila je naročnik opisal tudi v točki 3.8.1 Projektne naloge:

»Naprava za proizvodnjo in doziranje ozona na vodarni Medlog in sicer dobava nove opreme, montaža in zagon. Predmet naročila je tudi prilagoditev električnih inštalacij na konkretno ponudnikovo opremo. Naročnik smatra kompletni posel kot dobavo, montažo in zagon enega kosa.

Predmet naročila je tudi odstranitev obstoječih generatorjev z lokacije in deponiranje na dvorišču vodarne.

Predmet naročila je tudi izdelava projekta izvedenih del.«

V točki 3.3 Projektne naloge je naročnik opisal zahteve za generiranje ozona na naslednji način:

»Naročnik zahteva kapaciteto enega generatorja ozona 320 g/h. Na kakšen način se ta ozon proizvede, naročnik ne predpisuje. Tako je dopustna ali proizvodnja ozona iz atmosferskega zraka ali iz kisika, ki se ga predhodno pridobi iz atmosferskega zraka. V tem drugem primeru ni dopustna rešitev, da bi ponudnik predvidel kupovanje kisika na trgu. Je pa dopustna rešitev, da imamo en zalogovnik kisika, iz katerega se napajata oba generatorja ozona. Ponudnik mora ponuditi napravo, ki je blizu principu BAT(best available technology) in ki je že v uporabi v več primerih. To ponudnik dokaže z opisom vsaj treh podobnih delujočih naprav. Prvi in drugi generator ozona morata delovati povsem neodvisno drug od drugega. Sistem mora omogočati, da deluje eden ali drugi generator pa tudi, da delujeta oba hkrati, če bo potreba po ozonu večja.«

V točki 3.8 Projektne naloge je naročnik podal spisek tehničnih zahtev, pri čemer je (med drugim) v točki 3.8.2 določil:

»Za tehnološke potrebe je zahteva naročnika 320 gramov ozona na uro. Zaradi obratovalne varnosti morata biti dobavljena dva enaka generatorja, vsak s kapaciteto 320 g/h ozona. Generatorja morata biti neodvisna drug od drugega. Predvideno je, da bo v veliki večini časa obratoval en generator, kljub temu pa mora biti omogočeno, da obratujeta oba paralelno. Naprava mora imeti možnost, da obratuje tudi z manjšo kapaciteto od 320 g/h. Konkretna vrednost se nastavi na napravi in to ali z vnosom vrednosti v g/h v PLC ali z ustreznim stikalom ali podobnim regulatorjem na napravi.«

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na neprimernost ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelj utemeljuje na takšnem razumevanju citiranih določb razpisne dokumentacije, v skladu s katerim naj bi naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da bi morala biti proizvodnja ozona vsakega posameznega generatorja neodvisno od delovanja drugega 320 g/h. Vlagatelj razpisno dokumentacijo razume na način, da morata imeti oba ponujena generatorja ozona skupno kapaciteto 2 x 320 g/h ozona med obratovanjem obeh oz. da morata, kot navaja v vlogi z dne 16. 5. 2016, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, oba generatorja skupaj zagotoviti kapaciteto 640 g/h ozona.

Z vlagateljem se ni mogoče strinjati. Kot navaja že naročnik, v razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno, kakšna proizvodnja ozona mora biti dosežena pri hkratnem delovanju obeh generatorjev ozona. Iz točke 3.8.2 Projektne naloge je razvidno, da je naročnik zahteval sistem, ki mora zagotavljati 320 gramov ozona na uro, saj je izrecno določil, da je za tehnološke potrebe njegova zahteva 320 gramov ozona na uro in da bo večino časa obratoval en sam generator s kapaciteto 320 gramov ozona na uro. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da je proizvodnja ozona 320 gramov na uro tista količina ozona, ki bo v pretežnem času delovanja naprave zadostovala za naročnikove potrebe. Zakaj naročnik zahteva dva generatorja ozona s kapaciteto 320 gramov ozona na uro, je razvidno iz točke 3.8.2 Projektne naloge, v kateri je navedeno, da morata biti dva generatorja z enako kapaciteto dobavljena zaradi obratovalne varnosti, ter iz točke 3.3 Projektne naloge, v kateri je naročnik določil, da morata prvi in drugi generator ozona delovati neodvisno drug od drugega in da mora sistem omogočati, da deluje en ali drugi generator, pa tudi, da delujeta oba hkrati, če bo potreba po ozonu večja. Naročnik torej (kljub temu, da njegove tehnološke potrebe znašajo 320 gramov ozona na uro) zahteva dva generatorja ozona z enako kapaciteto 320 gramov ozona na uro zaradi dveh razlogov:

- obratovalna varnost in
- možnost povečane potrebe po ozonu.

Razlog obratovalne varnosti po naravi stvari pomeni, da drugi generator nadomesti prvega v primeru okvare ali servisnega vzdrževanja prvega generatorja. V tem primeru drugi generator z enako kapaciteto zagotavlja kontinuirano proizvodnjo ozona v enaki količini. Razlog obratovalne varnosti torej ne pripelje do sklepanja, da bi morala delovati oba generatorja istočasno, in sicer s kapaciteto 640 gramov ozona na uro, kar bi predstavljalo podvojeno vrednost glede na količino ozona, ki jo naročnik sicer potrebuje v pretežnem času delovanju naprave. V zvezi z možnostjo povečane potrebe po ozonu pa je treba ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni kvantificiral, koliko naj bi njegove povečane potrebe znašale. Po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče sklepati, da je naročnik s tem, ko je predvidel (glede na točko 3.8.2 Projektne naloge) morebitne izjemne situacije povečane potrebe po ozonu, zahteval podvojeno količino proizvodnje ozona oz. da so morali ponudniki ponuditi napravo, ki je pri vzporednem delovanju obeh generatorjev ozona sposobna proizvajati 640 gramov ozona na uro. Naročnik je zahteval zgolj sposobnost naprave zagotavljati tudi proizvodnjo količine ozona, večje od 320 gramov na uro, ne pa podvojene količine ozona.

Takšno razumevanje razpisne dokumentacije potrjuje tudi strokovnjak, ki v strokovnem mnenju navaja, da je zahteva naročnika po proizvodnji 320 gramov ozona na uro, vendar mora zaradi obratovalne varnosti naprava imeti v sebi vgrajena dva enaka in medsebojno neodvisna generatorja ozona, vsakega s sposobnostjo proizvodnje 320 g/h. Pri tem morata biti oba vezana tako, da je omogočeno njuno vzporedno delovanje. Strokovnjak poudarja, da je zahtevana zgolj zmožnost vzporednega delovanja v primeru povečanih potreb po ozonu, ne pa tudi (količinsko) podvojena zmogljivost. Po mnenju strokovnjaka je razpisna dokumentacija glede nezahtevane podvojene zmogljivosti dovolj jasna. Iz projektne naloge izhaja le zahteva po zmožnosti hkratnega delovanja obeh generatorjev, če bo potreba po ozonu večja od 320 g/h, ne pa tudi količinsko podvojena, saj določitev zahteve po vzporednem delovanju ne pomeni že samo po sebi tudi zahteve po podvojeni proizvodni sposobnosti.

Vlagatelj v vlogi z dne 16. 5. 2016, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, navaja, da naj bi zahteva po kapaciteti 640 gramov ozona na uro izhajala iz točke 3.1 Projektne naloge, v kateri naj bi naročnik navedel, da je kapaciteta obstoječega sistema 640 gramov ozona na uro. Na podlagi tega vlagatelj sklepa, da bi morala tudi nova oprema, ki bo vgrajena v okviru predmetnega javnega naročila, zagotavljati enako kapaciteto, kot jo zagotavlja obstoječa. Vendar iz točke 3.1 Projektne naloge najprej izrecno ne izhaja, da je obstoječi sistem zmožen proizvajati 640 gramov ozona na uro, prav tako tudi ne izhaja, da naročnik naroča sistem, ki mora zagotavljati 640 gramov ozona na uro. V tej točki je naročnik na kratko predstavil le obstoječi sistem, ki ga (enako kot razpisanega) sestavljata dva generatorja ozona s kapaciteto 320 gramov na uro. Zahteve za generatorja ozona, ki ju bo treba vgraditi v okviru predmetnega naročila, pa so določene v naslednjih točkah Projektne naloge in ne vsebujejo pogoja po doseganju proizvodnje ozona v višini 640 gramov na uro. Kot je bilo že zapisano, iz določb Projektne naloge izhaja, da bo pretežni del obratovanja sistema deloval le en generator ozona s kapaciteto 320 gramov na uro, medtem ko je dodatni generator predviden le zaradi varnosti obratovanja (torej za nadomeščanje delovanja morebitno okvarjenega ali servisiranega prvega generatorja) in morebitne izjemoma povečane potrebe po ozonu, ne pa zaradi podvojevanja kapacitete naprave. Glede na to, da je namen dodatnega generatorja povečanje obratovalne varnosti in zagotavljanje dodatne količine ozona v situacijah, do katerih bo očitno prišlo le izjemoma (argument točke 3.8.2 Projektne naloge), bi bilo tudi nerazumljivo, da bi naročnik naročal podporne sisteme na način, ki bi, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi, podvojil zahtevano kapaciteto naprave – dodatni generator je namenjen temu, da v izjemnih situacijah nadomesti nedelujoči generator in da zagotovi morebitne povečane (in ne podvojene) količine ozona, kadar je izjemoma to potrebno. Strinjati se je mogoče z vlagateljem, da bi bilo mogoče naročnikove zahteve izpolniti z dvema generatorjema, ki lahko oba skupaj proizvajata 640 gramov ozona na uro, vendar pa je določbe Projektne naloge vsekakor mogoče razumeti tudi tako, kot jih je razumel izbrani ponudnik in kot si jih nenazadnje razlaga sam naročnik – ta pa je tisti, ki najbolje pozna svoje potrebe.

Na podlagi zgoraj opisanih izhodišč je treba v nadaljevanju, ob upoštevanju revizijskih navedb, ugotoviti, ali je izbrani ponudnik ponudil sistem za generacijo ozona v skladu z naročnikovimi tehničnimi zahtevami. Državna revizijska komisija je v tem delu, glede na revizijske navedbe, ki so se nanašale na izrazito tehnične vidike delovanja ponujene naprave, pridobila strokovno mnenje, za katerega (tudi po preučitvi vlagateljevih pripomb nanj) ocenjuje, da predstavlja ustrezno podlago za sprejem odločitve in ga povzema v nadaljevanju svoje obrazložitve.

Kot v strokovnem mnenju ugotavlja strokovnjak, je izbrani ponudnik v ponudbi ponudil dva, med seboj neodvisna generatorja ozona, in sicer vsakega s kapaciteto do 400 gramov ozona na uro. Pri tem je omogočeno tudi njuno vzporedno delovanje, kapaciteta naprave kot celote ob vzporednem delovanju obeh generatorjev ozona pa je pri projektnih pogojih računsko 488,4 g/h, torej večja od 320 gramov ozona na uro.

V nadaljevanju strokovnega mnenja strokovnjak v zvezi s potrebno količino kisika za proizvodnjo ozona podrobneje navaja, da, izhajajoč iz podatkov proizvajalca, generator ozona XYLEM WEDECO, tip GSO 50, potrebuje za njegovo proizvodnjo v višini 320 g/h napajalno količino kisika 84,6 scfh. Prostornina V = 84,6 scf v I-P sistemu znaša pretvorjeno v SI sistem V = 2,3956 Sm3 oziroma 2,571 Nm3. To pomeni, ugotavlja strokovnjak, da potrebna napajalna količina kisika za proizvodnjo ozona v višini 320 g/h znaša 2,571 Nm3/h. V metrični sistem pretvorjena količina kisika je enaka kot tista, ki jo je izbrani ponudnik navedel v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo. Iz podatkovnega vira proizvajalca opreme tudi izhaja, da generator ozona XYLEM WEDECO, tip GSO 50, porabi za proizvodnjo tega v višini 400 g/h napajalno količino kisika 4,0 m3/h pri NPT (Normal Pressure & Temperature se uporablja pri kemičnih in fizikalnih postopkih, pri čemer znaša vrednost temperature 20 °C, tlak 1,01325 bar). Čeprav strokovnjak ni dobil podatka o potrebni količini kisika za proizvodnjo s projektno nalogo zahtevanih 320 g/h ozona, navaja, da je tehnično razumno, da znaša manj kot za proizvodnjo 400 g/h. Podatek proizvajalca v višini 2,571 Nm3/h je zato po mnenju strokovnjaka smiseln in ga je privzel za računske preverbe ostale opreme in elementov.

V zvezi s potrebno količino stisnjenega zraka za proizvodnjo kisika strokovnjak nadaljuje, da, izhajajoč iz podatkov proizvajalca, generator kisika po PSA metodi, tip OG 05, potrebuje za njegovo proizvodnjo čistosti 93 % v višini 5,1 m3/h napajalno količino stisnjenega zraka 56,4 Nm3/h z nadtlakom 7,5 bar(g). Pretvorjeno v Nm3/h to pomeni, da je za proizvodnjo 5,473 Nm3/h kisika potrebno zagotoviti 56,4 Nm3/h stisnjenega zraka. Iz podatkov o območju delovanja generatorja kisika izhajajo naslednje vrednosti: delovno tlačno območje (stisnjenega zraka) 7 do 7,5 bar(g), delovno temperaturno območje (stisnjenega zraka) 5 do 35 °C, temperatura okolice 5 do 45 °C in temperatura rosišča (stisnjenega zraka) -60 °C. Iz navedenega po ugotovitvah strokovnjaka izhaja, da je z enim samim generatorjem kisika OG-5 s proizvodnjo 5,473 Nm3/h mogoče pri običajnih delovnih pogojih oskrbovati že oba generatorja ozona hkrati. Vezano na temperaturno omejitev vstopnega stisnjenega zraka je pomembno upoštevati spremenjeno proizvodno količino kisika v tej odvisnosti – pri temperaturi okolice in vstopnega zraka 35 °C se ta zniža na 85 %, kar pa ne predstavlja težave, saj proizvedena količina kljub znižanju (5,473 * 0,85 = 4,65 Nm3/h) še vedno močno prekoračuje količino, ki jo potrebuje en generator ozona. Druga pomembna ugotovitev je, navaja strokovnjak, da se pri tem potrebna količina stisnjenega zraka bistveno ne spreminja – znotraj območja ±5 %. V najslabšem primeru, to je 30 °C, je povečana za 5 % oziroma za 2,82 Nm3/h, kar pomeni skupaj količino 59,22 Nm3/h. Upoštevajoč dejstvo, da en generator ozona potrebuje 2,571 Nm3/h kisika, sposobnost generatorja kisika pa znaša pri 30 °C 91 % nazivne sposobnosti 5,473 Nm3/h, to je 4,98 Nm3/h pri napajalni količini stisnjenega zraka 59,22 Nm3/h, izhaja dejansko potrebna neprestana napajalna količina stisnjenega zraka 30,57 Nm3/h. Ob dejstvu, da izmenjava med delovno in obnavljajočo enoto molekularnih sit poteka praviloma na 10 s, sistem pa ima načrtovan zalogovnik stisnjenega zraka na vstopni strani, zalogovnik kisika na izstopni strani ter ventil za uravnavanje vstopnega tlaka v generator ozona, potem bodo po mnenju strokovnjaka morebitno potrebni večji kratkotrajni pretoki stisnjenega zraka omogočeni z ustreznimi nastavitvami delovnih tlakov in s prostorninama obeh zalogovnikov.

Glede potrebne količine stisnjenega zraka skozi adsorpcijski sušilnik strokovnjak ugotavlja, da je za proizvodnjo kisika potrebna neprestana napajalna količina stisnjenega zraka v višini 30,57 Nm3/h. Ob izhodišču, da sušilnik za regeneracijo molekularnega sita pri delovnem tlaku okoli 7 bar porabi do 25 % pretoka stisnjenega zraka, potem znaša njegova potrebna dobavna količina 30,57*1,25 = 38,21 Nm3/h. Stisnjen zrak mora biti izredno suh, to je s točko rosišča -60 °C. Ob izhodišču, da znaša temperatura stisnjenega zraka na vstopu 40 °C, delovni tlak 7,0 bar in zahtevana temperatura rosišča na izstopu -60 °C, potem so popravni faktorji naslednji:

ktemp = 0,970
ktlak = 1,065
krosišča = 0,800

Upoštevajoč popravne faktorje znaša dejanska dobavljiva količina stisnjenega zraka iz adsorpcijskega sušilnika brez dovoda toplote: Vdej = Vnaz*ktemp*ktlak*krosišča = 47,0*0,970*1,065*0,800 = 38,84 Nm3/h. Izračunana dejansko dobavljiva količina stisnjenega zraka po ugotovitvah strokovnjaka nekoliko presega prej navedeno potrebno dobavno količino, kar pomeni, navaja strokovnjak, da adsorpcijski sušilnik ustreza 38,84 Nm3/h > 38,21 Nm3/h. Z istimi popravnimi faktorji je strokovnjak izračunal tudi potrebno napajalno količino stisnjenega zraka iz kompresorja, in sicer: Vdej = Vnaz*ktemp*ktlak*krosišča = 60,0*0,970*1,065*0,800 = 49,59 Nm3/h. Upoštevajoč dejstvo, da je dejansko potrebna dobavna količina stisnjenega zraka 38,21 Nm3/h, dejanska sposobnost adsorpcijskega sušilnika pa je 38,84 Nm3/h pri napajalni količini stisnjenega zraka 49,59 Nm3/h, izhaja dejansko potrebna neprestana napajalna količina stisnjenega zraka 48,79 Nm3/h.

Glede padca tlaka v filtrih stisnjenega zraka strokovnjak pojasnjuje, da je v sistemu načrtovana vgradnja filtra za izločanje trdih delcev do 0,1 μm, tip AF 0186M, filtra za izločanje trdih delcev do 0,01 μm, tip AF 0186S, in filtra z aktivnim ogljem za izločanje olja do 0,005 μm, tip AF 0186A. Padec tlaka v teh filtrih znaša ob čistih vložkih 50, 80 oziroma 60 mbar, zamenjava pa je potrebna najkasneje pri padcu tlaka 350 mbar oziroma na 6 mesecev. Velikost filtrov, kot tudi cevovoda, v ponudbi ni navedena. Glede na potrebni pretok 48,79 Nm3/h odgovarja že nazivna velikost DN 10 z nazivno pretočnostjo 60 Nm3/h in popravnim faktorjem 1,065 za tlak 7,5 bar. Na podlagi navedenega strokovnjak zaključuje, da bo znašal padec tlaka v redno vzdrževanih filtrih največ 0,5 bar, kar pri izstopnem tlaku 8,0 bar iz kompresorja predstavlja delovni tlak 7,5 bar.

V zvezi s potrebno dobavno količino stisnjenega zraka iz kompresorja strokovnjak pojasnjuje, da, kot izhaja iz prejšnjih izračunov, en generator ozona v količini 320 g/h zahteva pretok stisnjenega zraka 48,79 Nm3/h, kar je potrebno pretvoriti v dejanske m3/h na mestu samem oziroma v m3/min (F.A.D.). Projektni podatki (upoštevajoč uveljavljena pravila stroke) so naslednji:

- Nadmorska višina za Medlog (Celje) 250 m in posledično vstopni tlak zraka pA = 0,983 bar(a)
- Vstopna računska temperatura zraka tFAD = 30 °C
- Vstopna vlažnost zraka ρFAD = 46 %
- Parcialni tlak vodne pare v nasičenem zraku pri tFAD in ρFAD pV = 0,0424 kgW/kgA
- Normalna temperatura tN = 0 °C
- Normalen tlak pN = 1,01325 bar(a).

Izračun dejanskega vstopnega tlaka, upoštevajoč vodno paro v zraku, je strokovnjak izvedel po naslednji enačbi: pFAD = pA – (ρFAD * pV) = 0,983 – (0,46*0,0424) = 0,963 bar(a). Preračun v dejansko posesano količino na mestu samem pa je strokovnjak izvedel po naslednji enačbi: qFAD = qN*pN*TFAD / TN*pFAD = qN*pN*(273,15+tFAD) / 273,15*pFAD =
48,79*1,01325*(273,15+30) / 273,15*0,963 =
48,79*1,01325*303,15 / 273,15*0,963 = 48,79*1,168 =
56,99 m3/h (F.A.D.) = 0,950 m3/min (F.A.D.) = 950 l/min (F.A.D.)

Izračunano pomeni, pojasnjuje strokovnjak, da bi morala biti kompresorska enota sposobna na mestu samem zagotavljati ob projektnih pogojih, to je ob neugodnih razmerah (poleti in nizkem
zunanjem zračnem pritisku) pretok zraka 56,99 m3/h oziroma 0,95 m3/min. Ponudnik navaja tip kompresorske enote OSC 5/8 bar, katere nazivna dobavna količina stisnjenega zraka znaša preračunano ~14 % več kot pri 10 bar, to je 0,76 Nm3/min, kar pomeni, upoštevajoč standard glede natančnosti podatkov, v najslabšem primeru količino celo samo 0,71 m3/min. Iz prikazanega izhaja, da ena sama ponujena kompresorska enota tip OSC 5/8 bar ne more v vseh atmosferskih pogojih zagotoviti potrebne količine stisnjenega zraka za proizvodnjo ozona v višini 320 g/h, ampak je sposobna zagotavljati 80,0 % potrebne količine, upoštevajoč še dovoljeno odstopanje podanih podatkov za enoto samo 74,7 %. V teh primerih bo po mnenju strokovnjaka vsekakor potrebno delovanje še druge kompresorske enote, zaradi česar ne drži trditev izbranega ponudnika o popolni zadostnosti enega kompresorja pri potrebah generatorja ozona pri proizvodnji 320 g/h.

Na podlagi navedenega strokovnjak povzema, da je en sam generator ozona sposoben proizvajati 320 gramov ozona na uro (tudi do 400 g/h), nadalje sta tako en generator kisika kot tudi en adsorpcijski sušilnik zraka, ki sta nujna za njegovo proizvodnjo, sposobna samostojno zagotavljati njegovo delovanje. Ni pa ena sama kompresorska enota (v vseh atmosferskih pogojih) sposobna zagotavljati potrebne količine stisnjenega zraka za proizvodnjo 320 g/h ozona.

Dejstvo, da en kompresor, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ne zmore proizvesti dovolj zraka in da bo zato potrebno sočasno delovanje obeh ponujenih kompresorjev, navaja tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 16. 5. 2016, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja. Vendar pa je treba na podlagi ugotovljenega dejstva ugotoviti, ali takšna rešitev izbranega ponudnika, ko bosta v določenih razmerah morala vzporedno delovati oba kompresorja, izpolnjuje zahteve naročnika, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji. Kot je bilo že zapisano, je naročnik v točki 3.8.2 Projektne naloge določil, da znašajo njegove tehnološke potrebe 320 gramov ozona na uro in da morata biti zaradi obratovalne varnosti dobavljena dva enaka generatorja, vsak s kapaciteto 320 g/h ozona, ki morata biti neodvisna drug od drugega in morata biti sposobna tudi paralelnega obratovanja. Iz navedene določbe izhaja le zahteva po neodvisnosti delovanja generatorjev ozona, ne pa tudi zahteva po neodvisnosti delovanja ostalih elementov ponujene naprave. Dejstvo, da naročnik ni zahteval medsebojne neodvisnosti ostalih komponent sistema, je razvidno tudi iz točke 3.8.3 Projektne naloge, v kateri je naročnik v zvezi z virom kisika za proizvodnjo ozona določil:

»Naročnik dopušča dve možnosti in sicer

a. Proizvodnja ozona iz atmosferskega zraka
b. Proizvodnja ozona iz kisika. V tem primeru je dopustna naprava, ki ločuje kisik iz atmosferskega zraka in ga nato shranjuje v tlačni zalogovnik. V tem primeru je dopustno, da se oba generatorja napajata iz enega zalogovnika kisika.«

Iz navedene določbe je razvidno, da je naročnik dopustil rešitev z enim zalogovnikom kisika in da zato zahteve, da morata generatorja ozona delovati neodvisno drug od drugega, ni mogoče razširiti tudi na druge elemente naprave. Dejstvo, da morata v napravi, ki jo ponuja izbrani ponudnik, istočasno delovati oba kompresorja, zato ne more vplivati na primernost njegove ponudbe.

Navedene ugotovitve potrjuje tudi strokovno mnenje, v katerem strokovnjak navaja, da se Projektna naloga do vprašanja števila kompresorskih enot in proizvodne količine stisnjenega zraka ne opredeljuje. Glede neodvisnosti delovanja je določena le zahteva po neodvisnosti delovanja enega generatorja ozona od drugega, ne pa tudi od ostalih elementov in opreme v napravi. Pogoj torej je, če ne deluje en generator ozona ali je ta morda v okvari, potem to dejstvo ne sme ovirati drugega pri njegovem delovanju, to zahtevo pa izbrani ponudnik z dvema povsem ločenima generatorjema ozona izpolnjuje. V Projektni nalogi ni postavljene zahteve po medsebojno neodvisnih ostalih elementih, izrecno je tudi dovoljen en sam zalogovnik kisika, kar pomeni, da naročnik ni zahteval dveh kompresorskih enot, vsako s sposobnostjo proizvodnje stisnjenega zraka, ki jo zahteva en generator kisika.

Kot navaja strokovnjak, je bila v prvi ponudbi izbranega ponudnika (št. 5831-TEH_vpn z dne 5. 11. 2015) predvidena ena sama kompresorska enota (tip OSC 11/8 bar) in tudi en adsorpcijski sušilnik (tip A-DRY 150). Ta oprema je bila med pogajanji o tehničnem delu ponudbe z naročnikom spremenjena na po dve manjši enoti (tip OSC 5/8 bar oziroma tip A-DRY 60), razlog za to pa je v rezervni kapaciteti. Glede na izračunano zmogljivost kompresorske enote dejansko ne gre za rezervno kapaciteto, ampak prvenstveno za večjo zanesljivost naprave kot celote. Predvsem gre za količinsko preseganje ali redundanco (Redundancy), ki predstavlja vzporedno prigraditev enega ali več kosov ali sklopov opreme, kar zagotavlja večjo stopnjo razpoložljivosti (Availability), saj se ob okvari ali pa samo ob rednem vzdrževanju enega od njih ta enostavno nadomesti z drugim.

Strokovnjak nadaljuje, da sposobnost ene kompresorske enote OSC 5/8 bar znaša ob projektnih pogojih zagotovitve 74,7 % potrebne količine stisnjenega zraka za proizvodnjo 320 g/h ozona. To pomeni, da je ena kompresorska enota sposobna zagotoviti količino zraka za proizvodnjo 320*0,747 = 239,0 g/h ozona, obe skupaj 2*239,0 = 478,0 g/h. Navedena količina 239,0 g ozona na uro velja za projektne pogoje, pri bolj ugodnih atmosferskih razmerah pa je po mnenju strokovnjaka ena kompresorska enota zelo verjetno sposobna zagotavljati proizvodnjo ozona 300 g/h. Strokovnjak nadaljuje, da iz točke 3.8.3 Projektne naloge tudi izhaja, da naročnik za vir proizvodnje ozona dopušča tako kisik kot tudi neposredno stisnjen zrak. Pomembno torej je, da se zahtevana kapaciteta ozona proizvede na en ali drug način, ne tudi z obema.

Glede na povzeta pojasnila, ki izhajajo iz strokovnega mnenja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil dva generatorja ozona, ki sta med seboj neodvisna, ki sta glede na ostale elemente naprave sposobna vsak zase proizvesti količino ozona, večjo od 320 gramov na uro, in ki lahko ob vzporednem delovanju proizvedeta količino ozona 488,4 gramov na uro. S tem je izbrani ponudnik izpolnil tehnične zahteve naročnika glede neodvisnosti delovanja obeh generatorjev ozona in kapacitete naprave, zato ni mogoče ugotoviti, da bi bila njegova ponudba v tem delu neprimerna.

V zvezi z nadaljnjimi vlagateljevimi revizijskimi navedbami, da motor kompresorja, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ni skladen z zahtevo naročnika, da mora ponudnik ponuditi napravo, ki je blizu principa BAT (Best Available Technology), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kot je bilo že navedeno, v prvem odstavku točke 3.3 Projektne naloge določil:

»Naročnik zahteva kapaciteto enega generatorja ozona 320 g/h. Na kakšen način se ta ozon proizvede, naročnik ne predpisuje. Tako je dopustna ali proizvodnja ozona iz atmosferskega zraka ali iz kisika, ki se ga predhodno pridobi iz atmosferskega zraka. V tem drugem primeru ni dopustna rešitev, da bi ponudnik predvidel kupovanje kisika na trgu. Je pa dopustna rešitev, da imamo en zalogovnik kisika, iz katerega se napajata oba generatorja ozona. Ponudnik mora ponuditi napravo, ki je blizu principu BAT(best available technology) in ki je že v uporabi v več primerih. To ponudnik dokaže z opisom vsaj treh podobnih delujočih naprav.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naj bi bil motor kompresorja, ki bi bil blizu principa BAT, v kataloški dokumentaciji naveden le kot opcija, zaradi česar bi bilo treba šteti, da ga izbrani ponudnik ne ponuja. Vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče slediti. Najprej je treba ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, kakšen motor kompresorja ponuja izbrani ponudnik, da bi bilo lahko na tej trditveni podlagi sploh mogoče ugotavljati, ali ponujeni motor kompresorja izpolnjuje naročnikove zahteve. Vlagatelj zatrjuje le, da naj bi bil motor, ki bi bil blizu principa BAT, naveden kot opcija, in da izbrani ponudnik nikjer v ponudbi ni izrecno navedel, da ponuja motor, ki je blizu principa BAT. Vlagateljeve navedbe v tem delu so pavšalne in nedokazane. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopku revizije oddaje javnih naročil, mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, le-tega tudi dokazati oz. zanj predlagati dokaze. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ni navedel, kateri motor kompresorja naj bi izbrani ponudnik ponujal, zato v tem delu sploh ni mogoče presojati primernosti ponudbe izbranega ponudnika.

Poleg tega je treba ugotoviti, da vlagatelj tudi v tem delu pri svojih navedbah izhaja iz specifičnega razumevanja razpisne dokumentacije, v skladu s katerim naročnikovo zahtevo, da mora biti naprava blizu principa BAT, razlaga na način, da morajo ponudniki v ponudbi navesti, kateri motor kompresorja ponujajo, zatem pa na podlagi lastnih kriterijev, ki jih naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, ugotavlja, ali tak motor izpolnjuje zahtevo iz točke 3.3 Projektne naloge. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni specificiral, katere motorje bo obravnaval kot tiste, ki izpolnjujejo zahtevo »blizu principa BAT«, tudi sicer pa te zahteve ni določil za posamezne komponente, temveč za napravo kot celoto. Na podlagi tako ohlapne določbe razpisne dokumentacije bi lahko bila presoja, ali je motor posameznega elementa naprave blizu principa BAT, zgolj arbitrarna. Ob tem je treba opozoriti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno določil, na kakšen način bo ugotavljal izpolnjevanje zahteve »blizu principa BAT« za celotno napravo oz. na kakšen način morajo ponudniki dokazati njeno izpolnjevanje. V točki 3.3 Projektne naloge je namreč določil, da mora ponudnik ponuditi napravo, ki je blizu principu BAT(best available technology) in ki je že v uporabi v več primerih, to pa ponudnik »dokaže z opisom vsaj treh podobnih delujočih naprav«. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika (točka 8 ponudbe št. 5831-TEH_vpn z dne 5. 11. 2015), je ta predložil opis referenčnih objektov, ki jih je izvedel, hkrati pa je (točka 9 ponudbe št. 5831-TEH_vpn z dne 5. 11. 2015) navedel spisek treh projektov, kjer so bile vgrajene identične naprave, kot jih ponuja v predmetnem postopku. S tem je izbrani ponudnik sledil navodilom, ki jih je naročnik določil v točki 3.3 Projektne naloge, in na način, kot ga je predvidel naročnik, izkazal izpolnjevanje zahteve »blizu principa BAT« za celotno napravo, vlagatelj pa temu v zahtevku za revizijo ni ugovarjal.

Sicer pa, kot opozarja tudi strokovnjak, vprašanje uporabe motorjev v kompresorju ureja Uredba komisije (ES) št. 640/2009, ki določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo pri dajanju v promet in uporabo motorjev, tudi kadar so vgrajeni v druge izdelke. Uredba je začela veljati v sredini leta 2009 in je v celoti zavezujoča ter se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU. Navedeno pomeni, da bo izbrani ponudnik ob implementaciji sistema vsekakor moral zagotoviti vgradnjo takega motorja, ki bo skladen z navedeno Uredbo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da naročnik po končanih pogajanjih ni uskladil tehničnih zahtev, zato pogoji za vse ponudnike niso bili enaki. Posledično naročnik po mnenju vlagatelja ni prejel primerljivih ponudb, saj naj bi bila tehnična rešitev, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, drugačna od tiste, ki jo je ponudil vlagatelj.

V zvezi s temi revizijskimi navedbami je treba pojasniti, da je postopek s pogajanji v 27. točki 2. člena ZJNVETPS definiran kot postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZJNVETPS je postopek s pogajanji po predhodni objavi postopek, v katerem naročnik na podlagi prijav, prejetih na podlagi objave obvestila o naročilu, izbere gospodarske subjekte oziroma kandidate in jih povabi v pogajanja. Pogajanja se izvedejo v obsegu in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Prvi odstavek 88. člena ZJNVETPS določa, da lahko naročnik določi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, da bo tako možnost uporabil in na kakšen način. Kakšen naj bi bil potek pogajanj, je določeno v 90. členu ZJNVETPS. Naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije in ZJNVETPS, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem. Naročnik se pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril. ZJNVETPS določa, da mora naročnik med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov, pri čemer izrecno prepoveduje posredovanje informacij udeležencem pogajanj na diskriminatoren način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi. Pred pogajanji mora naročnik ponudnike, ki jih namerava povabiti k pogajanjem, seznaniti s pravili, po katerih bodo pogajanja potekala. Po zaključenih pogajanjih naročnik od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih.

Kot je bilo že zapisano, je naročnik pravila predmetnega postopka s pogajanji določil v točki 1.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je določil, da bo postopek opravil v več zaporednih fazah, pri čemer je bila za prvo fazo predvidena oddaja prijave z vsebino iz projektne naloge (tehnični del ponudbe) ter obrazci, zatem pa so bila predvidena pogajanja s ponudniki, ki bodo izpolnjevali zahteve iz razpisne dokumentacije. Za fazo pogajanj je naročnik predvidel aktivno sodelovanje ponudnikov ter usklajevanje in primerjanje zahtev naročnika s predlogi ponudnika. V tej fazi je naročnik dopustil tudi možnost sprememb njegovih zahtev, pri čemer je določil, da bo o tem pisno seznanil vse ponudnike. Po uskladitvi tehničnih zahtev je bil predviden zadnji krog pogajanj, za katerega je naročnik določil, da bo vse ponudnike, ki bodo izpolnjevali zahteve naročnika in ne bodo izločeni iz postopka, pisno pozval k oddaji cenovnega dela ponudbe. Kot opozarja vlagatelj, je naročnik na portalu javnih naročil dodatno pojasnil, da ponudniki v prvi fazi ne oddajajo ponudbenega predračuna, ampak bodo ceno podali na podlagi povabila k oddaji ponudbe, ki ga bo naročnik posredoval ponudnikom pred zadnjo fazo.

Kot je mogoče razumeti vlagatelja, ta zahtevek za revizijo v tem delu utemeljuje na predpostavki, da so se tehnične zahteve naročnika med postopkom spremenile in da naročnik s spremembami ni seznanil ostalih ponudnikov, temveč je bil s tem (med pogajanji) seznanjen le izbrani ponudnik. Iz dokumentacije postopka s pogajanji je razvidno, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo v prvi fazi v zahtevani vsebini, na podlagi česar je naročnik pristopil k izvedbi pogajanj z njim. Iz zapisnika o pogajanjih z dne 7. 12. 2015 je razvidno, da je naročnik izbranemu ponudniku predstavil tiste elemente ponudbe, ki jih je bilo treba dodatno razjasniti. Pri tem je v zvezi s posameznimi točkami iz projektne naloge pogajanja dokumentiral na naslednji način:

»a) Poglavje »3.3 Princip ozoniranja ozona«. Naročnik je pri pregledu ponudbe predhodno ugotovil, da je ponudnik upošteval zahteve iz tega poglavja. Hkrati je ugotovil, da je v sklopu proizvodnja kisika ponudil samo eno linijo naprav. Naročnik je na pogajanjih ponudniku predstavil interes po čim višji varnosti obratovanja naprave, ki jo kupuje in tako predlagal, da ponudnik svojo ponudbo dopolni v smislu, da podvoji opremo za pripravo kisika (kompresor in sušilec zraka). Na ta način bo ponudnik dosegel željeno stopnjo varnosti obratovanja, hkrati pa se s tem ponudba postavi na isti imenovalec z ostalimi ponudniki, ki so ponudili enako tehnologijo proizvodnje ozona. Predstavnik komisije se je strinjal s komisijo.

b) Poglavje 3.8 Zahteve naročnika«, točka »5. Režim obratovanja«: Naročnik je pri ponudniku preveril, ali in na kakšen način je pri izdelavi ponudbe upošteval zahteve iz 5. točke, ki se nanašajo na režim obratovanja vodarne Medlog. Ponudnik je potrdil, da so zahteve upoštevane in navedel postopek zaustavitve in zagona naprave. Med drugim je navedel podatek, da traja zagon in priprava naprave po mirovanju oz. izpadu cca. 20 minut.

c) Poglavje 3.8 Zahteve naročnika«, točka »6. Lokacija za postavitev naprave«: Naročnik je predstavniku ponudnika predstavil zahteve iz te točke in ga povprašal ali so upoštevane. Predstavnik ponudnika je potrdil, da so mere naprave takšne, da bo lahko montirana na za to predvideni lokaciji.

d) Poglavje 3.8 Zahteve naročnika«, točka »8. Uporaba obstoječih inštalacij«: Naročnik je predstavniku ponudnika predstavil zahteve iz te točke in ga povprašal ali so upoštevane v njegovi ponudbi. Predstavnik ponudnika je obrazložil, da bo potrebna zamenjava določenih elektroinštalacij, v smislu kabelskih razvodov, ker bodo vodniki zaradi drugačne pozicije posameznih uporabnikov neustreznih dolžin. Hkrati je potrdil, da so ti posegi upoštevani v ponudbi in bodo tudi evidentirani v projektu izvedenih del.

e) Poglavje 3.8 Zahteve naročnika«, točka »9. Garancijska doba za dobavljeno opremo«: Naročnik je pri predstavniku ponudnika preveril ali je pravilno razumel podatek, da daje na vso opremo, ki je predmet naročila, 5 letno splošno garancijo. Predstavnik ponudnika je to potrdil.

f) Poglavje 3.9 Izdelava ponudbe«, točka »12. Podatek o električni moči, ki jo naprava jemlje iz električnega omrežja pri proizvodnji ozona 300 gramov na uro«: Naročnik je ob pregledu ponudbe našel podatek 14,5 kW, kar se mu je zdelo veliko. Še posebej v primerjavi s preostalimi prispelimi ponudbami. S to ugotovitvijo je seznanil predstavnika ponudnika in se z njim dogovoril, da preveri podatke o električni moči, hkrati s to preverbo pa upošteva tudi spremembo v sklopu priprave kisika, kjer se oprema glede na izhodiščno ponudbo podvoji. Predstavnik ponudnika se je z navedenim strinjal.«

Iz zapisnika o pogajanjih z dne 7. 12. 2015 je tudi razvidno, da sta se naročnik in izbrani ponudnik dogovorila, da bo ponudnik na podlagi dogovorov in ugotovitev iz posameznih točk pripravil in naročniku dostavil naslednje dokumente:

- popravljena tehnološka shema
- novi podatki o tehnični opremi za sklop priprave kisika
- točni podatki o porabi električne energije, ki so potrebni za izvedbo izračuna iz poglavja »3.10 Kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika«.

Iz zapisnika o pogajanjih z dne 7. 12. 2015 je razvidno, da se naročnik in izbrani ponudnik nista dogovarjala o spremembah tehničnih zahtev oz. da med pogajanji z izbranim ponudnikom ni prišlo do spreminjanja zahtev, s čimer ostali ponudniki ne bi bili seznanjeni. Med pogajanji je naročnik izhajal iz obstoječih tehničnih zahtev, kot so bile določene v Projektni nalogi, ter izbranega ponudnika opozarjal na morebitne prilagoditve ponudbe z njimi. Naročnik je izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na princip ozoniranja ozona, celo izrecno opozoril, da ni sledil tehničnim zahtevam in da je ponudil le eno linijo naprav za proizvodnjo kisika, zaradi česar ga je pozval k dopolnitvi ponudbe oz. podvojitvi opreme za pripravo kisika. Kot je razvidno iz zapisnika, je bil namen naročnika pri tej zahtevi povečanje stopnje varnosti obratovanja ter zagotovitev enakopravnega obravnavanja ponudnikov, ki so ponudili enako tehnologijo proizvodnje ozona.

Pregled dokumentacije, ki se nanaša na pogajanja med naročnikom in izbranim ponudnikom, torej pokaže, da naročnik ni spreminjal tehničnih zahtev. Kot je mogoče razumeti vlagatelja, ta tudi v tem delu izhaja iz predpostavke, da je naročnik v Projektni nalogi zahteval dva popolnoma ločena sistema ozoniranja, ki sta sposobna pri vzporednem delovanju zagotoviti podvojeno vrednost sicer zahtevane količine ozona, med pogajanji pa naj bi izbranemu ponudniku dopustil, da ponudi manj zmogljivo napravo. Vendar, kot je bilo že zapisano, tehničnih zahtev, kot so bile določene v Projektni nalogi, ni mogoče razlagati na način, kot to zatrjuje vlagatelj. Tehnične zahteve že od samega začetka niso predvidevale podvojenega sistema ozoniranja, temveč napravo, ki bo pretežni del obratovanja zagotavljala 320 gramov ozona na uro, ki bo imela rezervno enoto v primeru izpadov ali servisiranj enega generatorja ozona in ki bo hkrati, v izjemnih situacijah, zagotavljala povečano (ne pa tudi podvojeno) proizvodnjo ozona.

Izbrani ponudnik je, ob upoštevanju zahtev iz razpisne dokumentacije, v ponudbi predstavil tehnološko rešitev, pri čemer je uporabil lastno tehnologijo in znanje. Tehnologijo, s katero razpolaga, je prilagodil naročnikovim zahtevam in, tako kot tudi drugi ponudniki, optimiziral z namenom oddaje konkurenčne ponudbe. Pri tem je bistvena ugotovitev, da naročnik med postopkom ni spreminjal tehničnih zahtev oz. da jih ni prilagajal izbranemu ponudniku, temveč so bile te ves čas postopka enake. Strinjati se je mogoče z vlagateljem, da se rešitev, ki jo ponuja izbrani ponudnik, razlikuje od tiste, ki jo ponuja vlagatelj, vendar navedeno ni posledica sprememb tehničnih zahtev, temveč posledica drugačnega pristopa, drugačnega projektiranja in uporabe drugačnih tehnologij, s katerimi je izbrani ponudnik optimiziral ponujeno rešitev. Kot je Državna revizijska komisija večkrat zapisala, je v postopkih oddaje javnih naročil dopustno upoštevati konkurenčne prednosti, s katerimi razpolagajo posamezni ponudniki. V primeru, kadar ponudniki izkoristijo tehnologijo, s katero razpolagajo, in ustrezno optimizirajo ponujene tehnične rešitve, ni mogoče govoriti o neenakopravni obravnavi, temveč o dopustnih razlikah, ki jih naročnik lahko upošteva pri razvrščanju ponudb.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljenega.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in nadaljnjih vlogah zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je njegov zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

Vlagatelj je za izdelavo strokovnega mnenja dne 13. 4. 2016 založil predujem v višini 2.500 EUR, dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja pa so znašali 2.255,88 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 244,12 EUR se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 2. 6. 2016




predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije




















Vročiti:

- Vodovod – kanalizacija javno podjetje, d. o. o., Lava 2a, 3000 Celje
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- MAK CMC tehnologija vode, d. o. o., Tbilisijska ulica 81, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve
- finančna služba Državne revizijske komisije