018-069/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-069/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo za oddajo naročila gradnje po postopku oddaje naročila male vrednosti za sanacijo streh na območju PU Nova Gorica, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki, št. 430-1940/2015«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Framiha plus, d. o. o., Prvomajska ulica 37, Nova Gorica, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Čehovin & Cvijanović, d. o. o., Ulica Tolminskih puntarjev 4, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 6. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 430-1940/2015/34 (15131-14) »Sklep o oddaji naročila« z dne 14. 3. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.034,08 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 26. 1. 2016 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave NMV474/2016. Dne 14. 3. 2016 je naročnik izdal dokument »Sklep o oddaji naročila« št. 430-1940/2015/34 (15131-14), iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Arba plus, d. o. o., Špruha 19, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 4. 4. 2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, zaradi česar je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ko jo je izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj navaja, da je naročnik v sklepu o oddaji naročila zapisal, da bo izbrani ponudnik dela, ki se nanašajo na odstranjevanje azbestnih materialov, izvedel s podizvajalcem, ki ima okoljevarstveno dovoljenje. Iz ponudbe izbranega ponudnika pa izhaja, da je izbrani ponudnik ponudbo podal samostojno, brez podizvajalcev, zaradi česar tudi ni predložil dokumentacije, ki bi jo moral v skladu z razpisno dokumentacijo predložiti za podizvajalce. Ker namerava izbrani ponudnik naročilo izvesti s podizvajalcem, v ponudbi pa ni predložil ustrezne dokumentacije, ki bi naročniku omogočila preverjanje izpolnjevanja pogojev za podizvajalca, njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot popolno, navaja vlagatelj. Istočasno pa je iz izjave izbranega ponudnika razvidno, da sam ne izpolnjuje pogojev za izvedbo del, ki so predmet naročila, saj ne razpolaga z okoljevarstvenim dovoljenjem. Vlagatelj navaja, da tudi ponudnik Plan invest, d. o. o., ne razpolaga z okoljevarstvenim dovoljenjem, hkrati pa tudi on ne sodeluje s podizvajalcem. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 26. 4. 2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v točki 11 Navodil za izdelavo ponudbe določil, katere dokumente morajo ponudniki predložiti, pri čemer je, razen izjave o izpolnjevanju temeljnih okoljskih zahtev in tehnične dokumentacije, zahteval zgolj izpolnjene izjave in obrazce. Izbrani ponudnik je v celoti predložil vse zahtevane dokumente, glede katerih naročnik ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Tudi v zvezi z objektom »Panovec«, s katerega je treba odstraniti azbestno kritino, naročnik ni podal nobenih posebnih zahtev po predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev za odstranjevanje azbesta, temveč je zahteval le splošno izjavo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Kljub temu, da je izbrani ponudnik izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije, je naročnik zaradi opozorila ter v izogib morebitnim kasnejšim dvomom izbranega ponudnika pozval, naj pojasni, ali izpolnjuje pogoje glede okoljevarstvenega dovoljenja. Izbrani ponudnik je v odgovoru potrdil, da navedeno zahtevo izpolnjuje, in pojasnil, da ima svoje dobavitelje storitev, s katerimi izvaja posamezne storitve. Eden izmed njih je tudi družba Monter Kocjan, d. o. o., s katero ima sklenjeno večletno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju in sporazum o skupnih varnostnih ukrepih, zaradi česar je ne šteje za podizvajalca. Izbrani ponudnik je naročniku posredoval tudi okoljevarstveno dovoljenje skupaj z obrazci za prijavo podizvajalca. S tem je po mnenju naročnika odpravil vsakršen dvom v morebitno neizpolnjevanje pogojev. Družba Monter Kocjan, d. o. o., bo izvedla demontažo azbestne strešne kritine v obsegu 2,2 % ponudbene vrednosti, za katero ima okoljevarstveno dovoljenje, izbrani ponudnik pa te družbe ne šteje za podizvajalca, ker ima z njo sklenjeno dolgoletno pogodbo, ki ni neposredno vezana na predmetno javno naročilo. Naročnik meni, da je definicija podizvajalca v ZJN-2 zelo splošna ter da kot podizvajalcev ni mogoče obravnavati tistih subjektov, ki imajo z izbranim ponudnikom sklenjeno splošno pogodbo, ki ni namenjena dobavi oz. izvedbi zgolj za predmetni postopek javnega naročanja, temveč tudi za druge namene. Izbrani ponudnik je že v ponudbi zajel dela, ki jih bo izvedla družba Monter Kocjan, d. o. o., to družbo pa je naknadno zgolj prijavil in jo nominiral kot podizvajalca glede na določila ZJN-2. V tem primeru ne gre za vsebinsko spremembo, poleg tega pa bi lahko ponudnik kadarkoli tudi naknadno prijavil še kakšnega podizvajalca. Naročnik meni, da nima pravice izločiti ponudnika, če ta ne prijavi podizvajalca, saj ponudnik odgovarja za svojo ponudbo. Če bi naročnik podvomil v resničnost navedb ponudnika, bi ga lahko pozval k pojasnilu, vsekakor pa je podizvajalca možno prijaviti tudi med izvajanjem pogodbe. Tako kot je izbrani ponudnik razumel razpisno dokumentacijo, so jo razumeli tudi drugi, navaja naročnik, in dodaja, da vrednost del, ki jih bo izvedla družba Monter Kocjan, d. o. o., predstavlja le 2,2 % vrednosti celotnega naročila. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na druge ponudbe, naročnik še navaja, da je popolnost ponudbe preverjal le pri izbranemu ponudniku, ne pa tudi pri ostalih ponudnikih.

Naročnik je z vlogo z dne 3. 5. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 5. 2016 opredelil do navedb naročnika. V vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Kot je mogoče razumeti zahtevek za revizijo, vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita dve pomanjkljivosti, in sicer neizpolnjevanje zahtev, ki se nanašajo na razpolaganje z okoljevarstvenim dovoljenjem za odstranjevanje azbestne kritine, ter dejstvo, da namerava izbrani ponudnik del posla, ki se nanaša na odstranjevanje azbestne kritine, izvesti skupaj z družbo Monter Kocjan, d. o. o., ki pa je ni nominiral kot podizvajalca.

Navedbe, ki se nanašajo na vprašanje predložitve okoljevarstvenega dovoljenja, je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila, po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2, izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je (med drugim) tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

ZJN-2 v členih 41 do 47 določa, katere pogoje morajo izpolnjevati ponudniki, da jim lahko naročnik prizna sposobnost za izvedbo naročila. V skladu s 43. členom ZJN-2 (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti) lahko naročnik od ponudnika zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register, ali da predloži izjavo ali potrdilo. V primeru, če morajo ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež, opravljali storitev, ki je predmet naročila, pa lahko naročnik v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZJN-2 od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu. Iz citiranega določila 43. člena ZJN-2 je razvidno, da je odločitev, ali bo v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev posebnih dovoljenj za opravljanje storitev, ki so predmet naročila, prepuščena naročniku, saj ne gre za pogoj, ki bi bil obligatorne narave. Naročnik je torej tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti, ali in na kakšen način so ponudniki v fazi predložitve ponudbe dolžni izkazovati razpolaganje s posebnimi dovoljenji, ki so potrebna za izvedbo predmeta javnega naročila.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije in kot navaja tudi naročnik, ta v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi morali ponudniki predložiti posebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti oz. (v konkretnem primeru) okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbestne kritine. Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki ga oddaja po postopku javnega naročila male vrednosti, v skladu z drugim odstavkom 95.a člena ZJN-2 od ponudnikov zahteval le predložitev izjave o dokazovanju sposobnosti ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila (Priloga št. 4), pri čemer nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo razpolagati z okoljevarstvenim dovoljenjem za odstranjevanje azbestne kritine. Celo v izjavi sami na Prilogi št. 4 ponudniki niso bili dolžni potrditi, da razpolagajo z okoljevarstvenim dovoljenjem za odstranjevanje azbestne kritine, temveč so bili dolžni potrditi le splošno izjavo o registraciji za dejavnost in izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje dejavnosti. Glede na navedeno ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče presojati z vidika vprašanja razpolaganja z okoljevarstvenim dovoljenjem, saj naročnik take konkretne zahteve v razpisni dokumentaciji ni določil, zaradi česar tudi ni podlage za ugotovitev, da bi bila ponudba izbranega ponudnika v tem delu nepopolna.

Vendar pa vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da namerava izbrani ponudnik predmet tega javnega naročila izvesti skupaj s podizvajalcem, Monter Kocjan, d. o. o., ki ga v ponudbi ni nominiral kot podizvajalca, temveč ga je prijavil šele naknadno, po pozivu naročnika, ter zanj tudi naknadno predložil dokazila, zahtevana v razpisni dokumentaciji.

ZJN-2 v 15.a točki prvega odstavka 2. člena določa, da je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Temeljno pravilo ZJN-2 je, da se gospodarski subjekti samostojno odločajo o načinu nastopanja v postopku oddaje javnega naročila: ponudbo lahko oddajo samostojno ali skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti (tretji odstavek 4. člena ZJN-2), bodisi v skupini ponudbenih partnerjev bodisi v sodelovanju s podizvajalci. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, lahko pa zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila. Tako kot naročnik ne more prepovedati nastopanja s podizvajalci, prav tako ne more od ponudnika zahtevati, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce (drugi odstavek 7. člena ZJN-2).

V primeru, kadar ponudnik nastopa s podizvajalcem, mora ta, v skladu s sedmim odstavkom 42. člena ZJN-2, obvezno izpolniti pogoj, določen v tretjem odstavku 42. člena ZJN-2, in sicer mora imeti poravnane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov. Drugih pogojev, ki bi jih obvezno moral izpolnjevati podizvajalec, ZJN-2 ne določa, lahko pa dodatne pogoje v razpisni dokumentaciji določi naročnik, pri čemer mora upoštevati sorazmernost s predmetom javnega naročila in določbe ZJN-2. Dolžnost naročnika torej je, da, upoštevajoč posebnosti javnega naročila, v razpisni dokumentaciji določi, na kakšen način mora ponudnik predstaviti podizvajalce, katere pogoje morajo ti izpolnjevati in kako lahko ponudniki uporabijo njihove kapacitete za izkazovanje skupne usposobljenosti.

Naročnik je navodila za izdelavo ponudbe določil v 11. točki razpisne dokumentacije, v kateri je določil, katere ponudbene dokumente morajo v ponudbi predložiti ponudniki. Med drugim je naročnik v 11. točki razpisne dokumentacije določil tudi pravila, ki veljajo za primere nastopanja s podizvajalci, in sicer:

»V primeru nastopanja s podizvajalci je potrebno za podizvajalce predložiti izpolnjene priloge št. 6, 7, 8, 9 in 10. Opozorilo: Podizvajalec ne sme sodelovati pri izvedbi javnega naročila, če ne izpolnjuje navedenih pogojev (vezano na izjavo iz priloge št. 10).«

V Prilogi št. 5 so morali ponudniki podpisati izjavo o predložitvi ponudbe, v kateri so morali navesti, ali ponudbo oddajajo samostojno, s podizvajalci ali v skupini ponudnikov. V primeru nastopanja s podizvajalci so bili ponudniki dolžni predložiti izpolnjene priloge 6, 7, 8, 9 in 10, pri čemer so morali v Prilogi št. 6 navesti podatke o podizvajalcu, v Prilogi št. 7 so morali navesti vrednost in vrsto del, ki jih prevzema podizvajalec, v Prilogi št. 8 pa so podpisali izjavo o neposrednih plačilih podizvajalcu. Prilogi št. 9 in 10 je bil dolžan izpolniti in podpisati podizvajalec, pri čemer je s Prilogo 9 podal soglasje k izvajanju neposrednih plačil, s Prilogo št. 10 pa je izjavil, da na dan, ko je bila oddana ponudba, ni imel neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več.

V zadnjem odstavku 11. točke razpisne dokumentacije je naročnik določil še:

»Ponudba, ki po opravljenem pregledu in dopustni dopolnitvi ponudbe ne bo izpolnjevala zahtev in pogojev po predmetni razpisni dokumentaciji, bo kot nepopolna izločena iz nadaljnjega postopka.«

Iz navedenega je razvidno, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izrecno zahteval, da ponudniki, ki nastopajo s podizvajalci, te ustrezno predstavijo, navedejo osnovne podatke o njih, njihove deleže v ponudbi in vrsto prevzetih del. Hkrati je (sledeč sedmemu odstavku 42. člena ZJN-2) zahteval, da podizvajalci izpolnijo tudi pogoj plačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila torej ne more biti dvoma, da so bili ponudniki, ki nastopajo s podizvajalci, te dolžni nominirati, jih predstaviti v ponudbi ter za njih predložiti zahtevano dokumentacijo, na podlagi katere je naročnik ocenjeval, ali podizvajalci izpolnjujejo pogoje in posledično ali lahko sodelujejo pri izvedbi javnega naročila. Ponudniki so bili namreč v 11. točki razpisne dokumentacije izrecno opozorjeni, da podizvajalec ne sme sodelovati pri izvedbi javnega naročila, če ne izpolnjuje navedenih pogojev.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je ta predložil Prilogo št. 5 (Izjava o predložitvi ponudbe), v kateri je jasno navedel, da podaja samostojno ponudbo, torej brez podizvajalcev. Priloge 6, 7, 8, 9 in 10 je izbrani ponudnik sicer priložil, vendar jih je le prečrtal, ne da bi pri tem vpisal zahtevane podatke. Iz ponudbe izbranega ponudnika tako jasno izhaja, da izbrani ponudnik v njej ni nominiral podizvajalca in da posledično tudi ni predložil izpolnjene dokumentacije, ki jo je naročnik zahteval v primeru nastopanja z njim.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je dalje razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 29. 2. 2016 pozval, naj mu pojasni, ali izpolnjuje pogoje glede okoljevarstvenega dovoljenja v skladu s 6. členom Uredbe o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah in napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest. Na navedeni poziv je izbrani ponudnik odgovoril z dopisom z dne 2. 3. 2016, v katerem je pojasnil:

»V skladu z uveljavljenim standardom sledljivosti in vodenja kakovosti ISO 9001 imamo svoje dobavitelje storitev, s katerimi izvajamo posamezne storitve. Eden izmed njih je tudi Monter Kocjan, d. o. o., s katerim imamo večletno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju in sklenjen letni sporazum o skupnih varnostnih ukrepih. Iz tega sledi, da ga v internem poslovanju ne smatramo kot podizvajalca.

V skladu z razpisno dokumentacijo priloga »okoljevarstveno dovoljenje« ni bila predvidena, zato vam jo posredujemo sedaj, skupaj z obrazci za prijavo podizvajalca (tj. Monter Kocjan, ki bo ta del storitev tudi izvedel).«

Citiranemu dopisu je izbrani ponudnik za podizvajalca priložil še izpolnjene obrazce na prilogah št. 6, 7, 8, 9 in 10, hkrati pa je priložil tudi okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbestno cementnih izdelkov in drugih azbestnih izdelkov, ki vsebujejo trdno vezani azbest, izdano družbi Monter Kocjan, d. o. o.

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da izbrani ponudnik vseh del, ki so predmet tega naročila, ne namerava izvesti sam, saj je iz pojasnila, ki ga je posredoval naročniku, jasno razvidno, da bo odstranjevanje kritine, ki vsebuje azbest, izvedel njegov podizvajalec, in sicer družba Monter Kocjan, d. o. o. Naročnik in izbrani ponudnik navajata, da družbe Monter Kocjan, d. o. o., ni mogoče obravnavati kot podizvajalca, ker naj bi imel izbrani ponudnik z njo sklenjeno dolgoletno oz. splošno pogodbo, ki ni namenjena izvedbi del zgolj za predmetni postopek javnega naročanja, temveč tudi za druge namene. Z navedenim stališčem se ni mogoče strinjati. Kot je bilo že zapisano, je podizvajalec definiran kot gospodarski subjekt, ki za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Dela, ki jih bo izvajala družba Monter Kocjan, d. o. o., so gradbena dela, ki bodo izvedena na podlagi naročnikovih specifikacij in tehničnih zahtev, in sicer neposredno na objektu naročnika. Odstranjevanje azbestne kritine na objektu naročnika po njegovih zahtevah in specifikacijah predstavlja gradbena dela, ki so neposredno povezana s predmetom javnega naročila, zato ni mogoče šteti, da bi bila družba Monter Kocjan, d. o. o., zgolj splošni dobavitelj oz. izvajalec gradbenih del, ki bi bil s predmetnim javnim naročilom povezan zgolj posredno oz. zgolj preko splošne poslovne povezave z izbranim ponudnikom. Pri tem ni pomembno, ali ima družba Monter Kocjan, d. o. o., z izbranim ponudnikom sklenjeno dolgoletno oz. splošno pogodbo o izvajanju gradbenih del – bistveno je, da bo ta družba izvajala gradbena dela neposredno na objektu naročnika po njegovih specifikacijah in zahtevah in da bo zato neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Družbe Monter Kocjan, d. o. o., ni mogoče šteti niti kot splošnega proizvajalca blaga, ki tega ne dobavi neposredno naročniku in ga ne proizvaja po posebnih naročnikovih specifikacijah (prim. npr. sklep Državne revizijske komisije št. 018-293/2010-4), niti kot splošnega dobavitelja, ki ponudniku redno dobavlja tipsko blago, ne glede na to, ali ga ponudnik uporabi za posamezno javno naročilo ali za druge posle. Družbo Monter Kocjan, d. o. o., je treba obravnavati kot gospodarski subjekt, ki bo po posebnih specifikacijah naročnika izvedel gradbena dela neposredno na njegovem objektu, zato jo je treba šteti kot podizvajalca v smislu definicije iz točke 15.a prvega odstavka 2. člena ZJN-2 (prim. npr. sklepa Državne revizijske komisije št. 018-14/2011-8 in št. 018-81/2011-2).

Glede na navedeno ugotovitev, da družba Monter Kocjan, d. o. o., v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izpolnjuje kriterije podizvajalca v smislu točke 15.a prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je treba v nadaljevanju odgovoriti še na navedbe naročnika, da naknadna priglasitev tega subjekta ne predstavlja razloga za izločitev ponudbe, saj naj ne bi šlo za vsebinsko spremembo ponudbe, poleg tega pa bi lahko ponudnik podizvajalca prijavil tudi med izvajanjem pogodbe. Na tem mestu je treba opozoriti, da se faza ocenjevanja in vrednotenja ponudb razlikuje od faze izvajanja pogodbe. Pri oddaji javnega naročila ima temeljno vlogo načelo enakopravnega obravnavanja ponudnikov in zagotavljanja poštene konkurence, ko je naročilo oddano, pa se poudarek prenese na izvajanje pogodbe. Ravnanje naročnika in ponudnikov je torej v fazi podelitve naročila treba presojati z vidika zagotavljanja enakopravnega obravnavanja ponudnikov, v fazi izvajanja pogodbe pa se pri njeni morebitni spremembi zastavljajo zlasti vprašanja glede morebitne spremembe bistvenih pogojev naročila (prim. sodbo Sodišča EU C‑454/06, Pressetext Nachrichtenagentur) ali glede ogrožanja njegovega dobrega izvajanja. Bistveno je zato vprašanje, ali ima ponudnik, ki podizvajalca nominira šele naknadno, ko so ponudbe že odprte in so znani vsi relevantni podatki o konkurenčnih ponudbah, neupravičeno prednost v primerjavi z drugimi ponudniki. Državna revizijska komisija poudarja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne gre niti za položaj zamenjave podizvajalca v fazi podelitve naročila zaradi neizpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 niti za položaj menjave podizvajalca v fazi izvajanja pogodbe, temveč za dejstvo, da izbrani ponudnik kljub jasnim navodilom naročnika sploh ni predstavil podizvajalca, ki bo nedvomno neposredno sodeloval pri izvedbi predmetnega javnega naročila in katerega sodelovanje je nujno za njegovo zakonito izvedbo. Dopustiti, da ponudnik podizvajalca nominira in predstavi šele naknadno, ko so ponudbe odprte in je ponudnik seznanjen z relevantnimi podatki iz konkurenčnih ponudb, bi predstavljalo kršitev načela enakopravne obravnave in zagotavljanja poštene konkurence, saj bi bil tak ponudnik v prednosti pred ostalimi, ki so podizvajalce v skladu z jasnimi naročnikovimi navodili nominirali v sami ponudbi in v ponudbene cene tudi vključili stroške sodelovanja z njimi. Izbrani ponudnik s tem, ko ni nominiral podizvajalca že v sami ponudbi ter zanj predložil zahtevano dokumentacijo, ni izpolnil naročnikovih zahtev, naročnik pa bi moral ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji, in izločiti ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev in zahtev v skladu z razpisno dokumentacijo (prim. zadnji odstavek 11. točke razpisne dokumentacije).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila sklep o oddaji naročila št. 430-1940/2015/34 (15131-14) z dne 14. 3. 2016, s katerim je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo izbral kot najugodnejšo.

Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru, če bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteva, da ta pri nominiranju podizvajalca ni upošteval njegovih jasnih navodil iz razpisne dokumentacije in da njegove ponudbe posledično ni mogoče obravnavati kot pravilne in popolne v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je tudi ponudba drugo uvrščenega ponudnika, družbe Plan invest, d. o. o., nepopolna zaradi enakih razlogov, zaradi katerih je nepopolna tudi ponudba izbranega ponudnika. Kot je razvidno iz sklepa o oddaji naročila, je naročnik, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, pravočasne ponudbe razvrstil glede na edino merilo, najnižjo ceno, nato pa je popolnost ponudbe preverjal le pri izbranemu ponudniku, ne pa tudi pri ostalih ponudnikih. Ker v postopku pravnega varstva ni mogoče presojati popolnosti ponudbe, v zvezi s katero naročnik v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni preverjal izpolnjevanja pogojev, saj bi to pomenilo poseg v pravico do pravnega varstva, Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ponudbo ponudnika Plan invest, d. o. o., ni vsebinsko obravnavala.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.123,55 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.600 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 895,97 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk, tj. 600 točk) v višini 26 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 14,56 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 4.034,08 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava priglašenega stroška za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 1. 6. 2016



predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije













Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1502 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Čehovin & Cvijanović, d. o. o., Ulica Tolminskih puntarjev 4, 5000 Nova Gorica
- Arba plus, d. o. o., Špruha 19, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve