018-058/2016 Nuklearna elektrarna Krško

Številka: 018-058/2016-14

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »125 VDC SR Baterija«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Energovat, d.o.o., Gradnikova 14, Radovljica, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nuklearna elektrarna Krško, Vrbina 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.5.2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »125 VDC SR Baterija«, ki ga je naročnik začel s sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila, številka 26/16, z dne 15.2.2016 in v katerem je dne 22.2.2016, pod številko objave JN1207/2016, na Portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 8.945,90 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 22.2.2016, pod številko objave JN1207/2016, objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku C&D Technologies Inc., 14000 Union Meeting Road, Blue Bell, Združene države Amerike (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), in sicer po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Vlagatelj je z vlogo dne 26.2.2016 zahteval vpogled v spisovno dokumentacijo predmetnega postopka in v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter dodatno obrazložitev razlogov za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave.

Naročnik je na podlagi navedene vlagateljeve zahteve dne 1.3.2016 pojasnil, da predmetni postopek oddaje javnega naročila izvaja na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) ter da je v predhodno izvedenem postopku s pogajanji po predhodni objavi (objava na Portalu javnih naročil pod številko JN6395/2015 dne 16.9.2015) prejel le vlagateljevo ponudbo, ki jo je zaradi neizpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije izločil.

Naročnik je dne 2.3.2016 vlagatelju omogočil vpogled v (del) ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in v spisovno dokumentacijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3.3.2016 vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga razveljavitev celotnega postopka s pogajanji brez predhodne objave za oddajo naročila »125 VDC SR Baterija«, podredno razveljavitev odločitve o oddaji naročila z dne 22.2.2016, skrajno podredno pa vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in v spisovno dokumentacijo ter omogočitev dopolnitve zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu. V vsakem primeru vlagatelj zahteva povračilo stroškov pravnega varstva. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da:
1. je iz previdnosti sledil pravnemu pouku naročnika in vplačal takso v višini 7.978,71 EUR, čeprav taksa v obravnavanem primeru znaša 3.500,00 EUR,
2. niso podani zakonski pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, ker
• je naročnik javno naročilo »Baterija za potrebe nadgradnje varnosti v BB1 zgradbi« (obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 16.9.2015, pod št. objave JN6395/2015) oddajal po postopku s pogajanji po predhodni objavi. V 1. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, ki taksativno določa, na podlagi katerih postopkov oddaje javnega naročila je mogoče izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave, postopek s pogajanji po predhodni objavi ni naveden;
• naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelja ni povabil k oddaji ponudbe. Naročnik je vlagateljevo ponudbo v predhodno izvedenem postopku s pogajanji po predhodni objavi izločil kot neprimerno. Vlagatelj bi morebitno neskladnost s prvotno razpisno dokumentacijo lahko odpravil, saj je bila nepopolnost njegove ponudbe posledica dejstva, da je naročnik naročal predmet, ki ga ni mogel uporabiti, vlagatelj pa je ponudil enakovreden predmet, ki bi ga naročnik lahko uporabil. Naročnik je tudi menil, da je vlagatelj ponudil predmet, ki ni bil certificiran po ustreznih standardih, vendar bi vlagatelj lahko s pridobitvijo ustreznih certifikatov odpravil nepopolnost ponudbe;
• je naročnik glede na neuspešni postopek s pogajanji po predhodni objavi bistveno spremenil predmet javnega naročila in vsebino razpisne dokumentacije, in sicer:
– naročnik je spremenil specifikacijo prostora, v katerega se namesti baterija, saj bo naročnik odstranil tuš z ogrado za odvodnjavanje, ki je prej onemogočal vgradnjo naročane baterije (iz tega razloga vlagatelj v predhodnem postopku ni ponudil zahtevane baterije, pač pa enakovredno baterijo). Zaradi te spremembe razpisne dokumentacije je zdaj mogoča dobava in vgradnja zahtevane baterije,
– naročnik namesto prej zahtevanega standarda IEEE 535-2013 sedaj zahteva standard IEEE 535-2006, ki je manj strog od prej zahtevanega standarda. Poleg tega je naročnik v predhodnem postopku izločil vlagateljevo ponudbo zaradi neskladnosti s standardi in ni sprejel certifikacije po enakovrednih standardih, sedaj pa je pri izbranem ponudniku kot ustrezen sprejel manj zahteven standard,
– prej je naročnik zahteval dostavo baterije naročniku, sedaj pa mora naročnik predmet javnega naročanja prevzeti v ZDA,
– naročnik je spremenil osnutek pogodbe;
3. je naročnik na vpogledu dne 2.3.2016 kršil 14. in 27. člen ZJNVETPS. Naročnik je z izbranim ponudnikom sklenil dogovor o nerazkrivanju podatkov, ne da bi naročnik takšen dogovor kritično ovrednotil z vidika varovanja poslovne skrivnosti. Poleg tega naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v certifikate, ki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti;
4. je glede na količino zakrite dokumentacije prepričan, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih certifikatov, če pa jih je, ti niso skladni z zahtevami razpisne dokumentacije. Poleg tega je naročnik kršil 15. člen ZJNVETPS, ker je zaradi nepredložitve certifikatov izločil vlagateljevo ponudbo, izbral pa je ponudbo izbranega ponudnika, ki ima isto pomanjkljivost.

Naročnik je dne 31.3.2016 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje, da:
1. vlagatelju zaradi domnevnih procesnih kršitev 1. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS ni mogla nastati škoda, zato s tem povezani revizijski očitki ne morejo biti obravnavani. Vlagatelj, zaradi neprimernosti ponudbe v postopku s pogajanju po predhodni objavi, ni sposoben ponuditi ustreznega predmeta javnega naročila;
2. besedna zveza »če je v postopku oddaje javnega naročila« v 1. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS se ob upoštevanju namenske razlage nanaša na vse redne postopke, kamor sodi tudi postopek s pogajanji po predhodni objavi;
3. ZJVNETPS ne določa, koga bi moral naročnik vključiti v postopek s pogajanji brez predhodne objave;
4. je predpogoj za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETP pravnomočna ugotovitev, da naročnik v predhodnem postopku ni pridobil nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe. Naročnik lahko izvede sporni postopek, če so bile ponudbe, predložene v predhodno izvedenem postopku, tako neskladne z njegovimi zahtevami, da jih je potrebno obravnavati, kot da niso predložene. Ker je naročnik pravnomočno ugotovil, da je vlagateljeva ponudba v predhodnem postopku s pogajanji po predhodni objavi neprimerna, naročnik ni imel dolžnosti, da vlagatelja pozove k pogajanjem.
5. ni bistveno spreminjal razpisne dokumentacije. Naročnik je v sobi, predvideni za vgradnjo baterije, sicer dopustil možnost odstranitve tuša, ki ga z vgradnjo baterije izbranega ponudnika ne bo potrebno odstraniti, vendar s tem ni bistveno spremenil razpisne dokumentacije. Baterije, ki jo je ponudil vlagatelj v predhodnem postopku, ni mogoče vgraditi, ker baterija ne izpolnjuje naročnikove zahteve iz točke 20.0 »QA program requirements«. Nobena vlagateljeva baterija ne izpolnjuje naročnikovih tehničnih standardov in pogojev o zagotavljanju kakovosti. Vlagateljevo ponujeno blago ne izpolnjuje prvotno določenega standarda niti spremenjenega standarda, zato bi vlagatelj, tudi če bi bil povabljen, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal neprimerno ponudbo. Sprememba zahtevanih standardov ni bistvena sprememba razpisne dokumentacije, saj gre praktično za isti standard z manjšimi odstopanji;
6. je naročnik vlagatelju na vpogledu razkril vse podatke, ki so v skladu s 27. členom ZJNVETPS javni, izbrani ponudnik je ameriška družba, ki zelo poudarja poslovne skrivnosti, vlagatelj pa zgolj pavšalno navaja kršitve pravice do vpogleda;
7. so vlagateljeve navedbe o domnevni nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika tako pavšalne, da se naročnik do njih ne more opredeliti. Ponudba izbranega ponudnika je popolna.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 5.4.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 5.4.2016 prejela naročnikovo vlogo »Predlog za ugotovitev statusa naročnika po ZJNVETPS« z dne 31.3.2016 (v nadaljevanju: vloga z dne 31.3.2016), v kateri naročnik zatrjuje, da ni naročnik po določbah ZJNVETPS. Naročnik je nadalje Državni revizijski komisije posredoval vlogo »Obvestilo o sklenitvi pogodbe« z dne 31.3.2016, v kateri navaja, da je na podlagi 13. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS in na podlagi soglasja Ministrstva za javno upravo za predmet obravnavanega javnega naročila izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik pojasnjuje, da je dne 11.3.2016 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila z izbranim ponudnikom, dne 14.3.2016 pa je na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN1746/2016, objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost.

Vlagatelj se je z v vlogo z dne 5.4.2016 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri revizijskih navedbah.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-58/2016-6 z dne 21.4.2016 izbranemu ponudniku posredovala kopijo zahtevka za revizijo in ga obvestila, da se lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo opredeli do navedb vlagatelja. Naročnik je namreč v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedel, da vloženega zahtevka za revizijo ni posredoval izbranemu ponudniku. Kopijo zahtevka za revizijo je izbrani ponudnik prejel dne 25.4.2016, vendar se do revizijskih navedb ni opredelil.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-58/2016-7 z dne 21.4.2016 naročnika pozvala na odstop dodatne dokumentacije in sicer ustanovitvenega akta družbe NEK, d.o.o., in dokazila o vročitvi dokumenta »Decision on elimination of bid« z dne 16.11.2015 vlagatelju. Zahtevano dokumentacijo je naročnik posredoval z dopisom z dne 25.4.2016.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-58/2016-8 z dne 21.4.2016 zaprosila Ministrstvo za javno upravo za posredovanje dokumentacije, s katero razpolaga in se nanaša na status naročnika po določbah ZJNVETPS, predvsem pa odločbo Ministrstva za finance, št. 430-59/2013/23, z dne 8.5.2013. Navedeno odločbo ter še pet drugih odločb je Ministrstvo za javno upravo posredovalo je z dopisom z dne 29.4.2016, katerega je Državna revizijska komisija prejela 4.5.2016.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, naknadno pridobljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Pred vsebinsko presojo zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija dolžna preveriti obstoj procesnih predpostavk, med drugim tudi ali je podana pristojnost Državne revizijske komisije za odločanje o zadevi. Državna revizijska komisija odloča o sporih, ki izvirajo iz postopkov oddaje javnih naročil (glej 2. člen ZPVPJN in prvi odstavek 60. člena ZPVPJN) in določenih postopkov sklepanja javno-zasebnega partnerstva (glej 62. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, Uradni list RS, št. 127/06 s sprem.). Ob upoštevanju, da so zavezanci za izvedbo postopkov oddaje javnih naročil naročniki, Državna revizijska komisija v okviru preverjanja obstoja procesnih predpostavk (natančneje pristojnosti Državne revizijske komisije) ugotavlja tudi, ali je posamezni subjekt zavezanec za javno naročanje oziroma naročnik. Takšna ugotovitev ima učinek zgolj v konkretnem (obravnavanem) revizijskem postopku. Državna revizijska komisija pa nima pristojnosti za odločanje (na splošno in vnaprej), ali je posamezni subjekt zavezanec za javno naročanje. Zato je Državna revizijska komisija naročnikove navedbe v vlogi z dne 31.3.2016, v kateri naročnik predlaga, da »Državna revizijska komisija izda odločbo, da NEK, d.o.o., ni naročnik po določbah ZJNVETPS«, presojala v okviru preverjanja procesnih predpostavk. Državna revizijska komisija se bo zato v nadaljevanju najprej opredelila do vprašanja, ali je naročnik oziroma družba NEK, d.o.o., v obravnavanem primeru zavezanec za javno naročanje.

V zvezi z naročnikovo vlogo z dne 31.3.2016, gre še pojasniti, da iz navedb naročnika in iz spisovne dokumentacije izhaja:
– družba NEK, d.o.o., je od 8.2.2013 uvrščena na (informativni) Seznam naročnikov v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije električne energije, ki je Priloga 2 Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07 in sprem.);
– družba NEK, d.o.o., je dne 17.3.2013 Ministrstvu za finance podala predlog za ugotovitev statusa naročnika po ZJNVETPS;
– Ministrstvo za finance je z odločbo, št. 430-59/2013/23, z dne 8.5.2013 ugotovilo, da družba NEK, d.o.o., ni naročnik po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), je pa naročnik po določbah ZJNVETPS, ker je družba NEK, d.o.o. (ki se z ukvarja z dejavnostjo dobave električne energije v omrežje) javno podjetje, ker imata Republika Slovenija in Republika Hrvaška kot naročnika oziroma združenje naročnikov posredni prevladujoč vpliv na družbo NEK, d.o.o.;
– družba NEK, d.o.o., je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Vlada RS z odločbo, št. 43000-44/2013/3, z dne 4.7.2013 zavrnila. Vlada RS, ki je pritrdila razlogom v izpodbijani odločbi, je še pojasnila, da tako Republika Slovenija in Republika Hrvaška pripadata evropskemu pravnemu redu in sta dolžni spoštovati pravni red EU. Poleg tega je Vlada RS še navedla, da tudi če družbe NEK, d.o.o., ne bi bilo mogoče šteti za javno podjetje, bi bila družba NEK, d.o.o., naročnik, ker ima pridobljeno posebno oziroma izključno pravico;
– družba NEK, d.o.o., je dne 13.4.2015 na Ministrstvo za javno upravo (ponovno) naslovila predlog za ugotovitev statusa, v katerem je navajala, da se je od izdaje odločbe Ministrstva za finance, št. 430-59/2013/23, z dne 8.5.2013, spremenila praksa ministrstva, pristojnega za javna naročila, saj je Ministrstvo za javno upravo dne 16.3.2015 izdalo odločbo, št. 430-259/2014/7, s katero je ugotovilo, da družba Južni tok Slovenija, d.o.o., ni naročnik po ZJNVETPS. V navedeni odločbi je Ministrstvo za javno upravo med drugim navedlo, da sta družbo Južni tok Slovenija, d.o.o., ustanovila dva družbenika (vsak ima poslovni delež v višini 50%), pri čemer je en družbenik naročnik po določbah ZJNVETPS, v drugem družbeniku pa je največji delničar (več kot 50 %) Ruska federacija. Ker deleža drugega družbenika ni mogoče prišteti k deležu prvega družbenika, prvi družbenik (ki je naročnik po ZJNVETPS) nima prevladujočega vpliva na obravnavano družbo v smislu 10. točke 2. člena ZJNVTPS. Družba NEK, d.o.o., se je v predlogu za ugotovitev statusa sklicevala še na sodbo angleškega sodišča, iz katere (med drugim) izhaja, da se pri ugotavljanju prevladujočega vpliva na posamezno družbo upošteva samo vpliv subjektov, ki so naročniki po svojem pravnem redu, ne pa tudi vpliv subjektov, ki so naročniki pa pravu drugih držav članic EU;
– Ministrstvo za javno upravo je z odločbo, št. 430-176/2015/3, z dne 12.8.2015 zavrglo predlog družbe NEK, d.o.o., z dne 13.4.2015, ker se dejansko stanje ali pravna podlage glede na predhodno odločanje o spornem vprašanju ni spremenilo. Poleg tega je Ministrstvo za javno upravo pojasnilo, da odločba v zvezi s statusom družbe Južni tok Slovenija, d.o.o., še ni pravnomočna, ker je bila zoper njo vložena pritožba, in da gre pri presoji statusa družbe Južni tok Slovenija, d.o.o., za drugačno situacijo, saj Ruska federacija ni članica EU. V zvezi s sodbo angleškega sodišča pa je Ministrstvo za javno upravo pojasnilo, da angleško sodišče nima vpliva na ostale članice EU;
– družba NEK, d.o.o., je zoper navedeno odločitev vložila pritožbo, ki jo je Vlada Republike Slovenije z odločbo, št. 43000-190/2015/5, z dne 18.11.2015 zavrnila;
– zoper to odločitev je družba NEK, d.o.o., vložila tožbo, ki jo je Upravno sodišče Republike Slovenije s sklepom I U 1813/2015-5 z dne 12.1.2016 zavrglo, ker pri ugotavljanju statusa naročnika ne gre za upravno zadevo in ker o statusu naročnika odloča Državna revizijska komisija v konkretnem revizijskem postopku oziroma ker je vprašanje statusa naročnika vprašanje vsakokratnega konkretnega revizijskega postopka.

Iz navedb naročnika v vlogi z dne 31.3.2016 (ki je vsebinsko podobna predlogu za ugotovitev statusa z dne 13.4.2015) izhaja naročnikovo nestrinjanje z odločbami pristojnega ministrstva za javno naročila, predvsem z odločbo Ministrstvo za finance, št. 430-59/2013/23 z dne 8.5.2013, v posledici česar naročnik v vlogi z dne 31.3.2016 predvsem zatrjuje, da se pri presoji, ali družba NEK, d.o.o., izpolnjuje pogoje za javno podjetje, ne more upoštevati vpliv subjektov, ki so naročniki po pravu drugih držav članic EU (natančneje Republike Hrvaške). Ker Državna revizijska komisija ne more presojati pravilnosti in zakonitosti odločb posameznih ministrstev ali Vlade RS izven okvirjev pooblastil, ki jih določa ZPVPJN, je Državna revizijska komisija naročnikovo zatrjevanje, da je ugotovitev in obrazložitev v odločbah ministrstva, pristojnega za javno naročanje, napačna, štela kot navedbe, da naročnik ne izpolnjuje posameznih pogojev za status naročnika. Nadalje gre pojasniti, da Državna revizijska komisija (kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil) pri odločanju o vprašanju, ali določen subjekt izpolnjuje kriterije za status naročnika oziroma ali je določen subjekt zavezan za javno naročanje, ni vezana na odločbe ministrstva, pristojnega za javno naročanje, ali Vlade RS. Pojasniti gre, da je Seznam naročnikov v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije električne energije informativne narave (glej tretji odstavek 3. člena ZJNVETPS), kar pomeni, da tako uvrstitev posameznega subjekta nanj kot tudi neuvrstitev nima zavezujočega učinka. Zato dejstvo, da je družba NEK, d.o.o., navedena na izpostavljenem seznamu, ni ključno za presojo statusa naročnika. Odgovor na vprašanje, ali je določen subjekt naročnik, je namreč odvisen od izpolnjevanja kriterijev, ki jih določa zakon.

Določitev zavezancev za javno naročanje (tj. naročnikov) je po ZJN-2 in ZJNVETPS različna. Po ZJN-2 in ZJNVETPS so naročniki »javni naročniki«, ZJNVETPS pa krog naročnikov razširi še na javna podjetja in ob določenih pogojih na zasebnike. Določitev zavezancev za javno naročanje po ZJN-2 in ZJNVETPS se razlikuje tudi v tem, da so naročniki po ZJNVETPS subjekti, ki se ukvarjajo z eno izmed relevantnih infrastrukturnih dejavnosti, med tem ko dejavnost, s katero se ukvarjajo posamezni subjekti, za določitev naročnikov po ZJN-2 ni pomembna. Ob upoštevanju, da naročnik zatrjuje, da ni naročnik po določbah ZJNVETPS, in ob upoštevanju, da se ZJNVETPS v določenih primerih uporablja, četudi je posamezni subjekt naročnik tako po ZJN-2 in ZJNVETPS (glej tretji odstavek 1. člena ZJNVETPS in 1. točka prvega odstavka 17. člena ZJN-2), je Državna revizijska komisija najprej presojala ali družba NEK, d.o.o. izpolnjuje kriterije za status naročnika po določbah ZJNVETPS.

Skladno s petim odstavkom 3. člena ZJNVETPS se ZJNVETPS uporablja za naročnike:
1. ki so javni naročniki ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS;
2. ki niso javni naročniki ali javna podjetja po ZJNVETPS in opravljajo eno dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS ali kombinacijo teh dejavnosti in so nosilci posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ Republike Slovenije ali organ samoupravne lokalne skupnosti.

Iz navedene določbe izhaja, kot to pravilno ugotavlja tudi naročnik, da je za ugotovitev, da je subjekt naročnik po določbah ZJNVETPS, potrebno (kumulativno) ugotoviti, da ima subjekt določen status (javni naročnik, javno podjetje ali zasebnik, ki je nosilec posebnih ali izključnih pravic) in da ta subjekt opravlja katero izmed infrastrukturnih dejavnosti iz 5 do 9. člena ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija je najprej presojala, ali družba NEK, d.o.o., opravlja katero izmed infrastrukturnih dejavnosti iz 5 do 9. člena ZJNVETPS.

V tretjem odstavku 5. člena ZJNVETPS je določeno, da se ZJNVETPS v primeru električne energije uporablja za naslednje dejavnosti:
a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije, ali
b) dobavo električne energije takšnim omrežjem.

Na podlagi vpogleda v Prečiščeno besedilo Družbene pogodbe NEK, d.o.o., z dne 27.10.2006 (v nadaljevanju: Družbena pogodba) gre ugotoviti, da je ena izmed dejavnosti družbe NEK, d.o.o., proizvodnja električne energije (7. člen Družbene pogodbe). Niti ZJNVETPS niti Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/17/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljevanju: Direktiva 2004/17), ki je bila v slovenski pravni red prenesena z ZJNVETPS (glej 1. alineja drugega odstavka 1. člena ZJNVETPS), ne opredeljujeta pojma dobava električne energije in pojma proizvodnja električne energije. Vendar, kot je pojasnila Državna revizijska komisija že v zadevi št. 018-072/2013 in zadevi št. 018-352/2013, pojem dobava električne energije zajema tudi proizvodnjo električne energije. Z navedenim stališčem se strinja tudi naročnik, saj v vlogi z dne 31.3.2016 navaja: »[…] razumeti je, da je z dobavo javnemu omrežju mišljena dobava iz katerihkoli razlogov – zato, ker oseba proizvaja elektriko ali ker le trguje z električno energijo […] tako ni sporno, da NEK izpolnjuje prvi pogoj … in sicer pogoj, da opravlja eno od dejavnosti, ki je navedena v 5. do 9. členu ZJNVETPS […]«.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da družba NEK, d.o.o., opravlja eno izmed infrastrukturnih dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, in sicer dejavnost na energetskem področju.

Kot že navedeno, za status naročnika po določbah ZJNVETPS ne zadošča, da določen subjekt opravlja dejavnost na enem izmed infrastrukturnih področjih, ampak mora imeti ta subjekt tudi določen status (javni naročnik, javno podjetje ali zasebnik, ki je nosilec posebnih ali izključnih pravic).

»Javni naročniki« so organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, javni skladi, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava (prvi odstavek 3. člena ZJN-2 in 1. točka prvega odstavka 3. člena ZJNVETPS). »Oseba javnega prava« po ZJN-2 (drugi odstavek 3. člena ZJN-2) oziroma ZJNVETPS (2. točka prvega odstavka 3. člena ZJNVETPS) je vsaka oseba:
a) ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja,
b) ki je pravna oseba in
c) je v višini več kot 50 % financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.

Skladno z 10. točko 2. člena ZJNVETPS je »javno podjetje« podjetje, v katerem ima lahko naročnik neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njegovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil upravljanja. Prevladujoč vpliv naročnika obstaja, ko ima ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:
– večino vpisanega kapitala podjetja;
– nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo, ali
– lahko imenuje več kakor polovico članov in članic upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

Na podlagi vpogleda v podatke v elektronskem poslovnem registru za družbo NEK, d.o.o. (http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=120455&id_sklopa=1) gre ugotoviti, da je ta organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in da ima dva družbenika, in sicer družbo GEN energija, d.o.o., katere poslovni delež v odstotku znaša 50 %, in družbo Hrvatska elektroprivreda, d.d. (v nadaljevanju HEP, d.d.), katere poslovni delež v odstotku prav tako znaša 50 %. Iz podatkov v elektronskem poslovnem registru za družbo GEN energija, d.o.o. (http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=271493&id_sklopa=1) izhaja, da je edini družbenik te družbe Republika Slovenija, ki ima 100 % poslovni delež. Družba HEP, d.d, v elektronskem poslovnem registru ni vpisana (v navedeni register se namreč vpisujejo pravne oseb s sedežem v Republiki Sloveniji), iz podatkov v sodnem registru Ministrstva za pravosodje Republike Hrvaške za družbo HEP, d.d. (https://sudreg.pravosudje.hr/registar/f?p=150:28:0::NO::P28_SBT_MBS:080004306) pa izhaja, da je edini delničar (»jedini dioničar«) družbe HEP, d.d., Republika Hrvaška.

Pravila upravljanja družbe NEK, d.o.o., so (okvirno) urejena v Zakonu o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/2003, v nadaljevanju: BHRNEK) ter (podrobneje) v Družbeni pogodbi NEK, d.o.o. Iz BHRNEK izhaja, da pravna naslednika vlagateljev iz obeh pogodbenic (to sta GEN energija, d.o.o. in HEP, d.d.) uresničujeta pravice in obveznosti v zvezi z upravljanjem in izkoriščanjem skupne NE Krško v enakih deležih in enakem razmerju, razen če s to pogodbo ni določeno drugače (tretji odstavek 1. člena BHRNEK) in da se pogodbenici zavezujeta, da ne bosta delovali na način, s katerim bi se odvzemale ali omejevale pravice družbenikov (sedmi odstavek 2. člena BHRNEK).

Organi družbe NEK, d.o.o., so uprava družbe, nadzorni svet, in skupščina družbe, ki so sestavljeni paritetno (prvi odstavek 3. člena BHRNEK in 32. člen Družbene pogodbe). Upravo družbe sestavljata dva člana, ki ju imenuje skupščina družbe. Predsednika uprave predlaga slovenski družbenik oziroma družba GEN energija, d.o.o., člana uprave pa hrvaški družbenik oziroma družba HEP, d.d. (drugi odstavek 3. člena BHRNEK in prvi odstavek 33. člena Družbene pogodbe). Družbo samostojno zastopata predsednik in član uprave z omejitvami, ki so določene z družbeno pogodbo (prvi odstavek 34. člena Družbene pogodbe). Iz podatkov v elektronskem poslovnem registru za družbo NEK, d.o.o. (http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=120455&id_sklopa=3) izhaja, da predsednik uprave in član uprave samostojno (brez omejitev) zastopata družbo NEK, d.o.o. Poslovanje družbe vodi uprava družbe (prvi odstavek 35. člena Družbene pogodbe). Sklepi uprave družbe v okviru vodenja poslovanja družbe se sprejmejo s soglasjem obeh članov uprave, razen v primeru, določenem v tretjem odstavku 35. člena Družbene pogodbe. Če pri katerem sklepu uprave ni doseženo soglasje, se ta sklep da v obravnavo in odločitev nadzornemu svetu družbe (drugi odstavek 35. člena Družbene pogodbe). Da bi se preprečile možne blokade pri odločanju, kadar se znotraj paritetno sestavljene uprave ne doseže večina, se šteje, da je sprejeta odločitev, za katero glasuje predsednik uprave (odločujoči glas). Odločujoči glas predsednika uprave se lahko uporabi izjemoma, in sicer v primerih, ko bi nesoglasje v upravi lahko ogrozilo varnost obratovanja, bistveno ogrozilo doseganje ciljev, določenih s sprejetim gospodarskim načrtom, ali povzročilo družbi večjo škodo. Kadar je predsednik uprave uporabil odločujoči glas, mora od predsednika nadzornega sveta takoj zahtevati sklic seje nadzornega sveta, na kateri bo obravnavana upravičenost uporabe odločujočega glasu in bodo sprejeti ustrezni ukrepi (drugi in tretji odstavek 3. člena BHRNEK in tretji odstavek 35. člena Družbene pogodbe). V okviru vodenja poslov družbe mora uprava družbe v skladu z zakonom in to pogodbo (med drugim) določati poslovno politiko družbe, samostojno sklepati pravne posle in voditi operativno poslovanje ter izvajati sklepa, ki jih sprejme skupščina oziroma nadzorni svet (četrti odstavek 35. člena Družbene pogodbe).

Nadzorni svet šteje šest članov (prvi odstavek 36. člena Družbene pogodbe). Člane nadzornega sveta imenuje skupščina družbe na predlog družbenikov, in to tako, da posamezni družbenik predlaga tri člane nadzornega sveta (37. člen Družbene pogodbe). Predsednik nadzornega sveta se imenuje iz vrst članov, ki jih je predlagal hrvaški družbenik oziroma družba HEP, d.d., namestnika pa iz vrst članov, ki jih je predlagal slovenski družbenik oziroma družba GEN energija, d.o.o. (peti odstavek 3. člena BHRNEK in drugi odstavek 39. člena Družbene pogodbe). Vsak član nadzornega sveta ima en glas. Odločitve nadzornega sveta so pravno veljavne, če je na seji zastopana večina glasov članov. Odločitev je pravno veljavna, če je sprejeta z večino glasov vseh članov nadzornega sveta (prvi in drugi odstavek 41. člena Družbene pogodbe)

Sklepi družbenikov se sprejemajo na seji skupščine s soglasjem obeh družbenikov (drugi odstavek 44. člena Družbene pogodbe). Vsak družbenik ima v skupščini en glas (48. člen Družbene pogodbe). Skupščina odloča o vseh vprašanjih glede poslovanja in vodenja družbe (49. člen Družbene pogodbe).

Iz BHRNEK in iz Družbene pogodbe nadalje izhaja, da družba NEK, d.o.o., posluje po načelu pokrivanja vseh stroškov in zato načeloma s svojim poslovanjem ne ustvarja niti dobička niti izgube (drugi odstavek 2. člena BHRNEK in prvi odstavek 52. člena Družbene pogodbe NEK, d.o.o.). Morebitni dobiček (oziroma izguba) družbe, ki je nastal(a) kot posledica odstopanja dejanskih prihodkov in odhodkov od načrtovanih ali kot posledica poznejših davčnih ali računovodskih sprememb, se razporedi v rezerve (oziroma se pokrije v breme rezerv družbe) (drugi in tretji odstavek 52. člena Družbene pogodbe NEK, d.o.o.). Iz BHRNEK izhaja, da bo družba NEK, d.o.o., razpoložljivo moč in proizvedeno električno energijo dobavljala družbenikoma, in sicer vsakemu polovico (drugi odstavek 5. člena BHRNEK). Družbenika bosta dobavljeno moč in električno energijo plačevala po ceni, ki pokriva celotne stroške poslovanja, ki vključujejo med drugim tudi stroške amortizacije v višini, potrebni za realizacijo dolgoročne investicijske obnove ter vlaganj v tehnične izboljšave v zvezi z varnostjo in gospodarsko učinkovitostjo jedrske elektrarne. Predračunska cena moči in električne energije se določa na podlagi letnega gospodarskega načrta skladno z elementi, ki se določijo z družbeno pogodbo. Konec poslovnega leta se opravi poračun skladno z dejansko proizvedeno električno energijo in dejanskimi stroški poslovanja (prvi odstavek 6. člena BHRNEK). Iz BHRNEK še izhaja, da pogodbenici soglašata, da je NE Krško zelo pomemben elektroenergetski vir za elektroenergetska sistema obeh držav in sta izjemno zainteresirani za varno delovanje te elektrarne (prvi odstavek 5. člen BHRNEK).

Glede na predstavljene ugotovitve gre pritrditi (smiselnim) navedbam naročnika, da družba NEK, d.o.o., ni »javni naročnik« iz prve, druge ali tretje alineje 1. točke prvega odstavka 3. člena ZJNVETPS.

Nadalje gre ugotoviti, da ima družba GEN energija, d.o.o., ki je ena izmed družbenikov družbe NEK, d.o.o., v skupščini družbe NEK, d.o.o., 1 glas, poleg tega predlaga predsednika uprave in tri člane nadzornega sveta (navedene imenuje skupščina družbe NEK, d.o.o.). Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da ima družba GEN energija, d.o.o., zaradi lastništva, finančne udeležbe in pravil upravljanja neposredni vpliv na družbo NEK, d.o.o. Ob upoštevanju, da je edini družbenik družbe GEN energija, d.o.o., Republika Slovenija, in ob upoštevanju, da je Republika Slovenija vedno naročnik (prva alinea prvega odstavka 3. člena ZJN-2 in prva alinea 1. točke prvega odstavka 3. člena ZJNVETPS), gre ugotoviti, da imajo organi Republike Slovenije oziroma naročnik neposredni vpliv na družbo GEN energija, d.o.o. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da imajo organi Republike Slovenije oziroma naročnik zaradi lastništva, finančne udeležbe in pravil upravljanja posredni vpliv na družbo NEK, d.o.o. Organi Republike Slovenije imajo namreč neposredni vpliv na družbo GEN energija, d.o.o., družba GEN energija, d.o.o., pa ima zaradi lastništva, finančne udeležbe in pravil upravljanja neposredni vpliv na družbo NEK, d.o.o., kar pomeni, da ima Republika Slovenija preko družbe GEN energija, d.o.o., zaradi lastništva, finančne udeležbe in pravil upravljanja posredni vpliv na družbo NEK, d.o.o. Navedenemu smiselno pritrjuje tudi naročnik, ko navaja, da »Republika Slovenija ima torej posredni vliv na NEK zaradi lastništva nad Gen energijo, d.o.o.«.

V nadaljevanju je potrebno še presoditi, ali je posredni vpliv organov Republike Slovenije na družbo NEK, d.o.o., prevladujoč v smislu 10. točke 2. člena ZJNVETPS. Pritrditi gre smiselnim navedbam naročnika, da Republika Slovenija (oziroma družba GEN energija, d.o.o.) nima večine vpisanega kapitala družbe NEK, d.o.o., saj je njen poslovni delež točno 50%. Prav tako Republika Slovenija (oziroma družba GEN energija, d.o.o.) nima nadzora nad večino glasov, »povezanih z delnicami, ki jih je podjetje izdalo«, saj ima v skupščini, ki je sestavljena po paritetnem načelu, 1 glas, 1 glas pa ima družbenik HEP, d.d. (oziroma Republika Hrvaška kot edini delničar te družbe). Republika Slovenija (oziroma družba GEN energija, d.o.o.) tudi ne more imenovati več kakor polovice članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja, saj sta tako uprava kot nadzorni svet družbe NEK, d.o.o., sestavljena po načelu paritete. Polovico članov uprave (natančneje 1 člana – predsednika) in polovico članov nadzornega sveta (natančneje 3 člane) predlaga Republika Slovenija (oziroma družba GEN energija, d.o.o.), medtem ko drugo polovico članov uprave in nadzornega sveta predlaga družbenik HEP, d.d. (oziroma Republika Hrvaška). V vsakem primeru člane uprave in nadzornega sveta imenuje skupščina, ki je, kot že navedeno, prav tako sestavljena po načelu paritete.

Vendar po presoji Državne revizijske komisije 10. točke 2. člena ZJNVETPS ni mogoče razumeti na način, da je prevladujoč vpliv naročnika na drugo podjetje podan zgolj v primerih, ko ima naročnik večino vpisanega kapitala, ali ko ima nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je je podjetje izdalo, ali ko lahko imenuje več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja. Poudariti gre, da je potrebno nacionalne pravne norme oziroma tiste pravne norme, ki so posledica izvedbe direktiv, razlagati kolikor je mogoče v skladu z namenom in besedilom direktiv oziroma v luči prava EU (v tem smislu glej sodba AKT, C-617/13, ECLI:EU:C:2015:418, točka 56, sodba Marleasing, C 106/89, EU:C:1990:395, točka 8, odločba Ustavnega Sodišča RS št. U-I-308/07-31, Up-1094/06-31 z dne 2. 4. 2009, točka 16, in odločba Up-2012/08 z dne 23. 9. 2008, točka 9). Sodišče EU je že večkrat pojasnilo, da je glavni namen pravil Skupnosti na področju javnih naročil prosti pretok storitev in največja mogoča konkurenca v vseh državah članicah (npr. sodba Stadt Halle in RPL Lochau, C-26/03, ECLI:EU:C:2005:5, točka 43). Ker je cilj direktiv na področju oddaje javnih naročil izključiti hkrati tveganje, da bi naročniki med oddajo naročila dajali prednost nacionalnim ponudnikom ali kandidatom, in možnost, da bi organizacijo, ki jo financira ali nadzoruje država, regionalni ali lokalni organi oziroma druge organizacije javnega prava, vodili drugi motivi kot ekonomski, je potrebno pojem naročnik razlagati namensko (sodba Bayerischer Rundfunk in drugi, C-337/06, ECLI:EU:C:2007:786, točka 36-37, ter tam navedena sodna praksa). Ob upoštevanju, da ZJNVETPS ne razlikuje uporabe 10. točke 2. člena ZJNVETPS glede primerov, ko je vrednost javnega naročila pod t.i. evropskimi vrednostnimi pragovi ali nad njimi (glej 17. člen ZJNVETPS), je po presoji Državne revizijske komisije potrebno za zagotovitev enakega obravnavanja izpostavljena izhodišča upoštevati tudi, kadar je vrednost javnega naročila pod evropskim pragom, kot je to v obravnavanem primeru.

Ob upoštevanju navedenega je po presoji Državne revizijske komisije potrebno 10. točko 2. člena ZJNVETPS, ki predstavlja implementacijo točke b) prvega odstavka 2. člena Direktive 2004/17 (ki določa, da se šteje, da imajo naročniki prevladujoč vpliv, če ti naročniki v zvezi z določenim podjetjem neposredno ali posredno imajo večinski delež vpisanega kapitala podjetja ali nadzorujejo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje, ali lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja), razlagati na način, da je ugotavljanje prevladujočega vpliva naročnika na drugo podjetje olajšano z domnevo, da obstoji prevladujoč vpliv naročnika, če je podana katera od navedenih naveznih okoliščin. Navedene okoliščine so torej samo domneve o obstoju prevladujočega vpliva naročnika na drugo podjetje, niso pa (izključne) predpostavke za ugotovitev statusa javnega podjetja oziroma prevladujočega vpliva naročnika. To pomeni, da prevladujoč vpliv naročnika na drugo podjetje lahko obstoji tudi, če domneve niso izkazane, obstajajo pa druge relevantne dejanske okoliščine, ki kažejo, da ima naročnik na drugo podjetje prevladujoč vpliv zaradi njegovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil upravljanja, v posledici česar lahko odločilno vpliva na odločitve drugega podjetja. Takšen odločilen vpliv lahko privede do odločanja drugega podjetja oziroma do izbire pogodbenih strank drugega podjetja na podlagi kriterijev, ki niso ekonomski.

Naročnik, ki ima vpliv na določeno podjetje, lahko odločilno vpliva na odločitve tega podjetja ne le v primeru, ko lahko izključno sam (brez sodelovanja drugih subjektov) sprejema odločitve podjetja, ampak tudi v situaciji, ko ima na podjetje vpliv še en drugi subjekt, pri čemer sta zaradi enakosti lastništva, finančne udeležbe, enakosti glasovalnih pravic in enakosti pravice imenovanja članov v organe odločanja vpliv naročnika in vpliv drugega subjekta na podjetje povsem enakovredna. V takšnih situacijah morata naročnik in drugi subjekt pri določanju gospodarske politike podjetja nujno sodelovati in doseči dogovor, saj lahko podjetje sprejme odločitev le ob soglasju naročnika in drugega subjekta. Ker brez naročnikovega soglasja podjetje ne more sprejeti odločitve oziroma ker ima naročnik moč preprečiti sprejem odločitve podjetja, naročnik (in istočasno tudi drugi subjekt) odločilno vpliva na odločanje podjetja (v tem smislu glej Prečiščeno obvestilo Komisije o pravni pristojnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL EU, št 95 z dne 16.4.2008), ki se sicer nanaša na odločilni vpliv v zvezi s koncentracijo podjetij). Naročnik tako lahko odločilno vpliva tudi na odločitve drugega podjetja v zvezi z izbiro pogodbenih strank. Ker brez njegovega soglasja ne more priti do izbire pogodbenih strank, obstaja tveganje, da bi naročnik pri izbiri pogodbenih strank dajal prednost določenim gospodarskim subjektom in da bi naročnika pri izbiri pogodbenih strank vodili drugi motivi kot ekonomski, ravno to pa naj bi se z uporabo direktiv o javnem naročanju (in ZJNVETPS) preprečevalo.

V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da sta glede na lastništvo, finančno udeležbo, glasovalne pravice in pravice imenovanja članov v organe odločanja v družbi NEK, d.o.o., družba GEN energija, d.o.o. (oziroma posredno Republika Slovenija) in družba HEP, d.d., povsem enakovredna družbenika. V okviru skupščine NEK, d.o.o., imata družba GEN energija, d.o.o. (oziroma posredno Republika Slovenija) in družba HEP, d.d., enak vpliv, saj ima vsaka en glas, prav tako imata enak vpliv na vodenje poslovanja družbe NEK, d.o.o., v okviru uprave, saj vsaka predlaga enega člana dvočlanske uprave, ki o vodenju poslovanja odloča soglasno, enak pa je tudi vpliv družbe GEN energija, d.o.o. (oziroma posredno Republike Slovenije) in družbe HEP, d.d., na nadzor vodenja poslov družbe NEK, d.o.o., saj vsaka predlaga tri člane šestčlanskega nadzornega sveta. Zaradi navedenega morata družbi GEN energija, d.o.o. (oziroma posredno Republika Slovenija) in družba HEP, d.d., pri upravljanju družbe NEK, d.o.o., nujno sodelovati, kar pa tudi pomeni, da brez sodelovanja in soglasja družbe GEN energija, d.o.o. (oziroma posredno Republike Slovenije) družba NEK, d.o.o., ne more sprejemati odločitev, v posledici pa družba GEN energija, d.o.o. (oziroma posredno Republike Slovenije) odločilno vpliva na sprejemanje odločitev družbe NEK, d.o.o. Ob upoštevanju, da se sklepi uprave družbe NEK, d.o.o., v okviru vodenja poslovanja družbe, kamor spada tudi sklepanje pravnih poslov, sprejemajo s soglasjem obeh članov uprave, in ob upoštevanju, da enega člana (tj. predsednika) uprave na predlog družbe GEN energija, d.o.o. (oziroma posredno Republike Slovenije) imenuje skupščina, gre ugotoviti, da uprava brez sodelovanja družbe GEN energija, d.o.o. (oziroma posredno Republike Slovenije) ne more odločati o izbiri pogodbenih strank. Ker je torej samo s soglasjem predsednika uprave mogoča izbira pogodbenih strank, gre ugotoviti, da družba GEN energija, d.o.o. (oziroma posredno Republika Slovenija) odločilno vpliva na odločanje o izbiri pogodbenih strank. Pri tem pa tudi ne gre spregledati, da ima predsednik uprave, če bi nesoglasje v upravi lahko ogrozilo varnost obratovanja, bistveno ogrozilo doseganje ciljev, določenih s sprejetim gospodarskim načrtom ali družbi povzročilo večjo škod, možnost uporabe odločujočega glasa (s tem v zvezi gre izpostaviti, da je naročnik predmet javnega naročila po klasifikaciji CPV opredelil pod kodo 35113210 - Oprema za jedrsko varnost) . Nadalje ne gre spregledati, da je zastopanje družbe poverjeno tako predsedniku uprave kot tudi članu uprave, ki družbo lahko samostojno zastopata brez omejitev. Na podlagi navedenega Državne revizijske komisije ugotavlja, da zaradi pravil upravljanja obstoji posredni prevladujoči (v smislu določb ZJNVETPS) vpliv Republike Slovenije (ki je naročnik) na družbo NEK, d.o.o. Posledično gre ugotoviti, da ima družba NEK, d.o.o., status »javnega podjetja« v smislu 10. točke 2. člena ZJNVETPS. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da družba NEK, d.o.o., opravlja eno izmed infrastrukturnih dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, gre družbo NEK, d.o.o., v obravnavanem primeru šteti kot naročnika, ki je v zvezi z izvedbo predmetnega postopka oddaje naročila na podlagi 1. točke petega odstavka 3. člena dolžan upoštevati določila ZJNVETPS.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi vpliva organov Republike Slovenije na družbo NEK, d.o.o., ugotovila, da je družba NEK, d.o.o., »javno podjetje« v smislu 10. točke 2. člena ZJNVETPS, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali bi bilo potrebno družbo NEK, d.o.o., šteti za naročnika tudi ob upoštevanju, da Direktiva 2004/17, ki naslavlja države članice, ne razlikuje med naročniki različnih držav članic EU. Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi ni presojala, ali bi bilo mogoče družbo NEK, d.o.o., šteti kot »osebo javnega prava« (drugi odstavek 3. člena ZJN-2 in 2. točka prvega odstavka 3. člena ZJNVETPS), saj navedeno, ob upoštevanju predmeta naročila, katerega naročnik po presoji Državne revizijske komisije oddaja zaradi izvajanja dejavnosti iz tretjega odstavka 5. člena ZJNVETPS, in ob upoštevanju tretjega odstavka 1. člena ZJNVETPS in 1. točke prvega odstavka 17. člena ZJN-2, v obravnavani zadevi ni relevantno, ker je naročnik (ne glede na vprašanje ali je naročnik »oseba javnega prava« ali »javno podjetje«) predmetno javno naročilo zavezan oddati ob upoštevanju določb ZJNVETPS.

Pred vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo je potrebno odgovoriti še na vlagateljeve navedbe v zvezi s plačilom takse. Vlagatelj namreč (smiselno) zatrjuje, da naročnik ni pravilno določil višine takse za obravnavani primer, ker bi naročnik moral višino takse določiti skladno s tretjo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, saj vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo zoper postopek oddaje javnega naročila. Najprej je treba ugotoviti, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila (kar je, glede na vrsto postopka oddaje javnega naročila – postopek s pogajanji brez predhodne objave, tudi razumljivo). Nadalje gre ugotoviti, da je iz revizijskih navedb in vlagateljevega pravovarstvenega predloga razvidno, da je zahtevek za revizijo vložen (tudi) zoper odločitev o oddaji naročila, saj vlagatelj predlaga njeno razveljavitev, ker naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepopolna, poleg tega je zahtevek za revizijo vložen (tudi) zoper naročnikovo ravnanje pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je za določitev višine takse v predmetnem postopku pravnega varstva potrebno uporabiti drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, ki določa takso v višini 2 % od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 EUR in ne več kot 25.000 EUR. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da je naročnik višino takse v obravnavanem primeru pravilno določil in da je vlagatelj, ki je sledil pravnemu pouku naročnika, vplačal takso v ustrezni višini.

V obravnavanem primeru je med strankama najprej sporno ali je naročnik ravnal zakonito, ko je za postopek oddaje javnega naročila izbral postopek s pogajanji brez predhodne objave. Nadalje je med strankama sporno ravnanje naročnika pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika. Kot slednje pa je med strankama še sporno, ali je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in spisovno dokumentacijo.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik na Portalu javnih naročil dne 16.9.2015, pod št. objave JN6395/2015, in v Uradnem listu EU dne 19.9.2015, pod št. objave 2015/S 079-140286, objavil obvestilo o javnem naročilu »Baterija za potrebe nadgradnje varnosti v BB1 zgradbi«, ki ga je naročnik oddajal po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je k oddaji ponudbe (med drugim) povabil vlagatelja in izbranega ponudnika. Do roka za oddajo ponudb je naročnik prejel le vlagateljevo ponudbo, ki jo je z dokumentom »Decision on elimination of bid« z dne 16.11.2015 izločil, (1) ker vlagatelj ni izpolnil zahteve iz dokumenta »Tehnical Specification«, skladno s katero je naročnik zahteval, da je ponudnikov »QA program« skladen z »10 CFR50 Appendix B« in »10CFR21« in (2) ker proizvajalec ponujene baterije Enersys nima standardov »10 CFR50 Appendix B«, »ASME NQA-1« in »ANSI N45«, pač pa le standard ISO 9001. V izpostavljenem dokumentu je naročnik še navedel, da bo izvedel nov postopek oddaje javnega naročila. Navedena odločitev, ki je bila vlagatelju vročena dne 19.11.2015 (razvidno iz poštne povratnice), je postala pravnomočna v decembru 2015, saj ne vlagatelj ne kdo tretji ni zahteval pravnega varstva (glej sedmi odstavek 83.a člena ZJNVETPS).

Iz spisovne dokumentacije je nadalje razvidno, da je naročnik dne 15.2.2016 sprejel sklep št. 26/16 o začetku postopka oddaje javnega naročila. Iz navedenega dokumenta je razvidna naročnikova odločitev, da bo izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, ker v predhodno izvedenem postopku s pogajanji po predhodni objavi ni prejel nobene »tehnično ustrezne« ponudbe, in da bo k pogajanjem povabil izbranega ponudnika. Naročnik je z dokumentom »Decision on contract award« z dne 22.2.2016 javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, ki je edini oddal ponudbo, in dne 22.2.2016 na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN1207/2016, objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Zoper ravnanja naročnika v navedenem postopku je vlagatelj z vlogo z dne 3.3.2016 vložil zahtevek za revizijo.

Iz odstopljene dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik po prejemu zahtevka za revizijo Ministrstvo za javno upravo zaprosil za soglasje za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 13. točke prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS. Ministrstvo za javno upravo je z dopisom z dne 11.3.2016 podalo soglasje za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave. V soglasju je Ministrstvo za javno upravo navedlo, da so izpolnjeni pogoji za postopek s pogajanji brez predhodne objave po 13. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, zaradi česar soglaša z namero naročnika oddati naročilo, vendar najdalj do sklenitve pogodbe po že začetem postopku oziroma po ponovljenem postopku, in sicer v obsegu in vrednosti, kot je nujno potrebno, največ pa do vrednosti, ki je navedena v prvem odstavku 17. člena ZJNVETPS. Naročnik je dne 11.3.2016 z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo o izvedbi naročila, dne 14.3.2016 pa je bilo na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN1746/2016, objavljeno prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, da v obravnavanem primeru niso obstajali zakonsko določeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, ker naročnik na podlagi neuspešno izvedenega postopka s pogajanji po predhodni objavi ne more izvajati postopka s pogajanji brez predhodne objave, ker naročnik vlagatelja ni povabil k pogajanjem in ker je naročnik glede na predhodno neuspešno izveden postopek bistveno spremenil predmet javnega naročila in vsebino razpisne dokumentacije.

Postopek s pogajanji je postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo (27. točka 2. člena ZJNVETPS). ZJNVETPS pozna dve vrsti postopka s pogajanji, in sicer postopek s pogajanji brez predhodne objave ter postopek s pogajanji po predhodni objavi (4. in 5. točka prvega odstavka 32. člena ZJNVETPS). Kot izhaja že iz njegovega poimenovanja, postopek s pogajanji brez predhodne objave ne vključuje javne objave obvestila o naročilu, zaradi česar se potencialni ponudniki seveda ne morejo seznaniti s postopkom, posledično pa lahko v njem sodelujejo izključno tisti gospodarski subjekti, ki jih povabi naročnik. Postopek s pogajanji brez predhodne objave zato izrazito odstopa od zahteve po transparentnosti javnega naročanja in ne zagotavlja odprtega konkurenčnega boja ponudnikov.

Ker postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja odmik od splošnih pravil o javnem naročanju, ga naročnik ne more izbrati kadarkoli, temveč le v posebnih primerih in razmerah (tretji odstavek 32. člena ZJNVETPS). Postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki je glede zahtevanih ravnanj naročnika manj formalen od drugih postopkov, saj se naročnik v večini primerov pogaja le z enim ponudnikom, lahko naročnik izvede le izjemoma, kadar obstajajo taksativno navedeni razlogi, določeni v 35. členu ZJNVETPS. Da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave izjema (in ne pravilo), izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča EU (glej sodba Komisija proti Italiji, C-385/02, EU:C:2004:522, točka 19 in sodba Komisija proti Grčiji, C-394/02, EU:C:2005:336, točka 33). Sodišče EU poudarilo, da je treba določbe direktive o uporabi postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot izjeme od pravil v zvezi s postopki oddaje javnih naročil, razlagati strogo in restriktivno, dokazno breme pa nosi stranka, ki se na izjeme sklicuje. Za uporabo te izjeme morajo biti torej izpolnjeni zakonski pogoji, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.

Iz prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost (Priloga D2, točka 1 in točka 2) in iz navedb naročnika je razvidno, da je naročnik izvedbo spornega postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave utemeljil s sklicevanjem na izjemo, ki je določena v 1. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS. Ta določa, da lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave, če v postopku oddaje javnega naročila v postopku oddaje naročila male vrednosti ali odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita.

Glede na naročnikove navedbe, da vlagatelju zgolj zaradi dejstva, da je izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi neuspešno zaključenega postopka s pogajanji po predhodni objavi, ni mogla nastati škoda, je potrebno najprej odgovoriti na procesno vprašanje, ali je vlagatelj izkazal aktivno legitimacijo za vsebinsko obravnavo revizijskih navedb, da naročnik na podlagi neuspešno izvedenega postopka s pogajanji po predhodni objavi naročnik ne more izvajati postopka s pogajanji brez predhodne objave. Za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja, in sicer interes za dodelitev naročila ter obstoj realne stopnje verjetnosti, da bi vlagatelju zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda (glej 14. člen ZPVPJN). Naročnik vlagatelju ne odreka interesa za dodelitev naročila, zatrjuje pa, da vlagatelju ne bi mogla nastala škoda, vendar navedenemu Državna revizijska komisija ne more slediti. Z navedbami, da naročnik na podlagi predhodno neuspešno izvedenega postopka s pogajanji po predhodni objavi ne more izvesti postopka s pogajanji brez predhodne objave, vlagatelj v bistvu zatrjuje, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave in posledično, da v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo izjeme glede obvezne objave obvestila o javnem naročilu. V kolikor bi se v postopku pravnega varstva izkazalo, da so izpostavljene revizijske navedbe utemeljene, bi to pomenilo, da naročnik ni imel podlage za izvedbo spornega postopka in da bi naročnik moral objaviti obvestilo o javnem naročilu. V primeru zakonite izvedbe postopka in oddaje javnega naročila po katerem izmed postopkov, pri katerih bi naročnik odprl konkurenco in zagotovil transparentnost, bi imel vlagatelj v takem postopku možnost predložitve ponudbe in možnost dodelitve naročila, ki ga je naročnik oddal izbranemu ponudniku. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da vlagatelju za obravnavo izpostavljenih revizijskih navedb ni mogoče odreči aktivne legitimacije. Na tem mestu pa Državna revizijska komisija glede na navedbe naročnika, da vlagatelj »ni sposoben« ponuditi predmeta javnega naročila, ki bi bil skladen z zahtevami in potrebami naročnika, in da nobena vlagateljeva baterija ne izpolnjuje naročnikovih tehničnih standardov, še pojasnjuje, da dejstvo, da je bila vlagateljeva ponudba nepopolna v predhodno neuspešno izvedenem postopku, ne more biti relevantno tudi v drugem (novem) postopku oddaje naročila, saj bi vlagatelj v drugem (novem) postopku predložil novo ponudbo, v njej pa lahko tudi ustrezen predmet javnega naročila.

Že citirana 1. točka prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS določa, da lahko naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, »če v postopku oddaje javnega naročila v postopku oddaje naročila male vrednosti ali odprtem ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe. Iz izpostavljenega dela citirane določbe izhaja, da so vrste postopkov oddaje naročila, na podlagi neuspešnega zaključka katerih lahko naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, naštete izčrpno in ne le primeroma, zato izpostavljenega določila ni mogoče širiti še na druge vrste postopkov oddaje naročila. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da v izpostavljeni določbi ni izrecno naveden postopek s pogajanji po predhodni objavi, je mogoče ugotoviti, da na podlagi neuspešno izvedenega postopka s pogajanji po predhodni objavi naročnik ne more izvesti postopka s pogajanji brez predhodne objave.

Posledično Državna revizijska komisija ne more slediti razlagi naročnika, da so z besedno zvezo »če v postopku oddaje javnega naročila« zajeti vsi postopki oddaje javnega naročila, ki so zagotavljali konkurenco in transparentnost. V kolikor bi bile že s sporno besedno zvezo zajete vse vrste postopkov, ki zagotavljajo konkurenco in transparentnost, ne bi bilo nobene potrebe, da bi zakonodajalec v nadaljevanju sporne določbe še primeroma navajal nekatere vrste postopkov, saj so vrste postopkov jasno določene že v prvem odstavku 32. člena ZJNVETPS. Poleg tega tudi ni logično, da bi zakonodajalec v izpostavljenem določilu primeroma navedel vse vrste postopkov, izpustil bi pa zgolj postopek s pogajanji po predhodni objavi. Pri tem gre še dodati, da bi razlaga, kot jo ponuja naročnik, sicer lahko izhaja iz a) točke tretjega odstavka 40. člena Direktive 2004/17, ki določa, da lahko naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, če »po postopku s predhodnim javnim razpisom« ni bila predložena nobena ponudba ali nobena primerna ponudba. Vendar, ob upoštevanju, da zakonodajalec neuspešno izvedenega postopka s pogajanji po predhodni objavi ni zajel v 1. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, gre ugotoviti, da je zakonodajalec v ZJNVETPS določil strožje pogoje za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot jih določa Direktiva 2004/17.

Navedeno je potrjeno tudi z zgodovinsko razlago, saj je ZJNVETPS pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 43/2011, v nadaljevanju: ZJNVETPS-C) v 1. točki prvega odstavka 35. člena določal, da lahko naročnik odda naročilo po postopu s pogajanju brez predhodne objave, »če v postopku oddaje javnega naročila v odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti«. Iz navedenega jasno izhaja (takratna) volja zakonodajalca, da je izvedba postopka s pogajanji brez predhodne objave dopustna zgolj na podlagi neuspešno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Z uveljavitvijo ZJNVETPS-C, ki v prvem odstavku 11. člena določa »V prvem odstavku 35. člena se v 1. točki za besedilom »javnega naročila v« doda besedilo »postopku oddaje naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali«, se je krog postopkov, na podlagi kateri so lahko naročniki izvedli postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, izrecno razširil le še na postopek oddaje naročila male vrednosti in postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi (slednja vrsta postopka je bila z novelo ZJNVETPS-E črtana, posledično je bila spremenjena tudi 1. točka prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS), ne pa tudi na postopek oddaje s pogajanji po predhodni objavi.

Glede na navedeno je torej na mestu zaključek, da naročnik v 1. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS ni imel podlage, da je na podlagi neuspešno izvedenega postopka s pogajanji po predhodni objavi izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave. Ker je že na podlagi navedenega potrebno ugotoviti, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave po 1. točki prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb v zvezi z nezakonito izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave.

Naročnik je z izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, za katerega niso bili izpolnjeni pogoji, kršil tretji odstavek 32. člena ZJNVETPS in 1. točko prvega odstavka 35. člena ZJNVETPS. Navedena kršitev je zaradi odsotnosti transparentnega postopka ena od najhujših kršitev pravil javnega naročanja in v skladu s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZPVPJN predstavlja tudi razlog za ničnost pogodbe. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila zahtevku za revizijo in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila »125 VDC SR Baterija«, ki ga je naročnik začel s sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila, številka 26/16, z dne 15.2.2016 in v katerem je dne 22.2.2016, pod številko objave JN1207/2016 na Portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila predmetni postopek, Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih navedb o domnevni kršitvi naročnika pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ter o domnevni kršitvi pravice vlagatelja do vpogleda v dokumentacijo, saj njihova presoja ne bi več vplivala na odločitev, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija naročniku na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN nalaga, da odda predmetno javno naročilo na transparenten način in ob upoštevanju vseh določb ZJNVETPS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 7.978,81 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 951,97 EUR (1.700 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 OT in ob upoštevanju 22% DDV,
– izdatke po 11. členu Odvetniške tarife v višini 15,12 EUR (27 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT in ob upoštevanju 22% DDV.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 8.945,90 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora (vrednost ponudbe izbranega ponudnika) za njuno priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ne priznava priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 5.4.2016), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 5.4.2016 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti priznane stroške pravnega varstva v višini 8.945,90 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 25.5.2016

Predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
– Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
– Nuklearna elektrarna Krško, Vrbina 12, 8270 Krško,
– C&D Technologies, Inc., 1400 Union Meeting Road, P.O. Box 3053, Blue Bell, PA 19422-0858, USA
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
– v spis zadeve, tu.