018-052/2016 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-052/2016-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »TCD aparat«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Schiller, d.o.o., Stepišnikova ulica 12 A, 2310 Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Odvetniška družba Ternik & Veltruski, o.p., d.o.o., Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.5.2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se postopek oddaje javnega naročila za nabavo TCD aparata razveljavi v celoti.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 842,71 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.12.2015 na portalu javnih naročil pod številko objave NMV8152/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu male vrednosti za nabavo TCD aparata. Javno naročilo je bilo z Obvestilom o oddaji naročila male vrednosti, št. 460-E-GZ-20/2-16 z dne 15.2.2016, dodeljeno družbi Medial, d.o.o., Ulica grada Vukovara 237/B, 10000 Zagreb, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj, čigar ponudba se je pri ocenjevanju na podlagi merila najnižje končne ponudbene vrednosti uvrstila na drugo mesto, je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, datiran z dnem 26.2.2016. Zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v okviru enega od pogojev za priznanje sposobnosti zahteval, da so ponudniki vpisani na Seznam poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo pri Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju: JAZP). Izbrani ponudnik je k ponudbi priložil Izjavo o izpolnjevanju pogojev z dne 11.1.2016 (OBR-D) in pod 10. točko le-te izjavil, da je vpisan na omenjeni seznam pri JAZP, čeravno ima sedež na Hrvaškem in zato pogoja za priznanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti ne more izpolniti. Zakon o medicinskih pripomočkih ter na njegovi podlagi izdani Pravilnik o proizvodnji in prometu z medicinskimi pripomočki namreč določata, da se na seznam pri JAZP lahko vpisujejo samo poslovni subjekti s sedežem v Republiki Sloveniji. Izbrani ponudnik je zato poleg tipske Izjave na obrazcu OBR-D v ponudbeno dokumentacijo vložil lastno izjavo, iz katere izhaja, da je vpisan na Seznam poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo pri Agenciji Republike Hrvaške za zdravila in medicinske pripomočke, kar pa ne ustreza pogoju, ki ga je naročnik določil za priznanje poklicne sposobnosti za izvedbo konkretnega javnega naročila. Ker ponudba izbranega ponudnika omenjenega pogoja ne izpolnjuje, bi jo moral naročnik po mnenju vlagatelja označiti za nepravilno in s tem za nepopolno ter jo v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija odločitev o oddaji naročila razveljavi in javno naročilo dodeli njemu, ki je oddal popolno ponudbo z najnižjo ponudbeno vrednostjo, oziroma podredno, da javni razpis razveljavi v celoti. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v vlogi, vloženi dne 7.3.2016, izjavil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih kot neutemeljene zavrnil. Navaja določbo drugega odstavka 43. člena ZJN-2, iz katere je po njegovem zatrjevanju razbrati, da lahko v postopku javnega naročanja v Sloveniji sodelujejo ponudniki iz drugih držav članic, v kolikor predložijo dokaze o izpolnjevanju poklicne sposobnosti »v skladu s predpisi države članice«. Če ponudnik ne prihaja iz Republike Slovenije, je jasno, da od njega ni mogoče zahtevati dokazila o vpisu na Seznam poslovnih subjektov, ki opravljajo promet na debelo pri JAZP. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil izjavo o vpisu na istovrstni seznam pri Agenciji Republike Hrvaške za zdravila in medicinske pripomočke, zato meni, da je izkazal izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev in bi bilo z izločitvijo njegove ponudbe prekršeno načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Naročnik je s sklepom, št. 460-E-IG-265/3-16 z dne 17.3.2016, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Zatrjuje, da bi postopanje v skladu z vlagateljevo razlago določbe razpisne dokumentacije, po kateri bi moral tujega ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila izločiti zgolj zato, ker ni vpisan na Seznam poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo pri JAZP, predstavljalo kršitev 5., 6., 7., 9. in 43. člena ZJN-2. Naročnik je z določitvijo omenjenega pogoja želel zagotoviti oddajo ponudb ponudnikov, ki so sposobni za opravljanje poklicne dejavnosti, potrebne za izvedbo naročila. V kolikor ponudnik ni iz Republike Slovenije, od njega ni mogoče zahtevati potrdila o vpisu na seznam pri JAZP, temveč predložitev enakovrednih dokazil, ki jih izdaja država članica, v kateri je sedež ponudnika. Naročnik je zato kot ustrezno štel izjavo izbranega ponudnika o vpisu na Seznam poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo pri Agenciji Republike Hrvaške za zdravila in medicinske pripomočke. V primeru tujih ponudnikov mora namreč naročnik v celoti upoštevati določbo drugega odstavka 43. člena ZJN-2, ne glede na to, ali je slednje v razpisni dokumentaciji predvidel ali ne, ter kot ustrezna upoštevati dokazila, ki jih izda država članica, v kateri ima tuji ponudnik svoj sedež. Navaja, da je konkretni postopek oddaje javnega naročila izvedel v skladu z določili ZJN-2 in razpisne dokumentacije, zato zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo, urejenem v prvem odstavku 31. člena ZPVPJN, ugotovila, da je vlagatelj takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 439,20 EUR, ki jo je poravnal v skladu s pravnim poukom naročnika, plačal v prenizkem znesku. Po predložitvi potrdila o doplačilu takse v višini 60,80 EUR, ki ga je prejela dne 11.4.2016, je Državna revizijska komisija presodila, da so procesne predpostavke za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo, določene v prvem odstavku 31. člena ZPVPJN, izpolnjene, zato je v nadaljevanju odločala o utemeljenosti revizijskih navedb v zvezi s kršitvami postopka javnega naročanja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V obravnavani zadevi se zaradi različne razlage pogoja, določenega z namenom ugotavljanja sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnikov, med strankama revizijskega postopka kot sporno poraja vprašanje, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in določili razpisne dokumentacije, ko je izbranemu ponudniku priznal omenjeno sposobnost ter mu zadevno javno naročilo oddal.

Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti je urejena v 43. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije mora naročnik pridobiti sam. V kolikor morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež, opravljali storitev, lahko naročnik na podlagi drugega odstavka 43. člena ZJN-2 od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.

Zahteve, nanašajoče se na priznanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnikov, sodijo med t. i. fakultativne pogoje, katerih vključitev med določbe razpisne dokumentacije je prepuščena prosti presoji naročnika. Ali bo v konkretnem postopku javnega naročanja omenjeno sposobnost ponudnikov preverjal s predhodno opredeljenimi razpisnimi pogoji, je odvisno izključno od avtonomne volje naročnika. V kolikor se le-ta odloči pogoje za ugotavljanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti zajeti v okvir določb razpisne dokumentacije ter jim s tem v posameznem postopku javnega naročanja podeliti pravno naravo izločitvenih kriterijev, mora v skladu z določili 43. člena ZJN-2 pri njihovi opredelitvi izhajati iz enakopravne obravnave tako ponudnikov s sedežem oziroma registracijo dejavnosti v Republiki Sloveniji kot tudi tistih s sedežem oziroma registracijo dejavnosti v drugi državi članici Evropske unije (v kolikor za nasprotno niso podane objektivne okoliščine).

Enakopravna obravnava domačih in tujih ponudnikov kot vodilo pri določanju vsebine pogojev za priznanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti predstavlja zgolj določnejšo izpeljavo načela enakopravne obravnave ponudnikov kot enega temeljnih načel javnega naročanja, urejenega v 9. členu ZJN-2. V skladu s prvim odstavkom slednjega mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje ter sorazmernost njegovih zahtev glede na predmet naročila. V skladu z drugim odstavkom 9. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, izvirajočo iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Neenakopravna obravnava, povzročena z diskriminacijo ponudnikov, se pogosto odrazi v kršitvi načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), ki naročniku na eni strani prepoveduje omejevanje konkurence med ponudniki ter mu na drugi zapoveduje ravnanje v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju njenega omejevanja.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo konkretnega javnega naročila za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov za njegovo uspešno izvedbo vključil pogoj za priznanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti, vsebovan v okviru predhodno sestavljene Izjave o izpolnjevanju pogojev (v nadaljevanju: Izjava), ki jo je pripravil v obliki tipskega obrazca (OBR-D), enakega za vse ponudnike. S podpisom Izjave, predvidene kot sestavni del ponudbe, so ponudniki (med drugim) potrdili, da so »vpisani na Seznam poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo pri Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke« (10. točka Izjave). Naročnik je torej zahteval, da so ponudniki vpisani v natančno določen in s tem individualiziran ter zato nezamenljiv register pri poimensko opredeljenem organu javne uprave Republike Slovenije, tj. Seznam poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo pri Javni agenciji Republike Slovenije (in ne morebiti katerekoli druge države) za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju: JAZP).

Državna revizijska komisija na podlagi preučitve vsebine obravnavanega pogoja zaključuje, da je le-ta jasen ter nedvoumen in kot tak ne dopušča odmika od besedila, ki tvori njegovo vsebino in mu daje pomen. Zaradi nedvomne jasnosti in enoznačnosti konkretnega pogoja pri njegovi interpretaciji ni prostora za drugo, kot izključno za jezikovno vrsto razlage. Jasnost pogoja namreč preprečuje uporabo katerekoli od raznoterih vrst razlage, ki bi se utegnila odraziti bodisi v širjenju bodisi v oženju njegove vsebine. Državna revizijska komisija ob nedvoumno določenem pogoju ni mogla slediti navedbi naročnika, da obravnavano zahtevo v vsebini, kot jo je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, izpolnjuje tudi izbrani ponudnik, ki ni vpisan na omenjeni seznam pri JAZP. Izbrani ponudnik je namreč vpisan na istovrstni seznam pri organu druge države, tj. pri Agenciji Republike Hrvaške za zdravila in medicinske pripomočke. Ne gre prezreti, da je naročnik vendarle sam z natančno opredelitvijo poimensko določene javne agencije Republike Slovenije izključil možnost priznanja sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnikom, vpisanim v ustrezne registre drugih držav. Državna revizijska komisija zato kot neutemeljeno šteje trditev, da mora naročnik v primeru tujih ponudnikov v celoti upoštevati določbo 43. člena ZJN-2 tudi v primeru, ko tega v razpisni dokumentaciji ni predvidel, ter mora za ustrezna šteti dokazila, ki jih izda država članica sedeža ponudnika, čeprav tega naročnik v okviru določb razpisne dokumentacije ni dopustil. Takšno postopanje bi namreč utegnilo voditi v arbitrarno ravnanje naročnika, ko bi bilo le-temu omogočeno, da samovoljno odloča preko meja določb razpisne dokumentacije in se na določila zakona, neprevzeta v razpisno dokumentacijo, sklicuje le tedaj, ko mu to ustreza. Zato velja poudariti, da morajo biti pogoji v razpisni dokumentaciji določeni pred rokom za oddajo ponudb in v opredeljeni vsebini zavezujejo tako ponudnike kot naročnika. Slednjega mora pri njihovem določanju voditi težnja po jasnosti, natančnosti in nedvoumnosti, saj bo le tako razumno obveščenim ter običajno skrbnim ponudnikom omogočeno razumeti njihov natančen obseg in bo mogel naročnik učinkovito preizkusiti, ali prejete ponudbe ustrezajo njegovim zahtevam (gl. npr. sklep Državne revizijske komisije, št. 018-039/2013). Slediti naročnikovi razlagi razpisnega pogoja bi v konkretnem primeru pomenilo širjenje njegove vsebine in s tem njegovo spreminjanje po roku za oddajo ponudb, kar bi bilo v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2. V kolikor bi torej naročnik v konkretni zadevi nameraval sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnikom priznati tudi na podlagi izjave o vpisu v ustrezni register v kateri od drugih državah, bi moral to v razpisni dokumentaciji izrecno določiti.

Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da naročnik, avtonomen pri presoji morebitne vključitve pogojev za priznanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti med določbe razpisne dokumentacije, ne uživa enake mere avtonomije pri njihovem oblikovanju. Določila 43. člena ZJN-2 v povezavi z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) preprečujejo naročniku, da brez podanih objektivnih razlogov pogoje za ugotavljanje poklicne sposobnosti določi tako, da jih lahko izpolnijo izključno gospodarski subjekti s sedežem v Republiki Sloveniji. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov namreč zajema tudi prepoved krajevne diskriminacije, ki v primeru gospodarskih subjektov pomeni neupravičeno razlikovanje med njimi glede na njihov sedež. Ker predstavlja država sedeža v primeru gospodarskega subjekta okoliščino njegove nacionalne pripadnosti oziroma državljanstva (v širšem smislu), lahko pomeni njihovo različno obravnavanje na temelju države sedeža poleg krajevne tudi diskriminacijo na podlagi nacionalne pripadnosti ali državljanstva (omenjena opredelitev diskriminacije gospodarskih subjektov na osnovi nacionalne pripadnosti ali državljanstva je skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije, v nadaljevanju: SEU, gl. npr. sodbi, št. C-234/03, C-412/04).

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov ima pomembno mesto v primarni zakonodaji prava Evropske unije (slednja zavezuje naročnika tudi v postopkih oddaje javnih naročil male vrednosti) ter (med drugim) izhaja iz določb členov 18 in 19 (prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva ali druge okoliščine ter ukrepi za boj proti diskriminaciji) in členov 28 (prosti pretok blaga), 45 (prosti pretok delavcev), 49 (pravica do ustanavljanja), 56 (prosti pretok storitev) ter 63 (prosti pretok kapitala) Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica, UL C 326; v nadaljevanju: PDEU). V navedenih določbah PDEU je strnjena esencialna podstat Evropske unije, nadnacionalne tvorbe z lastno pravno subjektiviteto in lastnim pravnim redom, ki na področjih normativnega urejanja evropskega zakonodajalca v primeru kolizije z nacionalnim pravom države članice v skladu z načelom primarnosti prava EU prevlada. Poglavitni namen Evropske unije je (ob upoštevanju zlasti preambule ter omenjenih določb PDEU) iskati v vzpostavitvi notranjega trga, opredeljenega kot območje brez notranjih meja med državami članicami, v katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Temeljni postulati Evropske unije so v državah članicah vgrajeni tudi v sistem prava javnih naročil, relevanten za dosego cilja oblikovanja skupnega notranjega trga, ki sodi na področje deljenih pristojnosti med Unijo ter državami članicami. Osnovni namen javnega naročanja se preko težnje po vzpostavitvi skupnega notranjega trga odraža v oblikovanju sistema, ki vsem zainteresiranim gospodarskim subjektom, domačim in tujim, zagotavlja, da presežejo nacionalne trge in pod enakopravnimi pogoji konkurirajo za dodelitev javnih naročil v vseh državah članicah. V tem okviru se kot posebej pomembni kažeta načeli enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) ter zagotavljanja konkurence med njimi (7. člen ZJN-2), ki v okviru postopkov oddaje javnih naročil v Sloveniji kot članici Evropske unije zagotavljata uresničevanje temeljnih svoboščin pravnega reda EU.

V skladu s poglavitnim namenom in postulati Evropske unije je zato v državah članicah nedopustno različno obravnavanje gospodarskih subjektov s sedežem v drugi državi članici, krajevna diskriminacija (ob umanjkanju objektivnih razlogov zanjo) pa je na ravni slovenskega sistema prava javnih naročil prepovedana z določbo 9. člena ZJN-2.

V obravnavani zadevi je naročnik (kljub izrecni prepovedi krajevne diskriminacije) z določbo razpisne dokumentacije, nanašajočo se na opredelitev pogoja za opravljanje poklicne dejavnosti, brez objektivnega razloga povzročil razlikovanje med ponudniki s sedežem v Republiki Sloveniji ter tistimi s sedežem v drugih državah. Naročnik je namreč s tem, ko je v razpisni dokumentaciji kot pogoj za priznanje poklicne sposobnosti od ponudnikov zahteval, da morajo biti vpisani na Seznam poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo pri JAZP, neupravičeno predpisal različno obravnavo domačih in tujih ponudnikov in s tem povzročil posredno krajevno diskriminacijo glede države sedeža. Vpis na omenjeni seznam oziroma register namreč ureja Pravilnik o proizvodnji in prometu z medicinskimi pripomočki (Uradni list RS, št. 37/10 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik), ki v 2. točki prvega odstavka 11. člena določa, da se nanj vpisujejo le poslovni subjekti s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, ter uvozniki medicinskih pripomočkov s sedežem v Republiki Sloveniji.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju omenjenega pogoja, določenega v razpisni dokumentaciji, v povezavi z navedeno določbo Pravilnika ugotavlja, da je naročnik z opredelitvijo njegove vsebine preprečil, da bi slednjega lahko izpolnil tudi ponudnik s sedežem izven Republike Slovenije, s čimer je bil v obravnavani pogoj vpet učinek odvračanja morebitnih tujih ponudnikov od predložitve ponudbe. Naročnik je torej z določitvijo obravnavanega pogoja neupravičeno povzročil posredno krajevno diskriminacijo med ponudniki in s tem prekršil načelo enakopravne obravnave iz 9. člena ZJN-2 v povezavi z določbo 43. člena ZJN-2, posledično pa je v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena ZJN-2 zožil krog ponudnikov, ki lahko oddajo popolno ponudbo ter s tem omejil konkurenco. Poleg tega je naročnik pogoj za priznanje sposobnosti za opravljene poklicne dejavnosti, na podlagi določbe 43. člena ZJN-2 vezan na javna naročila storitev, v konkretnem primeru (brez pojasnila razlogov) uporabil za javno naročilo, katerega predmet je blago.

Ker ugotovljene kršitve zaradi njene narave ni bilo mogoče sanirati drugače (zgolj z razveljavitvijo izpodbijane odločitve), je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZPVPJN ugodila vlagateljevemu podrednemu predlogu in v celoti razveljavila postopek oddaje konkretnega javnega naročila.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je bil v obravnavani zadevi postopek oddaje javnega naročila razveljavljen v celoti, mora naročnik, v kolikor se odloči izpeljati postopek javnega naročanja, slednjega izvesti v skladu z določbami ZJN-3, pri tem pa upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, in sicer 600 točk za sestavo zahtevka za revizijo po pooblaščeni odvetniški družbi, 2% za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), vse povečano za 22% DDV, ter 500,00 EUR za plačilo takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- 600 točk za sestavo zahtevka za revizijo (tar.št. 40/1 OT), kar ob vrednosti odvetniške točke v višini 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 275,40 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku 2% od vrednosti storitve v višini 275,40 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), kar znaša 5,51 EUR,
- 22% DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) od omenjenih stroškov, kar znaša 61,80 EUR, in
- takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 500,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v skupni višini 842,71 EUR, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 10.5.2016

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Ternik & Veltruski, o.p., d.o.o., Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi,
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor,
- Medial, d.o.o., Ulica grada Vukovara 237/B, 10000 Zagreb, Republika Hrvaška,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.