018-067/2016 Javno podjetje Prlekija d.o.o.

Številka: 018-067/2016-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »DOBAVA VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA MATERIALA za obdobje 1 leta« v sklopih 9, 11 in 12, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SIM Radenci d.o.o., Panonska cesta 29, Radenci (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Prlekija d.o.o., Babinska cesta 2A, Ljutomer (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 5. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na sklop 9, zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na sklop 11, zavrže.

3. Zahtevku za revizijo se v delu, ki se nanaša na sklop 12, ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA – 12. sklop«, št. IDP-0209/2016, z dne 7. 3. 2016.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 1. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 15. 1. 2016, pod št. objave NMV285/2016.

Naročnik je dne 7. 3. 2016 sprejel dokumente »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA – 9. sklop«, št. IDP-0206/2016, »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA – 11. sklop«, št. IDP-0208/2016 in »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA – 12. sklop«, št. IDP-0209/2016, s katerimi je naročila po posameznih sklopih oddal ponudnikoma COMA COMERCE d.o.o., Trpinčeva ulica 39, Ljubljana (v sklopih 9 in 11) in Zagožen d.o.o., Cesta na Lavo 2A, Žalec (v sklopu 12), vlagateljevo ponudbo pa vsakokrat izločil kot nepopolno. V obrazložitvi teh odločitev je naročnik navedel, da vlagatelj niti po dopolnitvi ponudbe še vedno ni priložil zahtevanega certifikata o harmoniziranem mednarodnem standardu SIST EN 1401-1 za cevi proizvajalca STABILPLASTIC S.p.A. (sklop 9) in certifikatov v slovenskem jeziku o skladnosti blaga z veljavnimi standardi, katere je potrdila ustrezna slovenska ali tuja institucija, pristojna za izdajo tovrstnih standardov za Zn fitinge proizvajalca SANHA (sklop 11) oz. za materiale proizvajalca ITAP S.p.A (sklop 12). Tudi sicer naj v sklopu 11 ponujeni Zn fitingi ne bi bili skladni z zahtevami naročnika. Vlagatelj je navedene odločitve prejel dne 9. 3. 2016.

Vlagatelj je dne 16. 3. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper te naročnikove odločitve. V zvezi s sklopoma 11 in 12 navaja, da je naročnika že v odgovoru na poziv na dopolnitev ponudbe opozoril, da zahteve niso skladne z Zakonom o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/2013; v nadaljevanju: ZGPro-1) in Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (v nadaljevanju: Uredba (EU) št. 305/2011) ter da izjava o skladnosti proizvajalca v angleškem jeziku ter slovenski prevod te izjave s strani ponudnika zadostujeta pogojem za trženje gradbenih proizvodov v Sloveniji. V zvezi s sklopom 9 vlagatelj zatrjuje, da je standard SIST EN 1401-1 slovenski standard (saj nosi oznako SIST), ne pa harmoniziran. Vlagatelj pojasnjuje, da je v skladu s predpisi za sporne proizvode v tem sklopu ponudbi priložil proizvajalčevo (angleško/slovensko) izjavo, ki se sklicuje na pravila iz ZGPro-1 in Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES. Predložena izjava v skladu zato v celoti zadostuje za trženje gradbenih proizvodov v Sloveniji. Vlagatelj se v obeh delih obrazložitve sklicuje na zahtevku za revizijo priloženo mnenje Slovenskega inštituta za standardizacijo.

Naročnik je s sklepom št. IDP-0238/2016 z dne 21. 3. 2016 zahtevek za revizijo zavrgel zaradi premalo plačane takse, v zvezi s čimer je vlagatelj na naročnika naslovil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom št. 018-055/2016-3 z dne 8. 4. 2016 naročniku naložila, naj ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk o vlagateljevem zahtevku za revizijo odloči v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Izbrani ponudnik COMA COMERCE d.o.o. se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 19. 4. 2016. Meni, da se je vlagatelj z oddajo ponudbe za sklop 9 strinjal z zahtevami razpisne dokumentacije, kar pomeni, da bi moral na poziv naročnika dostaviti zahtevane certifikate, ki dokazujejo skladnost ponujenega blaga s standardom EN 1401-1, ki ni slovenski, ampak evropski standard, katerega zakonitost upoštevajo proizvajalci v Evropi in tudi širše.

Izbrani ponudnik Zagožen d.o.o. se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 19. 4. 2016. Predvideva, da vlagatelj s priloženimi listinami ni uspel izkazati, da ponujeni material ustreza tehničnim zahtevam, zato je bil pozvan na dopolnitev in kasneje izločen. Meni še, da je vlagatelj očitno spregledal, da za popolnost ponudbe ni ključni in edini pogoj zakonito trženje gradbenih proizvodov v Sloveniji, temveč tudi to, da ponujeno blago ustreza oz. izpolnjuje vse tehnične zahteve.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen s sklepom z dne 20. 4. 2016. Povzema svoje dosedanje navedbe, določila razpisne dokumentacije ter navedbe obeh ponudnikov. Vztraja pri ugotovitvah, kot jih je podal v izpodbijanih odločitvah in navaja, da vlagatelj s predloženimi dokazili ni izpolnil zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, zaradi česar ne izkazuje tehnične ustreznosti blaga. Pristavlja, da je v razpisni dokumentaciji za vseh 12 sklopov zahteval, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku, ter da morajo biti certifikati in atesti v slovenskem jeziku ter izdani s stani institucij, pooblaščenih za izdajo tovrstnih dokumentov, pri čemer se upoštevajo tudi prevodi le-teh. Uraden prevod v slovenski jezik po mnenju naročnika ne more biti lasten prevod vlagatelja, ker vlagatelj ni registriran za dejavnost prevajanja, prav tako pa naročnik dvomi v te prevode in ne more sam preveriti njihove verodostojnosti, ker nima zaposlenega kadra, ki bi poznal jezike, v katerih so originalne izjave.

Naročnik je z vlogo z dne 10. 2. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v z vlogo z dne 26. 4. 2016 opredelil do navedb naročnika. Ponovno izpostavlja, da zahtevani certifikat o standardu SIST EN 1401-1 ne obstaja in ni nikoli obstajal – po slovenski in evropski zakonodaji obstajajo izjave o skladnosti oz. lastnostih. Pojasnjuje še, da je zahtevek za revizijo vložil izključno iz napačno argumentiranih tolmačenj naročnika o pravilnosti in prevodih dokumentov (certifikatov) in tehničnih specifikacij (standardov). Vlagatelja moti tudi to, da naročnik ugovarja dokumentaciji renomiranih evropskih proizvajalcev, za mnenje o tehnični ustreznosti dokumentacije pa povprašuje distributerje – trgovske družbe.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranih ponudnikov in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo v sklopih 9, 11 in 12 izločil kot nepopolno.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona ter upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (21. točka 2. člena ZJNVETPS). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona (20. točka 2. člena ZJNVETPS). Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (18. točka 2. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v izpodbijanih odločitvah navedel razloge za neprimernost vlagateljeve ponudb in ne razlogov za nepravilnost ponudbe zaradi neizpolnjevanja pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, kot bi bilo mogoče razumeti del naročnikovih navedb v obrazložitvah odločitev.

Zahteve v zvezi z blagom, ki je predmet tega javnega naročila, so bile vsebovane v razpisni dokumentaciji, pod poglavjem »3.1. TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA POSAMEZNE SKLOPE OZ. SKUPINE ARTIKLOV«:
»Kvaliteta:
Dobavitelj zagotavlja, da dobavljeni material ustrezal določenim standardom in ostalim predpisom kot jih določa Zakon o gradbenih proizvodih. Ves material, ki je namenjen, da pride v stik s pitno vodo mora biti primeren za uporabo v namene preskrbe s pitno vodo in ustrezati zahtevam Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, Pravilnika o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili in Pravilnika o pitni vodi. Če izdelek ni podvržen standardom, mora biti prve kvalitete. Če naročnik ugotovi nepravilnosti ali nekvaliteten material, ima pravico dobavitelju zavrniti prejem. Vse stroške zavrnitve nosi dobavitelj.
Povsod, kjer se opis predmeta nanaša na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo se upošteva, da predmet ustreza, če izpolnjuje določilo »ali enakovredni«.
V primeru, da se tehnična specifikacija sklicuje na tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenašajo evropske standarde, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, se upošteva, da predmet ustreza, če izpolnjuje določilo »ali enakovredni«.
[…]
K ponudbi mora ponudnik za ponujeno blago predložiti:
- veljavne certifikate o skladnosti blaga z veljavnimi standardi, katere je potrdila ustrezna slovenska ali tuja institucija, pristojna za izdajo tovrstnih certifikatov - v slovenskem jeziku. Certifikati morajo biti veljavni celotno obdobje za katerega je sklenjena pogodba. V kolikor certifikati vmes potečejo, je ponudnik dolžan stare in pretečene samoiniciativno nadomestiti z novimi, veljavnimi certifikati. Iz izjav in certifikatov o skladnosti blaga, katere je potrdila ustrezna institucija, mora biti razvidno, da ponujeni material ustreza zdravstvenim zahtevam, povezanim s pitno vodo.
- katalog oz. prospekt, iz katerega so razvidni ponujeni artikli.«

Isto poglavje razpisne dokumentacije je vsebovalo tudi določnejše zahteve za blago po posameznih sklopih. V zvezi s spornimi sklopi 9, 11 in 12 je bilo tako zahtevano:
»9. PVC KANALIZACIJSKE CEVI
Postavka 9.1: Cevi morajo biti izdelane po standardu EN1401-1, s temensko togostjo 4 KN/m2 (SN4). Cevi morajo imeti pripadajoče konusno tesnilo.
Postavka 9.2: Cevi morajo biti izdelane po standardu EN1401-1, s temensko togostjo 8 KN/m2 (SN8). Cevi morajo imeti pripadajoče konusno tesnilo.
[…]
11. Zn FITINGI, CEVNA GUMI DRŽALA
Zn Fitingi morajo biti izdelani iz bele temper litine kvalitete EN-GJMW-400-5, po standardu EN 1562 oziroma ISO 49 in EN 10242 z oznako "A".
12. HOLANDCI, POLNILNE PIPE, KROGELNI VENTILI, NEPOVRATNI VENTILI, REDUCIRNI VENTILI
Ohišje polnilnih pip in krogličnih ventilov mora biti kovano iz medenine, tesnilo krogle PTFE (teflon), tesnilo vretena PTFE, dolga siluminska ročka. Delovna temperatura voda 0°C do 110°C, tlak max. 63 Bar. (kot npr. KOVINA)
Ohišja in notranjost holandcev, nepovratnih ventilov in reducirnih ventilov morajo biti iz kovane medenine.«

Naročnik je kot razlog za nepopolnost vlagateljeve ponudbe za sklop 9 navedel, da vlagatelj za cevi proizvajalca STABILPLASTIC S.p.A. niti po dopolnitvi ponudbe ni predložil zahtevanega certifikata o harmoniziranem mednarodnem standardu SIST EN 1401-1, ki dokazuje skladnost kompaktnosti materiala, iz katerega so izdelane cevi, kar naj bi pomenilo, da je cev v prerezu izdelana iz enega kompaktnega materiala, medtem ko standard SIST EN 13476-2:2008 dovoljuje izvedbo cevi še iz drugih komponent materiala. Med strankama sicer ni sporno, da je vlagatelj za cevi proizvajalca STABILPLASTIC S.p.A. v ponudbi predložil »IZJAV[O] O LASTNOSTIH«, v kateri proizvajalec izjavlja, da PVC kanalizacijske cevi in fitingi DN 110 – DN 500 temeljijo na »SIST EN 1401-1, ZGPro-1, Uredba (Regulation) 764/2008/ES«, ter da ta izjava o lastnostih temelji na dokumentu »IIP Certificato di Conformita n°678/2011« – ta dokument v ponudbi sicer ni bil vsebovan. Iz dokumentacije postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik na vlagatelja dne 29. 2. 2016 naslovil poziv na dopolnitev ponudbe, v katerem je navedel, da v ponudbi ni bil predložen zahtevan certifikat SIST EN 1401-1 in v tem smislu vlagatelja pozval na posredovanje ustreznega dokazila. Vlagatelj ponudbe po pozivu ni dopolnil, pač pa je v odgovor naročniku navedel le, da je v ponudbi predložil izjavo o lastnostih, ki ima osnovo (tudi) v preizkusih izdelkov pri akreditiranem inštitutu IIP.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vsebine vlagateljeve ponudbe ni mogoče razbrati, da se vlagatelj v zvezi z izdelki proizvajalca STABILPLASTIC S.p.A. v sklopu 9 (pri postavkah 9.1 in 9.2) kakorkoli sklicuje na standard SIST EN 13479-2:2008, zato so s tem povezane naročnikove navedbe brezpredmetne. Čeprav to ni bistveno za rešitev zadeve, Državna revizijska komisija tudi dodaja, da standard (SIST) EN 1401-1 v smislu Uredbe (EU) št. 305/2011 in ZGPro-1 ni harmoniziran standard, kot to zatrjuje naročnik – to izhaja iz dokumenta »Seznam slovenskih standardov, ki so privzeti harmonizirani standardi za gradbene proizvode« (objavljen na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo) in iz »Sporočil[a] Komisije v okviru izvajanja Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodaji Unije)« (objava v Uradnem listu EU, št. C 126 z dne 8. 4. 2016).

Tudi v kolikor se je mogoče strinjati z vlagateljem v tem, da izjava o lastnostih zadostuje za trženje oz. dajanje spornih gradbenih proizvodov v promet, pa je je potrebno poudariti, da za popolnost ponudbe ni bilo ključno (le) vprašanje zakonitega trženja gradbenih proizvodov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi izpolnjevanje zahtev naročnika, kot so bile navedene v razpisni dokumentaciji (še posebej v poglavju »3.1. TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA POSAMEZNE SKLOPE OZ. SKUPINE ARTIKLOV«), torej tudi predložitev certifikata o skladnosti blaga z veljavnimi standardi, ki pa ga vlagatelj za sporne izdelke v sklopu 9 ni predložil niti po pozivu na dopolnitev ponudbe skladno z 82. členom ZJNVETPS, čeprav se je v predloženi izjavi o lastnostih proizvajalec nanj skliceval. Po presoji Državne revizijske komisije zato naročniku v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe za sklop 9 ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJNVETPS.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je kot razloga za nepopolnost vlagateljeve ponudbe za sklop 11 navedel, da je vlagatelj ponudil Zn fitinge proizvajalca SANSA, ki so izdelani iz litine EN-GJMB 350-10 po standardu EN 1562, medtem ko je bila zahtevana kvaliteta EN-GJMW-400-5 po standardu EN 1562 oziroma ISO 49 in EN 10242 z oznako »A« ter da vlagatelj niti po dopolnitvi ponudbe ni predložil certifikatov v slovenskem jeziku o skladnosti blaga z veljavnimi standardi, katere je potrdila ustrezna slovenska ali tuja institucija, pristojna za izdajo tovrstnih standardov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija zgolj naročnikovo ugotovitev o predložitvi neustreznih prevodov certifikatov, ne pa tudi ugotovitve o neskladnosti ponujenih Zn fitingov (oz. materiala, iz katerega so izdelani) z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Za naročnikove ugotovitve glede tehnične neustreznosti Zn fitingov vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne navaja, v čem bi jih naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila nezadostno predstavil (da bi bilo mogoče ugotavljati, ali je naročnik obrazložitev odločitve o oddaji naročila glede teh ugotovitev pripravil v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZJNVETPS).

Iz določila 14. člena ZPVPJN izhaja, da je ena izmed procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da je ponudnik v postopku javnega naročanja upravičen do pravnega varstva, tudi aktivna legitimacija. Obstoj te procesne predpostavke mora Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN preveriti v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo. Če pri tem ugotovi, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, tega s sklepom (če tega ni storil že naročnik) zavrže (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

14. člen ZPVPJN določa, da je potrebno aktivno legitimacijo priznati vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (1. alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Iz navedene določbe izhajata dva bistvena elementa za priznanje aktivne legitimacije, in sicer interes za dodelitev javnega naročila ter možnost nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevane kršitve. Za priznanje aktivne legitimacije morata biti oba elementa izpolnjena kumulativno.

V primeru, ko je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji naročila, se šteje, da interes za dodelitev javnega naročila izkaže tista oseba, ki odda pravočasno ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN), kar v obravnavanem primeru ni sporno. Vlagatelj je namreč predložil pravočasno ponudbo (tudi) za sklop 11, s čimer je izkazal interes za pridobitev naročila. Vprašanje pa je, ali je vlagatelj izkazal, da bi mu lahko zaradi dejanj naročnika, ki jih v zahtevku za revizijo navaja kot kršitve, nastala škoda. Možnost nastanka škode se v vsakem postopku ugotavlja ob upoštevanju danih okoliščin posameznega primera (npr. predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih trditev, ki so predmet zahtevka za revizijo, itd.). ZPVPJN za izkaz aktivne legitimacije ne zahteva konkretiziranja škode, temveč zahteva le izkaz določene stopnje verjetnosti njenega nastanka. Da pa bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami naročnika in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnila nastati) zaradi naročnikovih kršitev. Če med zatrjevanimi kršitvami in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče govoriti o aktivni legitimaciji v smislu 14. člena ZPVPJN.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi mu lahko v zvezi s kršitvami, ki jih zatrjuje v revizijskem zahtevku, lahko nastala škoda. Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju (vlagatelj ne nasprotuje vsem naročnikovim ugotovitvam o nepopolnosti njegove ponudbe), namreč ni verjetne možnosti, da bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagatelj bi lahko dokazoval svojo trditev, da je njegova ponudba popolna le na način, da bi ugovarjal vsem naročnikovim ugotovitvam, zaradi katerih je bila njegova ponudba označena kot nepopolna. Ker je naročnikova ugotovitev o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe zaradi neskladnosti ponujenega predmeta s tehničnimi zahtevami očitno nesporna, vlagatelju v predmetnem postopku javno naročilo ne more biti oddano. Naročnik namreč lahko, skladno z določili 84. člena ZJNVETPS, javno naročilo odda le tistemu ponudniku, čigar ponudba je popolna, vse ostale ponudbe pa je dolžan izločiti. Tudi v primeru torej, če bi se vlagateljevi očitki iz zahtevka za revizijo izkazali kot utemeljeni, bi bila njegova ponudba še vedno neprimerna in nepopolna ter posledično ne bi mogla biti izbrana kot najugodnejša v sklopu 11. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpodbija vseh razlogov, zaradi katerih je bila njegova ponudba kot nepopolna izločena iz postopka, ne izkazuje (niti hipotetične) možnosti nastanka škode ter mu zato ni mogoče priznati aktivne legitimacije.

Na podlagi navedenega in skladno s tretjim odstavkom 31. člena ZPVPJN je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla v delu, ki se nanaša na sklop 11.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je kot razlog za nepopolnost vlagateljeve ponudbe za sklop 12 navedel, da vlagatelj niti po dopolnitvi ponudbe ni predložil certifikatov v slovenskem jeziku o skladnosti blaga proizvajalca Itap S.p.A. z veljavnimi standardi, katere je potrdila ustrezna slovenska ali tuja institucija, pristojna za izdajo tovrstnih standardov, ampak je predložil zgolj lastne prevode standardov v slovenski jezik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljeve revizijske navedbe o neskladnosti naročnikovih zahtev z ZGPro-1 in Uredbo (EU) št. 305/2011 nanašajo na vsebino zahtev (specifikacij) razpisne dokumentacije, zato je vlagatelj s temi navedbami prepozen, saj zahtevka za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije v skladu z 2. odstavkom 25. člena ZPVPJN ni mogoče vložiti po roku za prejem ponudb, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti (kot v konkretnem primeru) in storitev iz Seznama storitev B, ko se tak zahtevek za revizijo lahko vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb.

Vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu je mogoče razumeti tudi na način, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot nepopolno, kljub temu, da je predložil izjavo proizvajalca v angleškem jeziku ter lasten prevod te izjave v slovenski jezik. Pri tem med strankama ni sporno, da je naročnik na vlagatelja naslovil poziv na dopolnitev ponudbe, v katerem je navedel, da je vlagatelj za ponujene izdelke proizvajalca Itap S.p.A. (v sklopu 12) predložil certifikate v angleškem jeziku, iz katerih ni mogoče razbrati skladnosti materiala s tehničnimi zahtevami, ter lasten prevod teh certifikatov, obenem navedel, da morajo ponudniki skladno z zahtevami razpisne dokumentacije »priložiti veljavne certifikate o skladnosti blaga z veljavnimi standardi, katere je potrdila ustrezna slovenska ali tuja institucija, pristojna za izdajo tovrstnih certifikatov – v slovenskem jeziku« in pozval vlagatelja, naj posreduje »ustrezna dokazila oz. izjave o standardu«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz poziva na dopolnitev ponudbe ni mogoče nedvoumno razbrati, da je za naročnika problematična tudi predložitev lastnih prevodov certifikatov – na to ni mogoče sklepati niti iz (splošnega) poziva k posredovanju ustreznih dokazil oz. izjave o standardu. Vlagatelj je po pozivu predložil (po lastnih navedbah) bolj določne izjave o skladnosti, skupaj z lastnim prevodom v slovenski jezik. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila ni več problematiziral nezadostne določnosti certifikatov (kot tistega nedvoumnega razloga, zaradi katerega je vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe), pač pa neustrezen prevod teh certifikatov v slovenski jezik.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni na ustrezen način pozval vlagatelja k dopolnitvi ponudbe, saj je šele iz obrazložitve sklepa z dne 20. 4. 2016 o zavrnitvi zahtevka za revizijo mogoče razbrati, da je naročnik želel pridobiti uradno overjen prevod. Skladno z določbo drugega odstavka 28. člena ZJNVETPS lahko naročnik od ponudnika zahteva, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik. V konkretnem primeru naročnik torej ponudnika (vlagatelja) ni na ustrezen način pozval na predložitev uradnega prevoda v slovenski jezik, saj iz poziva na dopolnitev ponudbe ni bilo mogoče razbrati niti tega, da je ponudba nepopolna tudi zaradi predložitve lastnega prevoda (razpisna dokumentacija niti ni vsebovala natančnejših določil glede kvalitete prevodov), niti tega, na kakšen način naj se nepopolnost odpravi.

V povzetku vsega navedenega je zato Državna revizijska komisija, ob ugotovljeni kršitvi naročnika, ki se nanaša na ravnanje s formalno nepopolno ponudbo vlagatelja in posledičen zaključek o nepopolnosti te ponudbe, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN v sklopu 12 razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »DOBAVA VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA MATERIALA za obdobje 1 leta«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA – 12. sklop«, št. IDP-0209/2016, z dne 7. 3. 2016.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Ker vlagatelj ni zahteval povračila stroškov, slednji tudi niso bili predmet odločanja Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 20. 5. 2016

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- SIM Radenci d.o.o., Panonska cesta 29, 9252 Radenci
- Javno podjetje Prlekija d.o.o., Babinska cesta 2A, 9240 Ljutomer
- COMA COMERCE d.o.o., Trpinčeva ulica 39, 1000 Ljubljana
- Zagožen d.o.o., Cesta na Lavo 2A, 3310 Žalec
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.