018-047/2016 Družba za upravljanje terjatev bank, d.d.,

Številka: 018-047/2016-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje nepremičnin v lasti DUTB«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Strabag, gradbene storitve, d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.4.2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7.12.2015, pod št. objave JN8606/2015, in v Uradnem listu Evropske Unije dne 9.12.2015, pod št. objave 2015/S 238-432756. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« z dne 27.11.2015 predmetno javno naročilo oddal ponudniku SPL Ljubljana, d.d., Frankopanska ulica 18a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24.2.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da ponudniki predložijo ali obrazec 3 – Ponudbeni predračun ali predračun iz Excelove tabele. Če so ponudniki predložili predračun iz Excelove tabele, je moral biti obrazec 3 prazen. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil obrazec 3 in predračun iz Excelove tabele. V obrazcu 3 je izbrani ponudnik za pozicijo I podal ceno na enoto mere 10, za pozicijo II pa 13, medtem ko je v ponudbenem predračunu iz Excelove tabele za isti poziciji ponudil drugačno ceno na enoto, in sicer 2.773,50 za pozicijo I ter 9.758 za pozicijo II. Posledično, po mnenju vlagatelja, ni razvidno, po katerih cenah izbrani ponudnik ponuja posamezne postavke iz ponudbenega predračuna. Cena na enoto za posamezne postavke v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika je nedoločena in nedoločljiva. Takšne napake skladno s tretjim odstavkom 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ni dovoljeno odpravljati. Naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila ni ugotovil po kakšni skupni ponudbeni vrednosti oddaja javno naročilo, saj je upošteval cene iz ponudbenega predračuna, medtem ko je ignoriral obrazec 3. Naročnik ni pridobil pojasnila izbranega ponudnika, katere cene so pravilne, vendar tudi če bi ga, bi to bilo v nasprotju z 78. členom ZJN-2. Če je cena na enoto za posamezno postavko nedoločena ali nedoločljiva, bi sprememba ponudbe v tem delu (npr. pojasnilo izbranega ponudnika, katera cena je pravilna) pomenila prepovedano spremembo cene na enoto. Cena na enoto je bistvena sestavine bodoče pogodbe, saj brez nje ni mogoče izpeljati obračuna in izplačila dogovorjenih del. Brez dodatnih pogajanj ali dogovorov o ponudbi, s katero bi naročnik in izbrani ponudnik razčistila, kakšna je cena na enoto, naročnik in izbrani ponudnik pogodbe ne moreta skleniti, saj bistvene sestavine pogodbe (cena) v ponudbi niso določno niti določljivo opredeljene. Vlagatelj nadalje navaja, da ne gre za računsko napako, če ponudnik v ponudbi na več mestih navede različne ponudbene cene. Vlagatelj še pojasnjuje, da je (prednastavljeni) obrazec 3 že vseboval opredelitev cene na enoto mere brez DDV za poziciji I in II, vendar sta tako vlagatelj kot drugo uvrščeni ponudnik to pomanjkljivost v razpisni dokumentaciji odpravila tako, da sta predložila obrazec 3, ki je skladen s Tabelo 1. Izbrani ponudnik ni ravnal s skrbnostjo in je v svojo ponudbo vključil dve različni ceni za isto pozicijo. Vlagatelj še dodaja, da napaka v ponudbi izbranega ponudnika vpliva tudi na skupni seštevek točk v okviru merila najugodnejša ponudba, saj je naročnik določil, da bo izbor najugodnejše ponudbe opravil na podlagi izpolnjene Tabele 1 in ponudbenega predračuna.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 2.3.2016, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, navaja, da je ravnal skladno z navodili naročnik ter v ponudbo predložil ponudbeni predračun iz Excelove tabele. Obrazca 3, ki je že bil izpolnjen, ni izpolnil in vsebinsko vanj ni posegal.

Naročnik je dne 10.3.2016 s sklepom zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji navodila glede ponudbenega predračuna zapisal alternativno, ponudniki so ali izpolnili ponudbeni predračun, ki je bil vsebovan v obrazcu 3, ali so za praznim obrazcem 3 predložili ponudbeni predračun iz Excelove tabele. Izbrani ponudnik, ki je podal jasen ponudbeni predračun, se je odločil za slednjo alternativo in za obrazcem 3 predložil Excelov dokument (Tabelo 1, Ponudbeni predračun, Merilo in Tabelo 2). Naročnik je že na Portalu javnih naročnik (vprašanje št. 6 in 8) pojasnil, da je merodajen popis del iz Excelovega dokumenta, na podlagi katerega se cene prenesejo v ponudbeni predračun. Napak v ceni na enoto oziroma vrednosti postavke v ponudbi izbranega ponudnika ni, prav tako v obravnavanem primeru ne gre za računsko napako. Naročnik še navaja, da izbrani ponudnik v obrazec 3 vsebinsko ni posegel in da je izbrani ponudnik podal ceno na enoto za posamezne postavke le na enem mestu (za obrazcem 3), zato je mogoče jasno ugotoviti, za katere cene izbrani ponudnik ponuja storitve.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 15.3.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 17.3.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da se na Portalu javnih naročil objavljeni vprašanji 6 in 8 ne nanašata na revizijske argumente. Pri vprašanju, ali je izbrani ponudnik navedel različni ceni na enoto, ni relevantno, ali je izbrani ponudnik obrazec 3 izpolnil sam ali naročnik. Izbrani ponudnik bi moral poseči v obrazec 3, ali pa ga ne bi smel predložiti v ponudbi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma za obdobje do konca leta 2017 z enim ponudnikom, in sicer s tistim ponudnikom, ki bo glede na merila oddal najugodnejšo (popolno) ponudbo (točka I.1 »Predmet javnega naročila« in točka III.2 »Merila za izbiro najugodnejše ponudbe« razpisne dokumentacije). V obdobju veljavnosti okvirnega sporazuma bo naročnik storitve, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, »naročal sproti po potrebi« (točka I.1 »Predmet javnega naročila« razpisne dokumentacije).

V obravnavani zadevi je med strankama sporno naročnikovo ravnanje v zvezi s pregledovanjem in ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, zato bi jo naročnik moral izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil dva ponudbena predračuna, iz katerih izhajata različni ceni na enoto za pozicijo I in pozicijo II. Posledično po mnenju vlagatelja ceni na enoto za poziciji I in II ponudbenega predračuna v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika nista jasno določeni, takšne napake pa skladno 78. člena ZJN-2 ni mogoče odpraviti. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ceno na enoto za posamezne pozicije podal le na enem mestu in da je posledično ponudbeni predračun, ki je predložen v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, jasen in ne vsebuje (računskih) napak.

Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 naročnik iz postopka izloči ponudbo, ki ni popolna. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik mora pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Ponudbeni predračun je, kot to navaja tudi vlagatelj, eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj se na njegovi podlagi (običajno) določi skupna vrednost ponudbe, ki je ne samo bistvena sestavina bodoče pogodbe, temveč tudi bodisi izključno bodisi najpomembnejše merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, zaradi česar špekulacij v zvezi z njim ni mogoče dopustiti. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da ponudniki skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 ne smejo spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril (razen pri popravi očitne računske napake, pri čemer pa se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati, glej četrti odstavek 78. člena ZJN-2), morajo ponudniki ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka.

V zvezi s ponudbenim predračunom je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka II.4 »Ponudbena cena« in točka IV »Specifikacije«) zapisal: »Ponudbeno ceno ponudnik oblikuje na podlagi Excelovega dokumenta »Vzdrževanje nepremičnin v lasti družbe DUTB« – Tabela 1 (poglavje Specifikacije), ki je sestavni del razpisne dokumentacije« ter »Ponudnik v vse postavke v Tabelo 1 vpiše svojo ponudbeno ceno in na podlagi le-te pripravi ponudbeni predračun«. Excelov dokument »Vzdrževanje nepremičnin v lasti družbe DUTB«, ki ga je naročnik pripravil v razpisni dokumentaciji, je sestavljen iz:
- zavihka »Tabela 1: Spisek del na enoto mere (storitev vzdrževanja)« (v nadaljevanju: Tabela 1)
- zavihka »Ponudbeni predračun« (v nadaljevanju: Excelov dokument – Ponudbeni predračun),
- zavihka »Merilo« (v nadaljevanju: Tabela merilo),
- zavihka »Tabela 2: Informativni spisek nepremičnin, ki jih je/bo DUTB prevzela v svojo last«.

V Tabeli 1 je naročnik v stolpcu »Vrsta vzdrževalnega dela« z zaporednimi številkami od 1 do 304 opredelil posamezne storitve vzdrževanja nepremičnin, ki jih je združil v smiselne skupine storitev vzdrževanja oziroma pozicije, pri čemer pozicijo I (storitve, ki se nanašajo na vodovodne inštalacije) predstavljajo posamezne storitve vzdrževanja od zaporedne številke 1 do 35, pozicijo II (storitve v zvezi z okni in vrati) predstavljajo posamezne storitve vzdrževanja od zaporedne številke 36 do 75…in pozicijo XI predstavljajo posamezne storitve vzdrževanja od zaporedne številke 293 do 304. Smiselne skupine storitev oziroma pozicije so v Tabeli 1 med seboj ločene z vrstico »Skupaj«. Naročnik je za vsako posamezno storitev vzdrževanja navedel »enoto mere« (npr. kos, m2, h). Poleg tega je naročnik v Tabeli 1 oblikoval stolpca »Cena v EUR (brez DDV)« in »Cena v EUR (z DDV)«, v katera so ponudniki za vsako posamezno storitev vzdrževanja nepremičnin vpisali ponudbeno ceno (z in brez DDV). Preko vpisanih formul so se vpisane vrednosti v stolpcu »Cena v EUR (brez DDV)« in stolpcu »Cena v EUR (z DDV)« za posamezne storitve vzdrževanja, ki predstavljajo posamezno (smiselno skupino storitev oziroma) pozicijo, samodejno seštevale v pripadajoči vrstici »Skupaj«.

Kot izhaja iz citiranega dela razpisne dokumentacije, so ponudniki na podlagi Tabele 1 pripravili »Ponudbeni predračun«. Naročnik je v razpisni dokumentaciji tabelo ponudbeni predračun oblikoval v dveh dokumentih. V obrazcu – Ponudbeni predračun (zaporedna številka 3, točka V »Priloge – Obrazci« razpisne dokumentacije) je naročnik oblikoval tabelo, v katero so ponudniki za pozicije od I do XI (ročno) vpisali »Skupna cena na EM brez DDV« in »Skupna cena na EM z DDV«. Že na tem mestu gre ugotoviti, kar med strankama niti ni sporno, da je v izpostavljenem obrazcu za pozicijo I kot »Skupna cena na EM brez DDV« vpisano »10« in kot »Skupna cena na EM z DDV« »0«, ter da je za pozicijo II kot »Skupna cena na EM brez DDV« vpisano »13« in kot »Skupna cena na EM z DDV« »0«. Naročnik je nadalje ponudbeni predračun oblikoval tudi v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun, v katerem je naročnik oblikoval identično tabelo kot v obrazcu – Ponudbeni predračun (razen vpisanih vrednosti za poziciji I in II). Naročnik je torej tudi za tabelo, ki se nahaja v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun, predvidel vpis »Skupna cena na EM brez DDV« in »Skupna cena na EM z DDV« za pozicije od I do XI. Ugotoviti gre, da ponudnikom te tabele ni bilo potrebno (ročno) izpolnjevati, saj so vrednosti »Skupna cena na EM brez DDV« in »Skupna cena na EM z DDV« za posamezne postavke samodejno prenesle iz ustrezne oziroma pripadajoče vrstice »Skupaj« Tabele 1 .

Že na tem mestu gre ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pripravil tudi dokument Tabela merilo, v katerem je oblikoval dve tabeli. V prvi tabeli je naročnik predstavil formulo, po kateri bo razvrstil prejete ponudbe od najbolj ugodne do najmanj ugodne ponudbe, oziroma uteži (ponderje) za posamezne pozicije. V drugi tabeli je naročnik oblikoval stolpec »Skupna cena na EM brez DDV« in stolpec »Izračun uteži«. Ugotoviti gre, da ponudnikom navedene tabele ni bilo potrebno ročno izpolnjevati, saj se je za vsako pozicijo od I do XI v stolpec »Skupna cena na EM brez DDV« samodejno prenesla vrednost »Skupna cena na EM brez DDV« iz tabele Excelovega dokumenta – Ponudbeni predračun, nato pa se je za vsako posamezno pozicijo v stolpcu »Izračun uteži« samodejno izračunal količnik med vrednostjo »Skupna cena na EM brez DDV« in utežjo (ponderjem) za posamezno pozicijo.

V razpisni dokumentaciji je naročnik določil tudi, katere dokumente, ki se nanašajo na ponudbeno ceno, morajo ponudniki predložiti v ponudbeno dokumentacijo, in sicer je v obrazcu – Ponudbeni predračun zapisal:
»Ponudnik izpolni ponudbeni predračun, ki je v obrazcu 3 ALI pa priloži, za praznim obrazcem št. 3, ponudbeni predračun iz Excelove tabele.
Ponudnik mora za Obrazcem št. 3 predložiti natisnjeno, izpolnjeno in podpisano Tabelo 1 in delovni list merilo.
Ponudnik mora prav tako celoten Excelov dokument (Tabelo 1, Ponudbeni predračun, Merilo in Tabelo 2) predložiti v elektronski verziji, kot je navedeno v točki IV. Specifikacije«

Iz predstavljenega dela razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik predvidel, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo:
- bodisi izpolnjen obrazec – Ponudbeni predračun, (natisnjeno, izpolnjeno in podpisano) Tabelo 1 in Tabelo merilo,
- bodisi prazen obrazec – Ponudbeni predračun, (natisnjeno, izpolnjeno in podpisano) Tabelo 1, Excelov dokument – Ponudbeni predračun in Tabelo merilo.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, kar med strankama ni sporno, je razvidno, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil:
1. podpisan in žigosan obrazec – Ponudbeni predračun, in sicer v obliki in z vsebino, kot ga je pripravil naročnik v razpisni dokumentaciji, torej tabelo ponudbenega predračuna, v kateri je za pozicijo I kot »Skupna cena na EM brez DDV« vpisana vrednost 10 in kot »Skupna cena na EM z DDV« vrednost 0; poleg tega je za pozicijo II kot »Skupna cena na EM brez DDV« vpisana vrednost 13 in kot »Skupna cena na EM z DDV« vrednost 0;
2. izpolnjeno, podpisano in žigosano Tabelo 1, v kateri je za pozicijo I kot »Cena v EUR (brez DDV)« vpisana vrednost 2.773,5 in kot »Cena v EUR (z DDV)« vrednost 3.383,67; za pozicijo II je kot »Cena v EUR (brez DDV)« vpisana vrednost 9.758 in kot »Cena v EUR (z DDV)« vrednost 11.904,76;
3. izpolnjen, podpisan in žigosan Excelov dokument – Ponudbeni predračun, v kateri je v tabeli ponudbeni predračun za pozicijo I kot »Skupna cena na EM brez DDV« vpisana vrednost 2.773,5 in kot »Skupna cena na EM z DDV« vrednost 3.383,67; za pozicijo II je kot »Skupna cena na EM brez DDV« vpisana vrednost 9.758 in kot »Skupna cena na EM z DDV« vrednost 11.904,76;
4. izpolnjeno, podpisano in žigosano Tabelo merilo, v kateri je za pozicijo I kot »Skupna cena na EM brez DDV« vpisana vrednost 2.773,5, medtem ko je za pozicijo II kot »Skupna cena na EM brez DDV« vpisana vrednost 9.758.

Na podlagi predstavljenega dela ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika Državna revizijska komisija pritrjuje navedbam naročnika (in izbranega ponudnika), da je izbrani ponudnik sledil navodilom razpisne dokumentacije na način, da je v ponudbeno dokumentacijo (poleg zahtevane Tabele 1 in Tabele merilo) predložil ponudbeni predračun v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun ter da je posledično za presojo in vrednotenje ponudbe izbranega ponudnika relevanten ponudbeni predračun v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil tudi obrazec – Ponudbeni predračun, ki ni »prazen«, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, saj sta v njem vpisani »Skupna cena na EM z DDV« za pozicijo I in pozicijo II. Vendar ne gre spregledati, da je izpostavljeni vrednosti za poziciji I in II ponudbenega predračuna vpisal (že) naročnik oziroma da je naročnik v razpisni dokumentaciji pripravil obrazec – Ponudbeni predračun, ki je imel v ponudbenem predračunu že vpisani »Skupna cena na EM z DDV« za pozicijo I in pozicijo II. Izbrani ponudnik je v ponudbeno dokumentacijo torej predložil obrazec – Ponudbeni predračun v obliki in z vsebino, kot ga je vnaprej pripravil naročnik v razpisni dokumentaciji. V sporni obrazec izbrani ponudnik ni (vsebinsko) posegel in ga ni spreminjal, kar po presoji Državne revizijske komisije pomeni, da za izbranega ponudnika podatki, ki so navedeni v izpostavljenem obrazcu, niso relevantni, pač pa so relevantni podatki, ki jih je navedel v ponudbenem predračunu v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun.

Pri tem gre še poudariti, da so ponudniki tabelo ponudbeni predračun (ne glede na vprašanje ali se le-ta nahaja v obrazcu – Ponudbeni predračun ali v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun) pripravili na podlagi izpolnjene Tabele 1, v katero so ponudniki vpisali ponudbene cene (z in brez DDV) za posamezne storitve vzdrževanja, ki jih je naročnik združil v posamezne pozicije. V obravnavanem primeru ponudbene cene za posamezne storitve vzdrževanja predstavljajo cene na enoto, katerih skladno z 78. členom ZJN-2 ni mogoče spreminjati, medtem ko vrednosti posamezne pozicije predstavljajo vsoto vrednosti posameznih storitev vzdrževanja, ki jih je naročnik združil v posamezne pozicije. Tabela ponudbeni predračun v obrazcu – Ponudbeni predračun in v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun tako po vsebini dejansko predstavlja povzetek oziroma rekapitulacijo Tabele 1, saj v ponudbenem predračunu »Skupna cena na EM brez DDV« (oziroma »Skupna cena na EM z DDV«) pozicije I predstavlja seštevek ponudbene cene brez DDV (oziroma ponudbene cene z DDV) za storitve vzdrževanja, ki so navedene v Tabeli 1 od zaporedne številke 1 do 35, medtem ko v ponudbenem predračuna »Skupna cena na EM brez DDV« (oziroma »Skupna cena na EM z DDV«) pozicije II predstavlja seštevek ponudbene cene brez DDV (oziroma ponudbene cene z DDV) za storitve vzdrževanja, ki so navedene v Tabeli 1 od zaporedne številke 36 do 75.

Ugotoviti gre, da podatki, ki so navedeni v ponudbenem predračunu v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun, katerega je izbrani ponudnik predložil ponudbeni dokumentaciji, izhajajo iz Tabele 1, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo in za katero vlagatelj ne zatrjuje, da vsebuje kakršnekoli pomanjkljivosti. Izbrani ponudnik je v Tabeli 1 vpisal ponudbeno ceno (z in brez DDV) za posamezne storitve vzdrževanja, pri čemer gre ugotoviti, da vsota ponudbenih cen brez DDV (oziroma ponudbenih cen z DDV) za posamezne storitve vzdrževanja od zaporedne številke 1 do 35 znaša 2.773,5 (oziroma 3.383,67), identično vrednost pa je izbrani ponudnik navedel kot »Skupna cena na EM brez DDV« (oziroma »Skupna cena na EM z DDV«) za pozicijo I v ponudbenem predračunu v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračuna. Nadalje gre ugotoviti, da vsota ponudbenih cen brez DDV (oziroma ponudbenih cen z DDV) za posamezne storitve vzdrževanja od zaporedne številke 36 do 75 znaša 9.758 (oziroma 11.904,76), identično vrednost je izbrani ponudnik navedel kot »Skupna cena na EM brez DDV« (oziroma »Skupna cena na EM z DDV«) za pozicijo II v ponudbenem predračunu v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračuna. Na drugi strani podatki, ki so navedeni v obrazcu – Ponudbeni predračun, katerega je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo [in sicer za pozicijo I vrednost 10 (oziroma 0) kot »Skupna cena na EM brez DDV« (oziroma »Skupna cena na EM z DDV«) ter za pozicijo II vrednost 13 (oziroma 0) kot »Skupna cena na EM brez DDV« (oziroma »Skupna cena na EM z DDV«)] ne izhajajo iz Tabele 1, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo, kar je tudi logično, saj je ponudbeni predračun v obrazcu – Ponudbeni predračun izpolnil naročnik in ne izbrani ponudnik. Zato je tudi na podlagi navedenega mogoče ugotoviti, da je v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika relevanten ponudbeni predračun v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun in ne ponudbeni predračun v obrazcu – Ponudbeni predračun.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika jasno izhaja, da je izbrani ponudnik vrednost posameznih pozicij ponudbenega predračuna predstavil zgolj v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun oziroma da je izbrani ponudnik navedel zgolj eno vrednost pozicije I in II, in sicer v ponudbenem predračunu v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun. Posledično ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji navedel različni »cena na enoto mere« pozicije I in pozicije II oziroma da je »cena na enoto mere« pozicije I in pozicije II v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika nedoločena ali nedoločljiva. Ob takem izhodišču, tj. da je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem delu jasna in nedvoumna, so za rešitev konkretnega spora pravno nerelevantne navedbe vlagatelja, da naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila izbranega ponudnika ni pozval na pojasnilo »katere cene so pravilne«, kot tudi ne odgovor na vprašanje, ali bi naročnik za takšen poziv sploh imel pravno podlago. Ker vlagateljeve navedbe o tem, kdaj ne gre za računske napake v ponudbenem predračunu, temeljijo na (napačni) predpostavki, in sicer da se v ponudbi izbranega ponudnika v izpostavljenem delu nahajajo napake, se Državna revizijska komisija do njih ni vsebinsko opredeljevala, saj niso relevantne za rešitev konkretnega spora. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da zaradi »nedoločljivih cen na enoto mere« ni opredeljena skupna vrednost ponudbe, gre še dodati, da v obravnavanem primeru naročnik sklepa okvirni sporazum z enim ponudnikom in da bo naročnik posamezne storitve vzdrževanja »naročal sproti po potrebi«. Ker torej ni jasno, ali bo naročnik posamezne storitve dejansko oddal in če jih bo, v kakšnem obsegu, o »skupni vrednosti ponudbe« sploh ni mogoče govoriti. Neutemeljene so tudi navedbe vlagatelja, da na podlagi ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti »za katero ceno ponuja svoje storitve«. Izbrani ponudnik je namreč ponudbeno ceno za posamezne storitve vzdrževanja predstavil v Tabeli 1, za katero, kot že navedeno, vlagatelj ne zatrjuje nobenih pomanjkljivosti.

Tudi navedbe vlagatelja v zvezi z merilom za izbiro najugodnejše ponudbe temeljijo na napačni predpostavki, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, kateri ponudbeni predračun je relevanten za vrednotenje ponudbe izbranega ponudnika. Pri tem gre še dodati, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka III.2 »Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe«) določil, da bo izbor najugodnejše ponudbe opravil na podlagi izpolnjene Tabele 1 in ponudbenega predračuna, ter da bo oddal javno naročilo tistemu ponudniku, ki bo oddal najugodnejšo ponudbo glede na izračun: »P = 0,05*I + 0,05*II + 0,05*III + 0,05*IV + 0,1*V + 0,05*VI + 0,15*VII + 0,15*VIII + 0,15*IX + 0,15*X + 0,05*XI«, pri čemer rimske številke predstavljajo vrednost posamezne pozicije. Kot že navedeno, je (za oceno popolnosti in) za vrednotenje ponudbe izbranega ponudnika relevanten ponudbeni predračun v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun. Navedeno je potrjeno tudi z dejstvom, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil dokument Tabela merilo, v katerem je že predstavljen izračun za vrednotenje ponudb po zgoraj navedeni formuli, iz katerega je razvidno, da »Skupna cena na EM brez DDV« za pozicijo I znaša 2.773,5, ter da »Skupna cena na EM brez DDV« za pozicijo II znaša 9.758, kot je to izbrani ponudnik predstavil tudi v ponudbenem predračunu v Excelovem dokumentu – Ponudbeni predračun.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavani zadevi vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je sicer poravnal v skladu s pravnim poukom naročnika. Ker se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, temveč na naročnikovo odločitev o izbiri ponudnika, s katerim bo v okviru konkretnega postopka javnega naročanja sklenil okvirni sporazum, je potrebno višino takse določiti v skladu s 74. členom Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015). Ta namreč vsebuje izjemo od ureditve takse za predrevizijski in revizijski postopek, kot je urejena v določbah ZPVPJN, in določa, da ne glede na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN znaša taksa v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000,00 EUR.

Ker je vlagatelj takso za predrevizijski in revizijski postopek namesto v višini 1.000,00 EUR plačal v višini 3.500,00 EUR, bo Državna revizijska komisija o vračilu preplačanega dela takse vlagatelju v znesku 2.500,00 EUR odločila v skladu z določbo 72. člena ZPVPJN.


V Ljubljani, 11.4.2016

Predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana,
- Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana,
- SPL Ljubljana, d.d., Frankopanska ulica 18a, 1519 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana.

V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti: