018-026/2016 Dars, d.d.

Številka: 018-026/2016-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava kažipotne signalizacije na HC H4 Selo-Vrtojba«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Petrič d.o.o., Goriška cesta 57, 5270 Ajdovščina, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesel, Zupančič & Devjak o.p., d.o.o., Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), 5. 4. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja zoper odločitev naročnika, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila Zamenjava kažipotne signalizacije na HC H4 Selo-Vrtojba, št. 402-25/15-SNR/73-I, z dne 6. 1. 2016, se ugodi, predmetna odločitev pa razveljavi.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 8.237,11 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je 24. 4. 2015 sprejel Sklep uprave o pričetku postopka oddaje javnega naročila, št. 000073/2015. Na Portalu javnih naročil je bilo 12. 6. 2015 objavljeno Obvestilo o naročilu, št. objave JN3965/2015, zadnja sprememba pa 7. 7. 2015, št. objave JN4509/2015.

Naročnik je prvo odločitev v predmetnem javnem naročilu, Odločitev o oddaji javnega naročila Zamenjava kažipotne signalizacije na HC H4 Selo-Vrtojba, št. 402-25/15-SNR/73, s katero je ponudbo vlagatelja izločil kot nepopolno, javno naročilo pa oddal drugouvrščenemu ponudniku, Meblo signalizacija d.o.o., Industrijska cesta 5, 5000 Nova Gorica, sprejel 9. 10. 2015. Vlagatelj je zoper predmetno odločitev 4. 11. 2015 vložil zahtevek za revizijo, naročnik pa je zahtevku za revizijo s sklepom, št. 402-8/15-73/15-rev ugodil, razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila ter postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Pred razvrstitvijo ponudb v skladu z merili, je naročnik ponovno izvedel računsko kontrolo ponudbenih predračunov, ugotovil očitne računske napake v ponudbi izbranega ponudnika in jih v skladu s tretjim odstavkom 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013-UPB, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in določbo razpisne dokumentacije, odpravil.

Naročnik je nato pravočasni prispeli ponudbi razvrstil glede na merilo najnižja cena. Pri pregledu prvouvrščene ponudbe, to je ponudbe vlagatelja, je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje referenčnega pogoja iz razpisne dokumentacije, zato je njegovo ponudbo kot nepravilno in posledično nepopolno izločil. Pri pregledu ponudbe drugouvrščenega ponudnika je ugotovil, da ponudba izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in je popolna, zato je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila Zamenjava kažipotne signalizacije na HC H4 Selo-Vrtojba, št. 402-25/15-SNR/73-I, z dne 6. 1. 2016, javno naročilo oddal drugouvrščenemu ponudniku Meblo signalizacija d.o.o., Industrijska cesta 5, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 8. 1. 2016 prejel odločitev o oddaji javnega naročila in 11. 1. 2016 zahteval vpogled v vso dokumentacijo, ki je v postopku javnega naročila nastala s strani naročnika ali drugih oseb ali udeleženih subjektov v postopku ali je bila posredovana s strani izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled organiziral 14. 1. 2016.

II.

Vlagatelj je pravočasno vložil Zahtevek za revizijo zoper Odločitev o oddaji javnega naročila Zamenjava kažipotne signalizacije na HC H4 Selo-Vrtojba, št. 402-25/15-SNR/73-I, z dne 20. 1. 2016, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, naročnik pa naj vlagatelju povrne stroške predrevizijskega in revizijskega postopka. Vlagatelj uvodoma pojasnjuje vnovično vložitev zahtevka za revizijo in navaja, da je povezava, ki sta jo v zadnjih letih sodelovanja ustvarila naročnik in izbrani ponudnik, izjemno močna. Primeroma je navedel več »ključnih poslov dobave prometne signalizacije v zadnjih leti po ustanovitvi družbe Meblo signalizacija d.o.o., Nova Gorica«. Navaja, da naročnik vlagatelju vsakič znova odreče sposobnost za samostojno izvajanje posla, tokrat pa so po njegovem mnenju razlogi za izločitev ne samo brez pravne podlage v razpisni dokumentaciji, ampak tudi celo v nasprotju z določili razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je naročnik kljub prvotno vloženemu zahtevku za revizijo še enkrat izdal vsebinsko enako odločitev o oddaji javnega naročila, zato si vlagatelj to tolmači kot ponoven poskus naročnika, da predmetno javno naročilo odda izbranemu ponudniku, hkrati pa kot popolno neupoštevanje lastnih pravil razpisne dokumentacije. Vlagatelj podrobneje utemeljuje kršitve, ki jih je navedel že v prvotnem zahtevku za revizijo, in sicer: kršitev v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe, kršitev v zvezi s pozivom k spremembi ponudbe in kršitev enakopravne obravnave v povezavi s kršitvijo določb glede dopustne odprave očitne računske napake.

1. Zatrjevana kršitev v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe

Vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v delu, v katerem je bila njegova ponudba izločena iz postopka oddaje javnega naročila kot nepopolna. Ker naročnik glede na predložena referenčna potrdila ni mogel nedvoumno ugotoviti, ali iz njih izhaja izpolnjevanje referenčnega pogoja: »dobava in postavitev prometne signalizacije na državnih cestah pri vsaj enem naročilu v vrednosti ne manjši od 200.000 EUR (brez DDV) ali pri vsaj treh naročilih, vsakem v vrednosti, ne manjši od 65.000 EUR (brez DDV)«, je vlagatelja pozval k predložitvi dodatnih dokazil, iz katerih bo razvidno, kolikšna je bila vrednost dobave in postavitve prometne signalizacije v okviru prvih treh navedenih referenčnih del. Vlagatelj navaja, da je za četrto navedeno referenčno delo naročnik že sam ugotovil, da je po vsebini ustrezno in vrednostno višje od 65.000,00 EUR brez DDV, medtem, ko glede petega referenčnega dela med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da ne dosega vrednostnega praga 65.000,0 EUR brez DDV. Vlagatelj dodaja, da je naročnik po prejemu dodatnih dokazil sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, v kateri je navedel, da je vlagatelj v okviru prvih treh navedenih referenčnih del izvedel jeklene (portalne) konstrukcije za namestitev prometno informativne signalizacije (in v dveh primerih) poleg tega še jekleno varnostno ograjo ter da priglašene reference po vsebini ne izpolnjuje referenčnega pogoja.

Vlagatelj navaja, da je med njim in naročnikom sporno, ali referenčni posli dobave oziroma izvedbe jeklene (portalne) konstrukcije, na katere se pritrjujejo prometni znaki, po vsebini izpolnjujejo zahtevo iz razpisne dokumentacije, to je, da je ponudnik moral izvesti dobavo in postavitev prometne signalizacije na državnih cestah. Vlagatelj se namreč z argumentacijo naročnika in njegovim sklicevanjem na Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/2000 in naslednji; v nadaljevanju: Pravilnik) ne strinja in navaja, da Pravilnik ločene definicije prometne signalizacije sploh ne daje, hkrati pa je naročnik v razpisni dokumentaciji na več mestih podal lastno definicijo, kaj vse smatra pod pojmom »prometna signalizacija«. Vlagatelj zatrjuje, da tako naročnikovo zoževanje definicije prometne signalizacije po roku za oddajo ponudb predstavlja samovoljen poseg naročnika v določila razpisne dokumentacije in poudarja, da se naročnik niti v samem besedilu referenčnega pogoja ni skliceval na Pravilnik, ampak je na različnih mestih razpisne dokumentacije konsistentno podajal definicijo, v okviru katere je tudi portalna konstrukcija prometna signalizacija, in sicer na naslednjih mestih: i) Poglavje 4 (Tehnični pogoji za izvedbo del), točka III.1 Prometna signalizacija, ii) Poglavje 4, točka a) Material, iii) Dodatki k ponudbi, kategorija Prometna signalizacija, iv) vzorec pogodbe, 15. člen. Po navedbah vlagatelja je tako naročnik v razpisni dokumentaciji na več mestih v pojem prometne signalizacije uvrstil tudi portale, konstrukcijo portalov ter tudi varnostno ograjo.

V zvezi s tem vlagatelj dodaja, da bi moral naročnik, v kolikor bi tudi referenčni pogoj razlagal v skladu z določili ostalih delov razpisne dokumentacije, moral ugotoviti, da je vlagatelj referenčni pogoj več kot zadostno izpolnil. Poudarja, da mora biti v primeru izločitve posamezne ponudbe podlaga za izločitev ponudbe v razpisni dokumentaciji nedvoumno določena, kar pa v konkretnem primeru ne drži, naročnikova obrazložitev pa je v nasprotju z določili njegove razpisne dokumentacije. Vlagatelj tako ugotavlja, da je bila njegova ponudba iz postopka oddaje javnega naročila izločena v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, zaradi česar je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2.

2. Zatrjevana kršitev v zvezi s pozivom k spremembi ponudbe

Vlagatelj podredno izpodbija tudi drugo naročnikovo ravnanje, ki je imelo za posledico neutemeljeno izločitev vlagateljeve ponudbe, in sicer dejstvo, da naročnik vlagatelja, v kolikor je menil, da referenčni pogoj res ni izpolnjen, ni pozval k spremembi ponudbe. Vlagatelj navaja, da iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da naročnik predloženega referenčnega potrdila priglašenega podizvajalca vlagatelja ni upošteval, ker bi moral izpolnjevanje referenčnega pogoja izkazati ponudnik. Vlagatelj temu nasprotuje, saj naročnik izpolnjevanja pogoja s podizvajalcem v razpisni dokumentaciji ni prepovedal, prepoved pa bi bila tudi v neskladju z ZJN-2 in preteklo prakso Državne revizijske komisije (št. 018-205/2011, 018-426/2012, 018-33/2013, 018-3152/2013), iz katere izhaja, da ponudnik lahko vedno izpolni pogoj s podizvajalcem, če podizvajalec prevzame pretežni del posla, za katerega se referenčni pogoj izkazuje in če naročnik tega v razpisni dokumentaciji izrecno ne prepove. Nadaljuje, da neizpolnjevanje referenčnega pogoja, skladno s prakso Državne revizijske komisije (št. 018-260/2014, 018/067/2015-13) ne pomeni nepravilnosti, ki je skladno z 78. členom ZJN-2 ne bi bilo dopustno odpraviti.

Dodaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v podčlenu 4.1 (h) Navodil ponudnikom sicer navedel, da morajo biti bistveni podatki razvidni že iz ponudbe ter da bo naročnik kot bistveni podatek štel navedbo referenčnega dela, s čemer je onemogočil odpravo formalne nepopolnosti na način, da bi vlagatelj v svoji dopolnitvi lahko navajal nove referenčne posle, ni pa s tako določbo izključil tudi možnosti, da bi se npr. spremenil delež podizvajalca v ponudbi. Vlagatelj navaja, da navedena določba ne pomeni, da v delu reference ponudbe nikakor ni mogoče dopolnjevati ali spreminjati, ampak le, da formalne nepopolnosti ni mogoče odpraviti z navajanjem dodatnih referenčnih poslov, ki niso bili navedeni že v ponudbi. Vlagatelj dodaja, da bi odprava formalne nepopolnosti na način, da bi vlagatelj povečal delež del, ki bi jih izvedel priglašeni podizvajalec, vlagatelju omogočila, da bi formalno nepopolnost ponudbe saniral tako, da bi podizvajalcu dodelil pretežni del posla, ki se nanaša na vsebino referenčnega pogoja, s čimer bi bil referenčni pogoj tudi za naročnika nedvoumno izpolnjen.

V zvezi s tem revizijskim razlogom vlagatelj zaključuje, da naročnik v nobenem primeru ni imel pravne podlage, da brez poziva na spremembo ponudbe v tem delu zaključi, da vlagatelj tega posla ni sposoben izvesti in predlaga, da naročnik in Državna revizijska komisija ugotovita, da je naročnik kršil 78. člen ZJN-2 s tem, ko je ponudbo vlagatelja izločil, ne da bi vlagatelju pred tem omogočil odpravo formalne nepopolnosti ponudbe.

3. Zatrjevana kršitev enakopravne obravnave v povezavi s kršitvijo določb glede dopustne odprave očitne računske napake

Vlagatelj navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta v svoji ponudbi v Popisih del, v postavkah št. 28 in 29 storil računsko napako, saj je za vsako postavko navedel ceno na enoto 90,00 EUR brez DDV, skupno vrednost pri vsaki izmed navedenih postavk pa je izračunal kot 115,00 EUR brez DDV. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik izbranega ponudnika pred sprejemom prvotne odločitve pozval k podaji soglasja za odpravo računske napake v predmetnih postavkah, posledica naročnikovega poziva pa je bila sprememba končne ponujene cene iz 279.353,20 EUR brez DDV v 279.408,20 EUR brez DDV, torej se je povečala za 50,00 EUR (2 x 25,00 EUR). V fazi ponovnega ocenjevanja ponudb (op. po tem, ko je naročnik ugodil prvemu zahtevku za revizijo) je naročnik izbranega ponudnika ponovno pozval k podaji soglasja za odpravo računske napake, na podlagi katerega se je zmnožek v vsaki izmed navedenih postavk spremenil iz 115,00 EUR brez DDV na 90,00 EUR brez DDV, kar je imelo za posledico znižanje osnove za 50,00 EUR brez DDV. Vlagatelj pri tem ugotavlja, da naročnik ni upošteval, da se zaradi ugotovljene računske napake spremeni tudi postavka »nepredvidena dela (10% od skupne vrednosti predračunskih postavk)«, katere vrednost je v celoti odvisna od vrednosti posameznih postavk iz predračuna, kar je v nasprotju z 78. členom ZJN-2, ki določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto. Vlagatelj zatrjuje, da v predračunu izbranega ponudnika tako še zmeraj obstaja računska napaka, saj vrednost nepredvidenih del ostaja 25.396,20 EUR brez DDV, medtem ko bi po spremembi vrednosti postavk 28 in 29, vrednost nepredvidenih del morala znašati 25.391,20 EUR brez DDV in kot taka ne ustreza predpisanim 10%, kot je to zahteval naročnik.

Vlagatelj dodaja, da tovrstna napaka ne predstavlja dopustne izjeme iz 78. člena ZJN-2 in odprava nepopolnosti v ponudbi izbranega ponudnika sploh ni dopustna. Postavka »nepredvidena dela (10% od skupne vrednosti predračunskih postavk)« namreč predstavlja samostojno postavko, katere cena se ne sme spreminjati, o čemer je večkrat odločila tudi Državna revizijska komisija (sklep št. 018-022/2013-5, 018-016/2015-4). Vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje, da naročnik tovrstne računske napake v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika sploh ne more zakonito odpraviti, ampak bi moral ponudbo kot nepopolno izločiti iz postopka javnega naročanja.

Vlagatelj dodaja še, da ne gre zanemariti niti, da je naročnik izbranega ponudnika v predmetnem postopku dvakrat pozval k odpravi očitne računske napake, pri čemer je izbrani ponudnik že prvič, brez kritične presoje, podal svoje soglasje k napačnemu znesku. Tako, kot je formalno nepopolno ponudbo dopustno odpraviti zgolj enkrat, je tudi glede podajanja soglasja k odpravi računske napake nedopustno, da bi izbrani ponudnik svojo izjavo volje spreminjal. Večkratno podajanje izjave volje brez kritične presoje, za kakšno vsebino se izjava volje podaja, je tako z vidika javnonaročniške zakonodaje, kot tudi z vidika vzpostavljanja obligacije, neresna in nedopustna, saj pogodbenim strankam ne zagotavlja pravne varnosti.

Vlagatelj naročniku in Državni revizijski komisiji v zvezi s tem revizijskim očitkom predlaga, da ugotovita, da je naročnik kršil 9. in 78. člen ZJN-2, saj je izbranemu ponudniku omogočil dvakratno odpravo računske napake, pri čemer pa izbrani ponudnik vseh računskih napak sploh ni odpravil, niti to ne bi bilo dopustno, naročnik pa je njegovo ponudbo vseeno označil kot popolno, hkrati pa naročnik vlagatelju odprave očitane pomanjkljivosti ni omogočil in ponudbo že vnaprej označil kot nepopolno.

III.

Izbrani ponudnik se je 29. 1. 2016 izjasnil o navedbah vlagatelja v Izjasnitvi izbranega ponudnika o zahtevku za revizijo, v kateri naročniku in Državni revizijski komisiji predlaga, da vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrneta kot neutemeljen, vlagatelju oziroma naročniku (odvisno od utemeljenosti zahtevka za revizijo) pa naložita, naj izbranemu ponudniku povrne stroške predrevizijskega in revizijskega postopka.

Izbrani ponudnik navaja, da naročnik pojma prometna signalizacija v razpisni dokumentaciji ni definiral, zato je potrebno pri presoji, ali se predložene reference vlagatelja nanašajo na dobavo in postavitev prometne signalizacije, upoštevati definicijo prometne signalizacije, kot je določena v Pravilniku. Navaja, da je iz opredelitve prometne signalizacije v Pravilniku očitno, da jeklene (portalne) konstrukcije niso navedene med prometno signalizacijo in jih ni mogoče šteti za prometno signalizacijo, varnostne ograje, za montažo katerih je vlagatelj predložil več referenc, pa skladno s Pravilnikom sodijo med prometno opremo, zato njihova navedba ne izkazuje usposobljenosti vlagatelja za izvedbo predmetnega javnega naročila in posledično teh referenc ni dovoljeno upoštevati kot ustreznih. Nadaljuje, da je tudi iz samega naslova javnega naročila razvidno, da je naročnik razpisal oddajo javnega naročila za zamenjavo kažipotne signalizacije, ne zgolj za zamenjavo posameznih pomožnih elementov kažipotne (prometne) signalizacije, med katere spadajo npr. jeklene (portalne) konstrukcije. Nadaljuje, da iz popisa del izhaja, da glavnino del, ki jih bo moral izvesti izbrani ponudnik predstavlja: oblikovanje prometnih znakov in tabel, tisk, lepljenje in aplikacija svetlobno odbojne folije na podlago prometnih znakov in tabel, šele v zadnji fazi pa bo moral izbrani ponudnik izdelano kažipotno signalizacijo montirati na nosilno konstrukcijo in jo postaviti ob vozišču. Izbrani ponudnik pritrjuje naročniku, da referenca (zgolj) za izdelavo kovinskih portalnih konstrukcij ne dokazuje vlagateljeve usposobljenosti za izdelavo prometne signalizacije in dodaja, da po naravi stvari predstavljajo jeklene konstrukcije le pomožni element prometnim znakom, saj omogočajo njihovo pritrditev, nikakor pa ni mogoče zavzeti stališča, da je že vsaka jeklena (portalna) konstrukcija (brez prometnih znakov, turistične ali druge obvestilne signalizacije) sama po sebi prometna signalizacija, kar želi prikazati vlagatelj. Izbrani ponudnik zatrjuje, da skuša vlagatelj v zahtevku za revizijo prikazati tudi, da naj bi naročnik na več mestih razpisne dokumentacije podajal konsistentno definicijo pojma prometna signalizacija, po kateri naj bi bila vsaka portalna konstrukcija prometna signalizacija, posamezne dele razpisne dokumentacije jemlje iz konteksta in si posledično zmotno tolmači pojem prometne signalizacije, ki v razpisni dokumentaciji ni definiran. Izbrani ponudnik navaja, da je naročnik v točki III.1 Prometna signalizacija, dodatne zahteve definiral le najpomembnejše tehnične zahteve, ki se nanašajo na svetlobno odbojne folije in prometne znake kot celoto, zato teh (minimalnih) tehničnih zahtev, ni mogoče šteti kot definicijo prometne signalizacije. Naročnik je v navedeni točki pojasnil, da se kvalitativni kriteriji nanašajo na vertikalno prometno signalizacijo (pri čemer izbrani ponudnik poudarja, da prometna signalizacija in vertikalna prometna signalizacija nista isti pojem), in sicer je naročnik kot vertikalno prometno signalizacijo opredelil skupek: 1. prometnih znakov, 2. pritrdilnih elementov in 3. nosilnih drogov in ogrodij ter konstrukcij za prometne znake. Ob pravilnem razumevanju določb je po mnenju izbranega ponudnika jasno, da portali in polportali samostojno ne predstavljajo vertikalne prometne signalizacije, ampak zgolj njeno sestavino in da je mogoče o vertikalni prometni signalizaciji govoriti le takrat, kadar so podani vsi našteti elementi skupaj. V zvezi s tem revizijskim razlogom izbrani ponudnik zaključuje, da se vlagatelj glede obstoja definicije prometne signalizacije neutemeljeno sklicuje na določbe Dodatka k ponudbi, v katerem je naročnik določil garancijske roke za vsak posamezen element prometne signalizacije ter na določbe osnutka pogodbe in poudarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni razširil definicije prometne signalizacije, kot jo določa Pravilnik, hkrati pa je po roku za oddajo ponudb tudi ni zoževal, kot zatrjuje vlagatelj, ampak je ves čas, konsistentno sledil edini, za konkretni primer relevantni, definiciji, kot je določena v Pravilniku. Kljub vsemu pa izbrani ponudnik priznava, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel nekatere sestavne dele prometne signalizacije in za vsak tak element posebej določil kvalitativne kriterije oziroma najkrajšo zahtevano garancijsko dobo.

Glede reference nominiranega podizvajalca vlagatelja izbrani ponudnik navaja, da le-ta ne izpolnjuje naročnikovih referenčnih zahtev, saj cestna podjetja prometno signalizacijo na državnih cestah le vzdržujejo (montirajo in postavljajo), ne pa tudi proizvajajo, zato po njegovem mnenju vlagatelj ni predložil reference, ki bi dokazovala, da je priglašeni podizvajalec proizvedel, dobavil in postavil prometno signalizacijo, skladno z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije.

Izbrani ponudnik navaja tudi, da dejstvo, da vlagatelj v 23 letih ni uspel zbrati referenc, skladno z zahtevami razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, dokazuje, da je vlagatelj res proizvajalec prometne opreme (kovinskih konstrukcij in varnostnih ograj), ni pa proizvajalec prometne signalizacije. Za razliko od vlagatelja izbrani ponudnik posluje šele od leta 2012, pa je v dobrih treh letih vseeno izvedel dovolj referenčnih projektov, da lahko brez težav izpolnjuje naročnikove referenčne zahteve. Dodaja, da so tudi vlagateljeve pavšalne navedbe o zgolj navidezno zagotovljeni konkurenci pri predmetnem javnem naročilu netočne in zavajajoče, saj imata po njegovem mnenju za izvedbo podobnih poslov v Sloveniji ustrezne reference vsaj še dva proizvajalca prometne signalizacije.

Izbrani ponudnik nasprotuje tudi navedbam vlagatelja glede očitka o neenakopravni obravnavi in navaja, da je izbrani ponudnik vsa pretekla dela za naročnika izvedel na podlagi pred tem izvedenega postopka javnega naročanja in samo dejstvo, da je izbrani ponudnik z naročnikom sodeloval v preteklosti, nikakor ne prejudicira odločitve v konkretnem postopku. Kot neutemeljene označuje tudi vlagateljeve navedbe, da je bilo kršeno načelo enakopravne obravnave, zato, ker naj bi naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozval k odpravi računske napake, hkrati pa naročnik vlagatelju ni omogočil, da bi naknadno spreminjal reference. Navaja, da se v prvem primeru napak šteje ponudba kot formalno nepopolna in v zvezi z njo naročnik izbranega ponudnika pozove k dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe, nasprotno pa so neustrezne reference vsebinska pomanjkljivost ponudbe, zaradi česar je potrebno tako ponudbo izločiti.

Izbrani ponudnik navaja, da vlagatelj zmotno trdi, da bi mu moral naročnik, ker je ocenil, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje referenčnih zahtev, dati možnost, da spremeni svojo vsebinsko nepopolno ponudbo, saj gre po enotnem stališču Državne revizijske komisije v primeru, če so ponudbi priložene reference, ki ne ustrezajo naročnikovim zahtevam, za vsebinsko nepopolno in ne za formalno nepopolno ponudbo (odločitev št. 018-169/2014). V zvezi z navedbami vlagatelja o tem, da bi mu moral naročnik omogočiti dopolnitev ponudbe – spremembo deleža oziroma obsega dela priglašenega podizvajalca, ki bi vlagatelju omogočila, da bi nepopolnost ponudbe saniral na način, da bi podizvajalcu dodelil tisti del posla, ki se nanaša na vsebino reference podizvajalca, s čemer bi bil naročnikov referenčni pogoj izpolnjen, izbrani ponudnik navaja, da so takšna vlagateljeva naziranja zmotna. Edino izjemno od splošnega pravila, po katerem morajo ponudniki v roku za oddajo ponudb naročniku predložiti popolno ponudbo predstavlja institut dopolnitve formalno nepopolnih ponudb. Izbrani ponudnik navaja, da o formalno nepopolni ponudbi govorimo v primeru pomanjkanja posameznih elementov ponudbe ali v primeru njene nejasnosti ter da v konkretnem primeru ne gre niti za manjkajočo dokumentacijo niti za nejasnost ponudbene dokumentacije in posledično ne za formalno nepopolnost ponudbe, pač pa za vsebinsko nepopolnost. V zvezi s tem izbrani ponudnik zaključuje, da naročnik vlagatelju ni smel omogočiti spremembe vsebinsko nepopolne ponudbe glede obsega in vrste del, ki jih bo izvedel podizvajalec, saj bi s tem kršil ZJN-2, pri tem pa se sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-135/2014.

Glede računske napake v Popisih del v postavkah št. 28 in 29 izbrani ponudnik priznava, da je očitno računsko napako res storil, in sicer je za vsako od obeh navedenih postavk navedel ceno na enoto 90,00 EUR brez DDV, skupno (zmnožek) pri vsaki izmed obeh postavk pa je namesto 90,00 EUR brez DDV izračunal 115,00 EUR brez DDV. Na podlagi prvega poziva k podaji pisnega soglasja k popravku očitne računske napake, se je končna ponujena cena povišala za skupaj 50,00 EUR brez DDV. Po ugoditvi prvemu zahtevku za revizijo vlagatelja, je naročnik ponovno izvedel računsko kontrolo ponudbenih predračunov ter pri izbranem ponudniku ugotovil isto očitno računsko napako pri postavkah št. 28 in 29 kot v prvem postopku ter pri postavki »nepredvidena dela«, zato je izbranega ponudnika pozval k podaji soglasja k popravku očitne računske napake. Izbrani ponudnik je pravočasno podal svoje soglasje, njegova končna ponujena cena pa se je znižala na 279.303,20 EUR brez DDV. Izbrani ponudnik nasprotuje vlagatelju, ki zatrjuje, da postavka »nepredvidena dela« predstavlja samostojno postavko (»ceno na enoto«), katere cena se s popravkom očitne računske napake ne bi smela spreminjati. Izbrani ponudnik navaja, dače naj bi bila vrednost v postavki »nepredvidena dela« očitna računska napaka, ki nastane zaradi računskih operacij in zakonsko gledano predstavlja formalno pomanjkljivost, potem ne more biti isti znesek hkrati zaradi istega razloga tudi vsebinska pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere bi bilo mogoče ponudbo izločiti. Izbrani ponudnik dodatno pojasnjuje tudi, da postavka »nepredvidena dela« ni del ponudbenega predračuna, ampak del rekapitulacije. Izbrani ponudnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-275/2006, kjer je naročnik pri ponudbi izbranega ponudnika ugotovil računsko napako pri seštevku na obrazcu rekapitulacija, zato je s soglasjem izbranega ponudnika, ki mu ga je le-ta pisno podal na podlagi njegovega poziva, ugotovljeno računsko napako odpravil, Državna revizijska komisija pa je zaključila, da je vzrok za različni ponudbeni ceni izbranega ponudnika zgolj napaka v osnovni računski operaciji (seštevku cen) ter da je taka sprememba ponudbene vrednosti dopustna. Izbrani ponudnik nasprotuje tudi navedbam vlagatelja, da računska napaka še vedno obstaja. Iz sklepa o odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 6. 1. 2016 je razvidno, da ponudbena cena izbranega ponudnika znaša 279.303,20 EUR brez DDV, torej 253.912,00 EUR brez DDV za dela po predračunskih postavkah in 25.391,20 EUR za nepredvidena dela. Končna cena za nepredvidena dela se je tako znižala iz 25.396,20 EUR na 25.391,20 EUR, s čemer se je popravila računska napaka pri postavki »nepredvidena dela«. Izbrani ponudnik navaja, da ta postavka predstavlja »računsko« kategorijo, katere višina se izračuna avtomatično z računsko operacijo množenja, ob upoštevanju skupne vrednosti predračunskih postavk, zato je tako očitno računsko napako dovoljeno popraviti. Naravo samostojne predračunske postavke imajo le tiste predračunske postavke, katerih višino lahko določi oziroma nanjo vpliva ponudnik.

Izbrani ponudnik pojasnjuje še, da se lahko o ceni na enoto govori le tedaj, kadar je cena v posamezni predračunski postavki podana na enoto mere, postavka »nepredvidena dela« pa tega kriterija ne izpolnjuje, saj gre le za računsko postavko, v kateri cena ni določena na enoto in zato sprememba višine te postavke ne predstavlja nedovoljene spremembe cene na enoto mere. Popravek vrednosti računske postavke »nepredvidena dela« je zgolj posledica popravka očitne računske napake v drugih predračunskih postavkah in nikakor ne popravek cene na enoto, saj gre v navedenem primeru le za izvajanje osnovnih računskih operacij, izbrani ponudnik pa na višino postavke »nepredvidena dela« s svojo voljo sploh ne more vplivati, saj se izračuna avtomatično. Izbrani ponudnik se sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-227/2011, v katerem le-ta dopušča možnost odprave očitnih računskih napak pri več postavkah ponudbenega predračuna hkrati, še posebej v primeru, ko takšna sprememba predstavlja tako zanemarljiv delež skupne ponudbene cene, da je potrebno tovrstno pomanjkljivost izbrane ponudbe označiti kot nebistveno. V konkretnem primeru predstavlja znižanje vrednosti ponudbe za znesek 50,00 EUR brez DDV, v primerjavi s celotno ponudbeno ceno, le 0,0179 % sprememb, tak delež pa je zanemarljiv in gre torej za nebistveno pomanjkljivost.

Na koncu izbrani ponudni opozarja tudi na nespoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2, saj sta v predmetnem postopku javnega naročila prispeli le dve ponudbi, izmed katerih je bila ena ponudba upravičeno že dvakrat izločena kot nepopolna, ponudba drugega ponudnika pa izbrana. Po mnenju izbranega ponudnika je predmetni predrevizijski in revizijski postopek povsem negospodarno voditi, zato bi bilo zahtevek za revizijo potrebno že iz razloga gospodarnosti, zavrniti.

IV.

Naročnik je dne 11. 2. 2016 sprejel Sklep, št. 402-8/16-73/15-rev-1, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da pri oceni vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na zahteve po izvedenih referenčnih delih, ni mogel zanesljivo ugotoviti izpolnjevanja zahtevanih pogojev, zato je vlagatelja pozval, da za referenčna dela od zap. št. 1 do zap. št. 3 predloži dodatna dokazila, iz katerih bo mogoče nedvoumno ugotoviti, kolikšna je bila vrednost dobave in postavitve prometne signalizacije v okviru navedenih referenčnih del. Na podlagi v ponudbi predložene dokumentacije in predloženih dodatnih dokazil je naročnik ponudbo vlagatelja ocenil kot nepopolno, saj vlagatelj zahteve iz razpisne dokumentacije v zvezi z izvedbo referenčni del ni izpolnil. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj z referenčnima deloma pod zap. št. 1 in zap. št. 3 izpolnjuje drugi del zahteve, kot je zapisana v podčlenu 4.1. (h), in sicer je izvedel vsaj eno nosilno konstrukcijo v obliki portala ali polportala, na katerem je pritrjena prometna signalizacija nad voziščem v minimalni površini 12 m2. Naročnik dodaja, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja, kot je zapisan v prvem delu zahteve, in sicer da je ponudnik izvedel dobavo in postavitev prometne signalizacije na državnih cestah pri vsaj enem naročilu v vrednosti ne manjši od 200.000,00 EUR brez DDV ali vsaj treh naročilih, vsakem v vrednosti ne manjši od 65.000,00 EUR brez DDV. Naročnik navaja, da je vlagatelj izkazal, da je v okviru referenčnega dela pod zap. št. 1 izvedel jeklene konstrukcije za namestitev spremenljive prometno informativne signalizacije (SPIS), kar izhaja iz priložene pogodbe s takratnim naročnikom in začasne situacije, v okviru referenčnega dela pod zap. št. 2 je prav tako izvajal SPIS portale ter jeklene varnostne ograje, enak predmet pa so obsegala tudi referenčna dela pod zap. št. 3. Vlagatelj niti po pozivu na dopolnitev ni uspel izkazati, da je izvajal dobavo in postavitev prometne signalizacije na državnih cestah, ampak je izkazal, da je izvajal jeklene varnostne ograje, s čemer je po mnenju naročnika izpolnil le drugi del referenčnega pogoja. Naročnik dodaja, da tudi referenčno delo pod zap. št. 5 ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj ne izpolnjuje niti vrednostnega kriterija, kar med naročnikom in vlagateljem ni sporno.

Naročnik nadaljuje, da je napačno tolmačenje vlagatelja, da so portalne konstrukcije del prometne signalizacije in da nobene osnove nima niti vlagateljevo navajanje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji podal definicijo prometne signalizacije in pri tem določil, da portalne konstrukcije predstavljajo prometno signalizacijo. Naročnik nadaljuje, da je mogoče že iz tega, kako je naročnik oblikoval referenčno zahtevo (op. referenčni pogoj je razdelil na dve zahtevi, ki morata biti izpolnjeni kumulativno) nedvoumno zaključiti, da je naročnik želel pridobiti usposobljenega izvajalca za izvedbo tako prometne signalizacije, kakor tudi nosilnih elementov. Naročnik navaja, da je za tolmačenje pojmov prometna signalizacija in portalne konstrukcije edini merodajen Pravilnik, naročnik pa pojmom v razpisni dokumentaciji ni dajal, niti ni smel dajati nikakršne drugačne vsebine, saj njihovo vsebino določajo javno objavljeni predpisi. Glede na to, naročnik tudi ni zapisal, kaj bo štel kot prometno signalizacijo in kaj kot portalno konstrukcijo, saj to ni bilo potrebno, upoštevaje opredelitev v omenjenem predpisu. Naročnik zatrjuje, da tudi na drugih mestih razpisne dokumentacije ni podajal definicije pojma prometna signalizacija, kar skuša zavajajoče prikazati vlagatelj. Ob ugotovitvi, da portalne konstrukcije niso prometna signalizacija, naročnik zaključuje, da vlagatelj ni izkazal ustreznih referenčnih del.

Glede predložene reference podizvajalca naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil, da mora izvedbo referenčnih del izkazati ponudnik, zato podizvajalčeve reference ni mogel upoštevati. Četudi bi jo bilo potrebno upoštevati, pa naročnik ugotavlja, da vsebinsko ne zadosti referenčnemu pogoju za dobavo in postavitev prometne signalizacije na državnih cestah, saj iz referenčnega potrdila izhaja, da je vlagateljev podizvajalec prometno signalizacijo na državnih cestah postavljal, ni pa vršil njene dobave.

Glede na določbo razpisne dokumentacije, da morajo biti bistveni podatki razvidni že iz ponudbe, ki je po poteku roka za oddajo ponudb postala aksiom, naročnik vlagatelja po poteku roka za oddajo ponudb ni smel več pozivati, da ponudbo v delu referenc spremeni na način, da namesto priloženih referenc, ki ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije, predloži nove reference. Glede na navedeno, naročnik navaja, da ni mogel slediti niti vlagateljevemu predlogu, da bi mu moral naročnik dopustiti spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na referenčna dela.

Naročnik zavrača tudi navedbe vlagatelja glede kršitve načela enakopravne obravnave, saj naročnik ni imel zakonske osnove, da bi vlagatelju dovolil dopolnitev ponudbe v smislu povečanja podizvajalčevega deleža, saj je bilo to podizvajalčevo referenčno delo po vsebini neustrezno, hkrati pa je očitna računska napaka v ponudbi izbranega ponudnika predstavljala napako take vrste, ki jo je bilo skladno z določbami ZJN-2 dopustno popraviti. Tako kot izbrani ponudnik, tudi naročnik zatrjuje to, da pri nepredvidenih delih ne gre za postavko ponudbenega predračuna, zato jo je, ob predhodnem soglasju izbranega ponudnika, mogoče odpraviti in ponudbo oceniti kot popolno. Naročnik zatrjuje, da izbranemu ponudniku prav tako ni omogočil odprave računske napake dvakrat, saj je izbranega ponudnika drugič pozval na podajo soglasja v okviru ponovljene faze ocenjevanja ponudb. Naročnik nasprotuje tudi navedbam vlagatelja, da ni mogoče zakonito odpraviti računske napake v ponudbi izbranega ponudnika iz razloga, ker sprememba cene v postavkah št. 28 in 29 vpliva na spremembo v postavki »nepredvidena dela«, taka sprememba pa pomeni spremembo cene na enoto. Naročnik pojasnjuje, da prepoved iz ZJN-2, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke (itd.), velja za del ponudbenega predračuna, v katerem so navedene postavke od 1 do 47, ki vsebujejo količino, ceno na enoto in skupno ceno, nepredvidena dela pa ne predstavljajo postavke predračuna, ampak so del rekapitulacije in ne vsebujejo cene na enoto. Sprememba v izračunu nepredvidenih del je po mnenju naročnika tako le posledica popravka računskih napak v postavkah predračuna, kot je ugotovil tudi izbrani ponudnik.

V.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 16. 2. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj je 17. 2. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval Opredelitev do navedb naročnika, v kateri je v zvezi z naročnikovo navedbo, da je bilo glede na oblikovano referenčno zahtevo mogoče »nedvoumno« zaključiti, da naročnik nikakor ni imel v mislih nosilnih konstrukcij, ko je zahteval izkaz dobave in postavitve prometne signalizacije, navedel, da se morajo ponudniki ravnati izključno po zapisanih določilih razpisne dokumentacije, katerih nejasnosti ne morejo biti v škodo ponudnikom in ponudniki ne morejo vedeti, kaj je imel naročnik v mislih. Nadaljuje, da se naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni skliceval na Pravilnik, ampak je na več mestih razpisne dokumentacije naštel, kaj sodi pod prometno signalizacijo, pri čemer je pod ta pojem uvrstil tudi nosilne konstrukcije. Vlagatelj zatrjuje tudi, da navedba naročnika, da na referenčni pogoj ni bilo postavljenih nobenih zahtev za dodatna pojasnila, pomeni kvečjemu to, da vlagatelj glede na vsebino razpisne dokumentacije ni dvomil, kaj vse pojem prometna signalizacija predstavlja. V zvezi s tem vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija presodi, da za naročnikovo izjemno zoženo razlago razpisne dokumentacije v slednji ni podlage ter ugotovi, da vlagatelj izpolnjuje referenčni pogoj.

Glede nepriznanja referenčnega dela priglašenega podizvajalca vlagatelj poudarja, da kljub določbi razpisne dokumentacije, da mora referenčni pogoj izpolniti ponudnik, tako skopa določba ne izključuje, da ponudnik izpolnjevanja referenčnega pogoja ne izpolni na način, da angažira podizvajalca, ki pogoj izpolnjuje, kar je vlagatelj tudi storil in zanj celo predložil referenčno potrdilo.

Vlagatelj izpostavlja kontradiktornost naročnika, ko ta na eni strani pri referenčnem pogoju navaja, da posebne določbe razpisne dokumentacije glede pojma prometne signalizacije ne veljajo, saj se uporablja neposredno veljavni predpis, medtem, ko na drugi strani zagovarja stališče, da glede prepovedi dopolnjevanja in spremembe ponudbe v delu referenc posebne določbe razpisne dokumentacije obvezno veljajo in so postale aksiom, zaradi česar se določbe 78. člena ZJN-2 ne uporabljajo.

Vlagatelj opozarja, da naročnik vsebinske neustreznosti reference podizvajalca ni navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila, tudi sicer pa vlagatelj navedbi naročnika nasprotuje. V kolikor je namreč naročnik dvomil v predloženo referenco, bi skladno z 78. členom ZJN-2 vlagatelja lahko pozval k dopolnitvi ali spremembi ponudbe, vlagatelj pa bi ustreznost reference tako lahko dokazal. Vlagatelj navedbe naročnika označuje kot neutemeljene, kontradiktorne in v delu referenc podizvajalca celo neresnične, zato Državni revizijski komisiji predlaga, da ugotovi, da je naročnik kršil 78. člen ZJN-2, ker vlagatelja ni pozval k dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

VI.

Med strankama je sporno, ali referenčni posli dobave oziroma izvedbe jeklene (portalne) konstrukcije, na katere se pritrjujejo prometni znaki, po vsebini izpolnjujejo zahtevo iz razpisne dokumentacije, to je, da je ponudnik moral izvesti dobavo in postavitev prometne signalizacije na državnih cestah.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v točki 4.1 (h) opredelil vsebino referenčnega pogoja, ki ga mora izkazati ponudnik. Upoštevaje popravek vsebine omenjene točke v Dodatku št. 1 k razpisni dokumentaciji, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen 3. 7. 2015, št. objave JN4428/2015, se je referenčni pogoj glasil: »Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih sedmih letih pred objavo predmetnega javnega naročila izvedel dobavo in postavitev prometne signalizacije na državnih cestah in sicer: pri vsaj enem naročilu v vrednosti ne manjši od 200.000,00 EUR (brez DDV) ali pri vsaj treh naročilih, vsakem v vrednosti ne manjši od 65.000,00 EUR (brez DDV) in pri vsaj enem naročilu, ki je vključevalo vsaj eno nosilno konstrukcijo v obliki portala ali polportala, na katerem je pritrjena prometna signalizacija nad voziščem v minimalni površini 12 m2.«

Ponudnik je priglasil pet svojih referenčnih poslov in en referenčni posel priglašenega podizvajalca.

Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da referenčni posli pod zap. št. 1, 2 in 3 vsebinsko ne ustrezajo zahtevi iz razpisnega pogoja, saj portalna konstrukcija in jeklena ograja ne sodita v kategorijo prometne signalizacije, reference priglašenega podizvajalca pa tudi ni upošteval, ker bi moral izvedbo referenčnih del izkazati ponudnik, zaradi česar je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno. Pri tem se je naročnik skliceval na pojem prometne signalizacije, kot ga opredeljuje Pravilnik, kasneje pa je v sklepu o zahtevku za revizijo zapisal še »Za tolmačenje pojmov prometna signalizacija in portalne konstrukcije je edini merodajen Pravilnik …«. Pravilnik v 2. členu določa, da »Prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah sestavljajo: 1) Prometni znaki, ki so: znaki za nevarnost, znaki za izrecne odredbe, znaki za obvestila, dopolnilne table, ki natančneje določajo pomen znaka, ki so mu dodane, in so sestavni del prometnega znaka, ob katerem so, označbe na vozišču in drugih prometnih površinah, drugi znaki za označevanje del, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča, svetlobni prometni znaki in svetlobne označbe, znaki s spremenljivo vsebino, triopan (tristrana piramida), na katerem so lahko upodobljeni znaki za nevarnost, znaki za izrecne odredbe in znaki za obvestila. Oblika znaka za obvestila je v tem primeru lahko prilagojena ploskvi triopana. Policija in subjekti, ki izvajajo nadzor nad plačevanjem cestnine, smejo uporabljati triopan tudi za posredovanje nujnih obvestil udeležencem cestnega prometa. 2) Turistična in druga obvestilna signalizacija, ki je: znaki za obveščanje o kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave in pomembnejših turističnih znamenitostih, znaki za obveščanje o smeri, v kateri so kulturni spomenik, varovano območje narave, pomembnejša turistična znamenitost ter objekt ali naprava znotraj znamenitosti ali naselja, znaki za izraz dobrodošlice na vstopu v državo, regijo, pokrajino, občino ali naselje, znaki za dajanje prometnih, turističnih in drugih informacij na prometnih površinah zunaj vozišča ceste (počivališča, parkirišča) in na drugih površinah ob cesti, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti. 3) Prometna oprema na cestah (v nadaljnjem besedilu: prometna oprema), ki je: oprema za označevanje bližine roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu, oprema za vodenje in kanaliziranje prometa na območju del na cesti, drugih ovir in poškodb vozišča, varnostne ograje, varovalne ograje, montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti-grbine, blažilniki trkov, ograje za pešce, zapornice in polzapornice, oprema za poudarjanje poteka avtoceste ali hitre ceste na območju razcepa, prometna ogledala, oprema proti zaslepljevanju.«

Vlagatelj zatrjuje, da je s sklicevanjem na Pravilnik naročnik neupravičeno zožil opredelitev pojma prometne signalizacije, kot izhaja iz razpisne dokumentacije in zatrjuje, da je naročnik na več mestih razpisne dokumentacije podal lastno definicijo, kaj vse šteje pod pojem prometne signalizacije.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila in ugotovila, da je naročnik
- V Dodatku k Ponudbi, v Dodatku »A«, v katerem so opredeljeni garancijski roki, umestil pojma »konstrukcija portalov« in »postavitev portalov« pod pojem »portali«, le tega pod pojem »Vertikalna signalizacija«, kot skupni imenovalec vseh pojmov pa je naveden pojem »Prometna signalizacija«,
- V poglavju 4, Tehnični pogoji za izvedbo del, v točki III.1 Prometna signalizacija navedel: »S temi tehničnimi pogoji so določene lastnosti vertikalne prometne signalizacije glede kvalitete in načina izvedbe, ki jih mora izpolnjevati vertikalna prometna signalizacija (prometni znaki, pritrdilni elementi ter nosilni drogovi in ogrodja ter konstrukcije za prometne znake …«),
- V poglavju 7, Vzorec pogodbe, pojme enako, kot v zgoraj opisani prvi alineji, razvrstil tudi v 15. členu.

Državna revizijska komisija v zvezi z opredelitvijo vsebine referenčnega posla ugotavlja, da je naročnik pri opisu referenčnih zahtev v splošnem delu zahteve navedel zgolj »izvedel dobavo in postavitev prometne signalizacije na državnih cestah«, hkrati pa ugotavlja tudi, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, kot navedeno v prejšnjem odstavku in kot zatrjuje tudi vlagatelj, na več mestih v razpisni dokumentaciji opredelil pojem prometna signalizacija na način, da je z uporabo alinej in podalinej našteval, kaj vse gre pod omenjeni pojem šteti. Upoštevaje navedene določbe razpisne dokumentacije, upoštevaje okoliščino, da pri navedbi referenčnega pogoja naročnik ni podal nobene podrobnejše definicije pojma prometna signalizacija in upoštevaje, da se naročnik na opredelitev tega pojma z uporabo Pravilnika prvič sklicuje šele v odločitvi o oddaji javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi sledenje navedbam naročnika in izbranega ponudnika, ki zatrjujeta, da so za tolmačenje pojma prometna signalizacija merodajne le določbe Pravilnika, pomenilo nedopustno spreminjanje razpisne dokumentacije po poteku roka za oddajo ponudb, kot ga opredeljuje tretji odstavek 71. člena ZJN-2. V zvezi s tem revizijskim razlogom tako Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da gre, glede na določbe razpisne dokumentacije tudi jeklene (portalne) konstrukcije šteti kot prometno signalizacijo, saj določb razpisne dokumentacije po poteku roka za oddajo ponudb ni več dovoljeno spreminjati.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v odločitvi, št. 018-004/2016), lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Določitev vseh pogojev in vnaprejšnja seznanitev gospodarskih subjektov s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati za sodelovanje na javnem naročilu, predstavlja naročnikovo dolžnost, ki jo ta izpolni tako, da v obvestilu o javnem naročilu navede zahtevane minimalne stopnje sposobnosti (osmi odstavek 41. člena ZJN-2) oziroma v razpisni dokumentaciji navede pogoje za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (3. točka prvega odstavka 71. člena ZJN-2). Na podlagi tega se gospodarski subjekt odloči, ali in na kakšen način bo v konkretnem postopku javnega naročanja sodeloval, hkrati pa v primeru, da je svojo ponudbo oddal, preveri tudi zakonitost naročnikovih ravnanj pri izvedbi postopka javnega naročanja. Naročnik mora namreč v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati popolnost prejetih ponudb le na podlagi vnaprej izrecno določenih in objavljenih zahtev, v nasprotnem primeru bi kršil določbo tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, ki prepoveduje spreminjanje in dopolnjevanje razpisne dokumentacije po poteku roka za prejem ponudb, načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2) ter načelo enakopravne obravnave (9. člen ZJN-2).

Upoštevaje zgoraj navedeno, gre torej tudi referenčne posle vlagatelja, kjer so referenčna dela zajemala jeklene (portalne) konstrukcije šteti za skladne z zahtevo iz razpisne dokumentacije, točke 4.1 (h). Po vpogledu v referenčno potrdilo, ki ga je vlagatelj priložil za referenčni posel, naveden pod zap. št. 1 Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z istim referenčnim poslom izpolnjuje tako prvi del referenčne zahteve (»…izvedel dobavo in postavitev prometne signalizacije na državnih cestah in sicer: pri vsaj enem naročilu v vrednosti ne manjši od 200.000,00 EUR (brez DDV) ali pri vsaj treh naročilih, vsakem v vrednosti ne manjši od 65.000,00 EUR (brez DDV)«), kot tudi drugega (»pri vsaj enem naročilu, ki je vključevalo vsaj eno nosilno konstrukcijo v obliki portala ali polportala, na katerem je pritrjena prometna signalizacija nad voziščem v minimalni površini 12 m2«). Dejstvu, da referenčni posel pod zap. št. 1 izpolnjuje drugi del referenčnega pogoja je naročnik pritrdil tudi v sklepu o zahtevku za revizijo, glede prvega dela pa je, upoštevaje prej zapisano, skladnost z zahtevo ugotovila Državna revizijska komisija.

Vlagatelj je tako že s prvim priglašenim referenčnim poslom (pod zap. št. 1) izpolnil naročnikov referenčni pogoj, in sicer tako vsebinsko, kot tudi vrednostno, zato se do ustreznosti preostalih navedenih štirih referenčnih poslov vlagatelja kot tudi do referenčnega posla priglašenega podizvajalca, Državna revizijska komisija ni opredelila.

Ker naročnik pri presoji popolnosti ponudbe in preverjanju ustreznosti predloženih referenc vlagatelja ni upošteval določb lastne razpisne dokumentacije oziroma je meje lastne razpisne dokumentacije po roku za oddajo ponudb nedovoljeno spreminjal, gre ugotoviti, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz razloga, da predloženi referenčni posli ne izpolnjujejo referenčnega pogoja, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

V posledici predstavljene ugotovitve Državna revizijska komisija priznavanja sposobnosti podizvajalca, zatrjevane kršitve glede pozivanja na dopolnitev vlagateljeve ponudbe v delu referenc, zatrjevane kršitve večkratnega pozivanja k odpravi iste očitne računske napake in zatrjevane kršitve enakopravne obravnave, ni obravnavala, saj ob upoštevanju že navedenega, njihova morebitna utemeljenost ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.



VII.

V izogib nadaljnjim morebitnim sporom se je Državna revizijska komisija opredelila še do navedb vlagatelja glede računske napake v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo, iz katere izhaja, da je v postavkah 28 in 29 v polje »cena za enoto (brez DDV)« vnesel podatek »90,00«, v polje »skupaj (brez DDV)« pa podatek »115,00«. Pri tem ne gre spregledati, da znesek v polju »skupaj (brez DDV)« predstavlja zmnožek podatek iz polja »cena za enoto (brez DDV)« in količine »1«. Vrednost ponudbe brez DDV v polju »Skupaj (brez DDV)« je znašala 279.358,20 EUR (od tega »Skupaj za dela po predračunskih postavkah« 253.962,00 EUR brez DDV in »Nepredvidena dela (10 % od skupne vrednosti predračunskih postavk« 25.396,20 EUR brez DDV)) oziroma 340.817,00 EUR z DDV. Naročnik je izbranega ponudnika v fazi drugega preverjanja in ocenjevanja ponudb 8. 12. 2015 (to je, po ugoditvi prvemu zahtevku za revizijo vlagatelja) pozval k podaji soglasja k popravku očitne računske napake. Vrednost ponudbe brez DDV je po odpravi očitne računske napake znašala 279.303,20 EUR oziroma 340.749,90 EUR z DDV.

Postavka »Skupaj (brez DDV)« v ponudbenem predračunu predstavlja vsoto postavk »Skupaj za dela po predračunskih postavkah« in »Nepredvidena dela (10 % od skupne vrednosti predračunskih postavk)«, slednja pa je rezultat zmnožka postavke »Skupaj za dela po predračunskih postavkah« in 10 %. Posledično gre ugotoviti, da se je s spremembo postavke »Skupaj (brez DDV)«, kot izhaja iz poziva naročnika izbranemu ponudniku, nedvomno spremenila tudi postavka »Nepredvidena dela (10 % od skupne vrednosti predračunskih postavk)«, kljub temu, da naročnik tega v pozivu izbranemu ponudniku ni izrecno zapisal.

Brez, da bi se Državna revizijska komisija opredelila do vprašanja, ali pri množenju s količino 1 sploh lahko pride do računske napake ali gre dejansko za napako pri prepisovanju, gre ugotoviti naslednje. Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudbeni predračun oblikoval tako, da seštevek vseh postavk (1-47) predstavlja osnovo za izračun cene na enoto v postavki rekapitulacije, »nepredvidena dela (10 % od skupne vrednosti predračunskih postavk)«. Navedeno pomeni, da je naročnikova odprava računske napake v postavkah 28 in 29 posledično povzročila spremembo postavke v rekapitulaciji »skupaj za dela po predračunskih postavkah brez DDV«, torej postavke, ki predstavlja seštevek vseh postavk iz ponudbenega predračuna in je na ta način povzročila spremembo cene na enoto postavke »nepredvidena dela (10 % od skupne vrednosti predračunskih postavk)«, kar četrti odstavek 78. člena ZJN-2 izrecno prepoveduje. Ker predstavlja določilo četrtega odstavka 78. člena ZJN-2, ki omogoča odpravo računske napake, izjemo od strogega pravila o nespremenljivosti tistega dela ponudbe, ki se nanaša na merila oziroma ponudbeno ceno iz tretjega odstavka istega člena, je potrebno takšno izjemo razlagati restriktivno in odpravo računske napake dopustiti le v primeru, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v ZJN-2. Navedeno stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v več svojih odločitvah, med drugim tudi v obeh zadevah, na kateri opozarja vlagatelj (sklepa, št. 018-022/2013 in 018-016/2015). Državna revizijska komisija v zvezi s tem poudarja še, da za presojo dopustnosti odprave računske napake pri ceni na enoto nepredvidenih del ni relevantno, na katerem mestu oziroma v katerem delu ponudbe se nahaja postavka »nepredvidena dela«, saj je v konkretnem primeru ta postavka del skupne cene. Ker se je torej spremenila cena na enoto nepredvidenih del, gre navedbe naročnika in izbranega ponudnika, da postavka »nepredvidena dela« ni del ponudbenega predračuna, ampak del rekapitulacije, šteti za brezpredmetne.

Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je naročnik s tem, ko je v ponudbi izbranega ponudnika posegel v ceno na enoto, kršil pravila javnega naročanja o dopustnih dopolnitvah ponudb oziroma odpravi računskih napak iz 78. člena ZJN-2. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja še, da naročnik pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

VIII.

Upoštevaje vse navedeno, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila Zamenjava kažipotne signalizacije na HC H4 Selo-Vrtojba, št. 402-25/15-SNR/73-I, z dne 6. 1. 2016.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v primeru, da se odloči nadaljevati postopek oddaje javnega naročila, pred sprejemom nove odločitve o oddaji javnega naročila, upošteva veljavno zakonodajo oziroma sprejme eno od drugih možnih odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, ki izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

IX.

Vlagatelj je zahteval vračilo takse za postopek revizije v višini 6.817,56 EUR, nagrado za sestavo zahtevka za revizijo in vodenje postopka v višini 1.400,00 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR ter 22 % DDV na odvetniške storitve.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.399,95 EUR (2.500 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife, povečan za 22% davek na dodano vrednost,
- izdatke v pavšalnem znesku 19,60 EUR (35 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, povečane za 22% davek na dodano vrednost,
- strošek vplačane takse za zahtevek za revizijo v višini 6.817,56 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 8.237,11 EUR, ki jih je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik zahteva povrnitev stroškov za sestavo izjasnitve o zahtevku za revizijo v višini 2.600 točk oziroma 1.193,40 EUR, izdatke za poštne, telefonske storitve in fotokopiranje v višini 36 točk oziroma 16,52 EUR ter 22 % DDV na odvetniške storitve.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove izjasnitve o zahtevku za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven. Posledično stroški izbranega ponudnika v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s četrtim in šestim odstavkom istega člena, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 5. 4. 2016



predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
 DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
 Odvetniška družba Vesel, Zupančič in Devjak o.p., d.o.o., Trg OF 13, 1000 Ljubljana
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
 Odvetniška družba Ilić in partnerji o.p., d.o.o., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana


Vložiti:
 v spis zadeve, tu.