018-039/2016 Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor

Številka: 018-039/2016-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava in vzpostavitev sistema elektronskega označevanja cen v Lekarni Maribor«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PRINTEC S.I. d.o.o., Vodovodna cesta 100, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor, Minařikova ulica 6, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 30. 3. 2016

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 12. 2. 2016 se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Obvestilo o izločitvi vseh ponudb«, št. JN-11-2015, z dne 1. 2. 2016.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 1.797,41 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je 19. 10. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka, št. JN-11-2015. Na Portalu javnih naročil je bilo 4. 12. 2015 objavljeno Obvestilo o naročilu, št. objave JN8560/2015, Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku pa 10. 12. 2015, št. objave JN8687/2015.

Naročnik je na podlagi 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) obe pravočasno prispeli ponudbi izločil kot nepopolni z Obvestilom o izločitvi vseh ponudb, št. JN-11-2015, z dne 1. 2. 2016, ki ga je vlagatelj prejel 4. 2. 2016. Dne 10. 2. 2016 je naročnik oba ponudnika obvestil o napakah v obvestilu o izločitvi vseh ponudb, in sicer glede roka, v katerem lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo, in glede višine takse za predrevizijski in revizijski postopek ter jima posredoval novo obvestilo (z enako številko dokumenta in enakim datumom izdaje, kot izhaja iz prvega obvestila).

Vlagatelj je 12. 2. 2016 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo zoper Obvestilo o izločitvi vseh ponudb, št. JN-11-2015, z dne 1. 2. 2016, v katerem predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi obvestilo o izločitvi vseh ponudb v delu, ki se nanaša na izločitev vlagateljeve ponudbe, naročniku pa naloži, naj mu povrne priglašene stroške revizijskega postopka. Vlagatelj navaja, da:
- je naročnik njegovo ponudbo izločil, ker naj v ponudbi ne bi bile predložene ustrezne reference,
- ima naročnik pravico, da skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izloči ponudbo, ki ni popolna, a mora pred tem skladno z določbo 78. člena ZJN-2 ponudbo v celoti pregledati in pozvati ponudnika k morebitni dopolnitvi oziroma spremembi formalno nepopolne ponudbe, česar naročnik v konkretnem primeru ni storil,
- je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (npr. št. 018-299/2014) sprejela jasno stališče, da nepopolne ali manjkajoče reference pomenijo formalno nepopolno ponudbo, zaradi česar je naročnik ponudnika dolžan pozvati k dopolnitvi ali spremembi ponudbe,
- je Državna revizijska komisija v odločitvi, št. 018-260/2014 obrazložila, da novela ZJN-2E ne dopušča samo pojasnjevanja morebitnih nejasnosti v ponudbi in dopolnjevanja z manjkajočimi dokumenti, ampak pod določenimi pogoji tudi spremembo ponudbe iz nepopolne v popolno, torej vsebinsko nadomestitev (neustreznega) dela ponudbe z delom, ki izpolnjuje naročnikove zahteve,
- je naročnikova odločitev zaradi navedenega preuranjena, saj naročnik vlagatelju ni omogočil, da svojo ponudbo pojasni, dopolni ali spremeni ter tako še naprej sodeluje v postopku javnega naročanja, saj predstavlja razlog za izločitev kvečjemu nepopolnost, ki jo je mogoče odpraviti z dopolnitvijo ali spremembo ponudbe, nikakor pa ne nepravilnosti, na podlagi katere bi bila mogoča neposredna izločitev ponudbe vlagatelja,
- je neutemeljen tudi sam razlog za izločitev ponudbe, in sicer, da ponudnik lahko uveljavlja referenco podizvajalca le za dela, ki jih bo opravil, ne za celoten obseg vsebine javnega naročila,
- je vlagatelj referenčni pogoj izkazoval z referencami nominiranega podizvajalca, ki bo v predmetnem postopku izvajal dela, za katera so bila zahtevana referenčna potrdila, ter da referenci ustrezata naročnikovim zahtevam,
- ZJN-2 prepušča ponudniku odločitev, ali bo v posameznem javnem naročilu sodeloval s podizvajalci, s katerimi, v kakšnem obsegu ipd., saj je razmerje med ponudnikom in podizvajalcem stvar pogodbene svobode strank, pri čemer ju naročnik ne sme omejevati,
- tretji odstavek 45. člena ZJN-2 eksplicitno določa, da se gospodarski subjekt lahko za posamezno naročilu sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave med njimi,
- je tudi Državna revizijska komisija v odločitvi, št. 018-054/2014 navedla, da ni mogoče nasprotovati stališču, da je pri referencah sklicevanje na že izvedene enake ali podobne posle, ki jih je izvedel nekdo drug, dopustno takrat, kadar bi na primer gospodarski subjekt kot podizvajalec sodeloval pri izvedbi javnega naročila v delu, v katerem izkazuje tudi referenco,
- naročnik sklicevanja na reference podizvajalcev ne bi mogel omejiti ali izključiti niti z določbami razpisne dokumentacije, o čemer je Državna revizijska komisija sprejela že več odločitev (npr. št. 018-095/2014),
- je Državna revizijska komisija v odločitvi, št. 018-019/2015 zavzela tudi stališče, da je ponudba, ki je predložena skladno z zakonom, vedno ustrezna, ne glede na to, da morebiti nasprotuje nezakonitemu pogoju iz razpisne dokumentacije,
- je torej bistveno, da podizvajalec dejansko opravlja delo, katerega primernost je že dokazal s svojimi referenčnimi potrdili, na katera se sklicuje,
- iz opisa del na obrazcu OBR-2a izhaja, da bo podizvajalec opravil naslednja dela: »dobava materiala, potrebnega za vzpostavitev sistema, inštalacija sistemov, pomoč pri izobraževanju končnih uporabnikov, nudenje vse tehnične podpore«, iz česar izhaja, da bo dejansko opravil vsa dela, za katera so se zahtevala referenčna potrdila, tako glede dobave, kot tudi vzpostavitve sistema, zato se vlagatelj utemeljeno in upravičeno sklicuje na njegove reference,
- je odločitev, ki preprečuje sklicevanje na reference podizvajalca, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila, nezakonita.

Vlagatelj opozarja tudi na naročnikovo napačno uporabo nekaterih institutov, saj je naročnik zaradi domnevne nepredložitve referenc ponudbo izločil kot neprimerno, pri čemer se neprimernost ponudbe veže na predmet ponudbe, ne pa na morebitna dokazila o izpolnjevanju pogojev. Nadaljuje, da je bilo javno naročilo prilagojeno enemu ponudniku, to je drugemu izločenemu ponudniku, česar se je slednji tudi zavedal, saj je bila njegova ponudba dvakrat višja od vlagateljeve. Naročnikova odločitev, da izključi ponudbo vlagatelja, po njegovem mnenju pomeni kršitev načela gospodarnosti (vlagatelj je ponudil znatno ugodnejšo ponudbo), sorazmernosti (nesorazmeren pogoj v razpisu), konkurenčnosti in enakopravne obravnave ponudnikov (razpis pripravljen v korist enega ponudnika). Vlagatelj zaključuje, da je naročnik v obvestilu o izločitvi podal tudi napačen pravni pouk glede roka za vložitev pravnega sredstva (5 delovnih dni namesto 8 delovnih dni) in napačen znesek takse za vložitev zahtevka za revizijo (2.400,00 EUR namesto 1.000,00 EUR).

Vlagatelj zaključuje, da je še pred prejemom obvestila naročnika o pomoti v pravnem pouku prvega obvestila iz previdnosti kljub vsemu plačal zahtevano takso v višini 2.400,00 EUR in si pridržal pravico terjati vračilo preveč plačane takse v višini 1.400,00 EUR. Vlagatelj zahteva vračilo preveč plačane takse v 15 dneh od vročitve odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. Dodaja še, da naročnik s tem, ko je popravil prvotno obvestilo, le-tega ni tudi razveljavil, zato sedaj obstajata dve odločitvi naročnika za isto javno naročilo, kar je v nasprotju z ZJN-2.

Naročnik je 24. 2. 2016 sprejel Sklep, št. 2016-000159, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da s tem, ko je ponudnikoma poslal novo obvestilo o izločitvi, v katerem je odpravil napake glede roka za vložitev zahtevka za revizijo in višine takse, velja, da z novim obvestilom staro preneha veljati in prične rok za vložitev zahtevka teči ponovno. S tem je popravil svojo napako in mu ni mogoče očitati, da ponudnikoma ni dal z zakonom določenega minimalnega roka za vložitev pravnega sredstva. Naročnik dalje navaja, da gre iz obrazcev, ki jih je vlagatelj predložil v ponudbi (OBR-6a, OBR-6b, OBR-2a), sklepati, da je podjetje Store electronic systems Italia s.r.l., Italija (v nadaljevanju: priglašeni podizvajalec), ki ga je vlagatelj navedel kot svojega podizvajalca, izvedel oba referenčna posla v celoti, zaradi česar ima reference le priglašeni podizvajalec. Posledično je naročnik ugotovil, da referenci vsebinsko nista ustrezni, ker se v celoti nanašata na priglašenega podizvajalca, ponudnik pa zase ni predložil ničesar. Dodaja, da bi priglašeni podizvajalec lahko uveljavljal referenco le za del posla, ki ga bo sam izvedel, ne pa za celotno javno naročilo, saj je izvajalec (ponudnik) tisti, ki izvede del javnega naročila, in zatrjuje, da predložene reference vsebinsko niso bile ustrezne, zato vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ponudbe. Naročnik zaključuje, da bi moral vlagatelj očitek, da pri pripravi razpisne dokumentacije ni bilo upoštevano načelo sorazmernosti, uveljavljati v zahtevku za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, česar ni storil, ter da je, glede na obseg posla, zahteval ustrezne – sorazmerne reference.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 8. 3. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je skladno z 31. členom ZPVPJN pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila zahtevek za revizijo in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Brez, da bi se Državna revizijska komisija opredelila do pravilnosti ravnanja naročnika pri izdaji nove odločitve in morebitnem novem teku roka za vložitev zahtevka za revizijo, gre ugotoviti, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil peti delovni dan od prejema prvega obvestila, zato je, ne glede na napačen pravni pouk v tem obvestilu, zahtevek za revizijo v vsakem primeru vložen pravočasno. Ker zahtevek za revizijo, poleg pravočasnosti, izpolnjuje tudi preostala dva pogoja iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN (aktivna legitimacija in obvezne sestavine), ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja izločil, ker je referenčni pogoj v celoti izkazoval z referencami priglašenega podizvajalca.

Po vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi z izpolnjevanjem referenčnih pogojev v poglavju 4. Tehnična in kadrovska sposobnost v točki 12. navedel »Ponudnik je v zadnjih treh letih, šteto od roka za oddajo ponudbe, že dobavil in vzpostavil sistem elektronskega označevanja cen pri najmanj dveh naročnikih, vrednost posamezne reference mora biti 100.000,00 EUR brez DDV ali več. Dokazilo: Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja s podpisom obrazca OBR-6a in OBR-6b.« Na Portalu javnih naročil je naročnik na vprašanje potencialnega ponudnika: »Ali boste priznali reference našega dobavitelja, če ne nastopa kot podizvajalec?« dne 8. 12. 2015 ob 10:00 odgovoril: »Kot referenca se lahko šteje samo referenca ponudnika oz. partnerja v skupnem nastopu. Torej tudi, če nastopa kot podizvajalec se ne šteje.«. Na vprašanje: »Ali reference podizvajalca izpolnjujejo zahteve iz 12. točke, podtočka 4. (Tehnična in kadrovska sposobnost), točka 12 (stran 9)?« pa je dne 8. 12. 2015 ob 10:07 odgovoril: »Ne. Samo ponudnik in pogodbeni partner v primeru skupnega nastopa izpolnjujeta zahtevane pogoje.« Skladno z določili tretje povedi iz drugega odstavka 71. člena ZJN-2 sta navedena odgovora postala del razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obrazcih OBR-2a in OBR-2b navedel, da bo na predmetnem javnem naročilu nastopal s priglašenim podizvajalcem, ki bo izvedel naslednja dela: »dobava materiala, potrebnega za vzpostavitev sistema; inštalacija sistemov, pomoč pri izobraževanju končnih uporabnikov; nudi vso tehnično podporo«. Vlagatelj je v obrazcu Seznam referenc, OBR-6a, navedel referenci dveh zasebnih referenčnih naročnikov, zanju pa priložil s strani posameznega referenčnega naročnika potrjeni referenčni potrdili, obrazca OBR-6b. Iz predloženih referenčnih potrdil izhaja, da je referenčni posel v obeh primerih v celoti izvedel priglašeni podizvajalec vlagatelja. Državna revizijska komisija ugotavlja še, da je vlagatelj v ponudbi, poleg navedenih dveh referenčnih potrdil, priložil še referenčno potrdilo naročnika Celjske lekarne javni zavod, Celje, ki ga v obrazcu OBR-6a ni navedel in iz katerega izhaja, da je za omenjenega referenčnega naročnika vlagatelj (samostojno) izvedel referenčna dela.

Naročnik v sklepu o zahtevku za revizijo navaja, da referenci priglašenega podizvajalca vsebinsko ne ustrezata zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj se v celoti nanašata na priglašenega podizvajalca, zaradi česar je ponudbo vlagatelja izločil.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da skladno z določili četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN določb razpisne dokumentacije, zoper katere ni bil vložen zahtevek za revizijo, po poteku roka za oddajo ponudb ni več dopustno izpodbijati; oziroma povedano drugače, tako naročnik, ko ugotavlja popolnost ponudb, in kasneje, ko odloča v predrevizijskem postopku, kot tudi Državna revizijska komisija pri obravnavi zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, sta vezana na takšne določbe. V kolikor je vlagatelj menil, da je določba razpisne dokumentacije, ki se nanaša na izkazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja s podizvajalci (kot že navedeno, sta odgovora naročnika na vprašanji potencialnih ponudnikov z objavo na Portalu javnih naročil postala del razpisne dokumentacije) neustrezna ali nezakonita, bi moral tak ugovorni razlog uveljavljati že z zahtevkom za revizijo zoper, po njegovem mnenju nezakonito določbo razpisne dokumentacije. Navedeno pomeni, da se izpolnjevanje naročnikovega referenčnega pogoja za namen ugotavljanja popolnosti ponudb v konkretnem postopku javnega naročanja preverja skladno z določbo razpisne dokumentacije, ta pa je v delu, kdo lahko izpolni referenčni pogoj, jasna: »Samo ponudnik in pogodbeni partner v primeru skupnega nastopa izpolnjujeta zahtevane pogoje.« V zvezi s prvim in drugim referenčnim poslom, ki ga je izvedel priglašeni podizvajalec, gre glede na določbe razpisne dokumentacije tako ugotoviti, da naročniku ni mogoče očitati, da ni ravnal pravilno, ko referenc priglašenega podizvajalca vlagatelja ni priznal kot ustreznih, saj je priznavanje referenc podizvajalcev ponudnikov izključil z odgovori na Portalu javnih naročil, zoper tako spremembo oziroma pojasnilo razpisne dokumentacije pa ni bil vložen zahtevek za revizijo. Posledično gre vse vlagateljeve navedbe, vključno s sklicevanjem na pretekle odločitve Državne revizijske komisije (št. 018-095/2014, št. 018-019/2015 in št. 018-054/2014), s katerimi zatrjuje ustreznost predloženih referenc priglašenega podizvajalca in možnosti njihovega uveljavljanja, šteti za brezpredmetne.

Tudi sicer Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljevo sklicevanje na odločitve, št. 018-095/2014, št. 018-019/2015 in št. 018-054/2014 neutemeljeno, saj je dejansko stanje v predmetni zadevi drugačno od dejanskega stanja v odločitvah, na katere se sklicuje vlagatelj. V zadevi, št. 018-095/2014 je bil zahtevek za revizijo vložen (med drugim) zoper določbo razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik zapisal, da ne bo upošteval referenc podizvajalcev. V zadevi, št. 018-019/2015 ni bilo obravnavano vprašanje formalno nepopolne ponudbe zaradi predloženih neustreznih referenc, ampak (med drugim) vprašanje, ali je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel pravilne stopnje DDV za posamezne postavke storitev, ki so bile predmet javnega naročila, in dalje, ali je naročnik ponudbo takratnega vlagatelja upravičeno izločil zaradi obračuna drugačnih stopenj DDV od predvidenih v razpisni dokumentaciji. V zadevi, št. 018-054/2014 pa je bilo predmet obravnave vprašanje, ali je naročnik zmotno pripisal reference podizvajalcev izbranemu ponudniku kot njegove lastne in ali je bilo dopustno sklicevanje izbranega ponudnika pri dokazovanju pogoja glede tehnične in kadrovske sposobnosti na reference svojega podizvajalca, pri čemer pa je bistveno, da naročnik izkazovanja referenc s podizvajalci z razpisno dokumentacijo ni prepovedal.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik do ustreznosti reference vlagatelja, ki izhaja iz referenčnega potrdila referenčnega naročnika Celjske lekarne javni zavod, Celje, ni opredelil. Ne glede na to, tudi v zvezi s to Državna revizijska komisija ugotavlja, da ji ni mogoče priznati ustreznosti, a iz razloga nedoseganja zahtevanega vrednostnega praga, in sicer 100.000,00 EUR brez DDV ali več (vrednost referenčnega posla namreč, glede na podatek, ki izhaja iz referenčnega potrdila, ne dosega zahtevanega vrednostnega praga iz razpisne dokumentacije).

V povzetku zapisanega je potrebno ugotoviti, da vlagatelj s svojo ponudbo ni izkazal izpolnjevanja obravnavanega referenčnega pogoja, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.

Nadalje Državna revizijska komisija v zvezi s procesnim ravnanjem naročnika ugotavlja, da le-ta pred sprejemom odločitve iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2 ni upošteval določbe 78. člena ZJN-2, ki ureja dopustne dopolnitve in spremembe ponudbe. Ponudba vlagatelja je namreč zaradi predložitve (kot ugotovljeno) neustreznih referenčnih potrdil zgolj formalno nepopolna. Stališče, da nepredložitev ustreznih referenc predstavlja zgolj formalno nepopolnost ponudbe, je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih preteklih odločitvah (npr. v zadevi, št. 018-299/2014). Formalno nepopolna ponudba je namreč ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz ZJN-2 dopolni ali spremeni (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ker v konkretnem primeru pomanjkljivosti ponudbe ne gre označiti kot nebistvene (druga poved 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in ker naročnik dejstva, ali vlagatelj razpolaga z drugimi ustreznimi referencami ne more preveriti sam, bi moral vlagatelja pozvati, da svojo ponudbo v ustreznem roku dopolni. Ponudba je namreč nepopolna v delu predložitve ustreznih referenčnih potrdil, z dopolnitvijo katerih vlagatelj ne bi spreminjal svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2). Šele, če vlagatelj ponudbe ne bi ustrezno dopolnil ali pa tega ne bi storil pravočasno, bi naročnik tako ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Ker naročnik pred sprejemom odločitve iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2 ni upošteval določbe 78. člena ZJN-2, ki ureja dopustne dopolnitve in spremembe ponudbe, je naročnik ravnal nezakonito, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.

V posledici predstavljene ugotovitve Državna revizijska komisija preostalih očitanih kršitev (glede opredelitve ponudbe kot neprimerne, prilagojenosti naročila enemu ponudniku, kršitve temeljnih načel gospodarnosti, sorazmernosti, konkurenčnosti in enakopravne obravnave) ni obravnavala, saj ob upoštevanju že navedenega, njihova morebitna utemeljenost ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku predlaga, da se razveljavi obvestilo o izločitvi vseh ponudb v delu, ki se nanaša na izločitev njegove ponudbe. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (npr. v zadevi, št. 018-422/2012), ZJN-2 naročniku v odprtem postopku oddaje javnega naročila ne daje podlage za ločen sprejem odločitev o izločitvi posameznih ponudb oziroma o oddaji javnega naročila. Izpodbijano odločitev je zato treba šteti za enovit akt naročnika, ki ga je, da bi bilo mogoče sanirati ugotovljene kršitve v postopku, potrebno razveljaviti v celoti.

Glede na to je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 12. 2. 2016 ugodila tako, da je razveljavila naročnikovo odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Obvestilo o izločitvi vseh ponudb«, št. JN-11-2015, z dne 1.2.2016.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva določbo 78. člena ZJN-2 oziroma sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva tudi ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev priglašenih stroškov revizijskega postopka, v višini 1.400 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za zahtevek za revizijo, strošek PTT storitev 2% (11. člen Odvetniške tarife), 22 % DDV ter 2.400,00 EUR za plačano takso.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 783,97 EUR (1.400 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40, povečan za 22% davek na dodano vrednost;
- izdatke v pavšalnem znesku 13,44 EUR (24 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, povečane za 22% davek na dodano vrednost;
- strošek vplačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.797,41 EUR, ki jih je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Kot je opozoril že vlagatelj, je tudi Državna revizijska komisija ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj preplačal takso za predrevizijski in revizijski postopek. V obravnavanem primeru znaša višina takse, skladno s 74. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015), 1.000,00 EUR (za primere, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila), vlagatelj pa je plačal takso v višini 2.400,00 EUR. Državna revizijska komisija bo Ministrstvu za finance zato predlagala, da vlagatelju povrne preveč plačano takso v višini 1.400,00 EUR (četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).



S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 30. 3. 2016




predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor, Minařikova ulica 6, 2000 Maribor
- Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana



Vložiti:
v spis zadeve, tu.