018-020/2016 Elektro Celje, d.d.

Številka: 018-020/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »STENSKI PRIKAZOVALNIKI«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RAP - ING d.o.o., Dunajska cesta 51, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o., Bleiweisova cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO CELJE, d.d., Vrunčeva ulica 2A, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 3. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »STENSKI PRIKAZOVALNIKI«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 11. 1. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.568,56 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18. 11. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7. 12. 2015, pod št. objave NMV7814/2015.

Naročnik je dne 11. 1. 2016 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku EXOR ETI d.o.o., Stegne 7, Ljubljana. Vlagatelju je bila navedena odločitev vročena dne 12. 1. 2016.

Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj dne 19. 1. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije, zato bi jo moral naročnik izločiti kot nepopolno. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja referenc, saj ni dokazal, da je v zahtevanem obdobju uspešno dobavil in vgradil vsaj tri sisteme stenskih prikazovalnikov istega proizvajalca, kot ga ponuja v ponudbi – s tem v zvezi meni, da pojem sistem stenskih prikazovalnikov ne zajema le stenskih prikazovalnikov, temveč tudi kompatibilno in profesionalno rešitev grafičnega krmilnika ter pripadajočo namensko programsko opremo. Šele celota teh treh predmetov naj bi predstavljala sistem stenskih prikazovalnikov. Izbrani ponudnik naj bi v enem od referenčnih poslov dobavil zgolj video steno iz 12 zaslonov, v drugem pa le zamenjal oz. nadgradil stara projektorja. V zvezi s tretjo referenco vlagatelj na podlagi predmeta pogodbe iz zapisanega potrdila domneva, da je tudi tu šlo le za dobavo LED prikazovalnikov, brez primernih grafičnih krmilnikov in pripadajoče opreme. Še dodatno vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve naročnika po predložitvi ponudbe za stenski prikazovalnik in grafični krmilnik s programsko opremo istega proizvajalca, saj ponujeni grafični krmilnik ni od istega proizvajalca kot ponujeni prikazovalniki in programska oprema. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve naročnika ter povrnitev stroškov pravnega varstva, meni pa tudi, da ne obstajajo nikakršni razlogi, ki bi naročniku dajali možnost razveljavitve postopka brez izbire ponudbe in objavo novega razpisa.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 28. 1. 2016. Meni, da so vse trditve vlagatelja neosnovane, neutemeljene in pavšalne, saj vlagatelj ni predložil nikakršnih dokazil. Poudarja, da njegova ponudba izpolnjuje vse pogoje, vezane na reference in vsebino predmeta javnega naročila. Zatrjuje, da je s predložitvijo referenčnih potrdil v popolnosti izpolnil referenčni pogoj, saj že iz teh potrdil izhaja, da so reference potrjene za dobavo in vgradnjo sistema stenskih prikazovalnikov. Pojasnjuje še, da za naročnika Elektro Maribor d.o.o. ni samo dobavil in vgradil stenskih prikazovalnikov – dobavljen je bil sistem stenskih prikazovalnikov, saj je bilo 12 novih stenskih prikazovalnikov priklopljenih na dva PC grafična krmilnika, sistem pa je bil zagnan in konfiguriran ter povezan z obstoječimi vsebinami v kontrolnem centru. Smiselno enako zatrjuje tudi v zvezi z preostalima dvema referenčnima posloma.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 4. 2. 2016 zavrnil kot neutemeljen. Navaja, da je po skrbno izvedenem pregledu ponudbe izbranega ponudnika lahko ugotovil, da le-ta na podlagi predloženih referenčnih potrdil izpolnjuje referenčno zahtevo, saj je v ustreznem obdobju uspešno dobavil in vgradil štiri sisteme stenskih prikazovalnikov, istega proizvajalca, kot ga ponuja v ponudbi, naročnikom v državah članicah Evropske unije ali Evropskega združenja za prosto trgovino. Vlagatelj naj bi zmotno navajal, da pojem »sistem stenskih prikazovalnikov« vključuje zahtevo, da mora ponudnik v referencah izkazati dobavo in vgradnjo vseh potrebnih modulov (tudi grafičnega krmilnika in programske opreme), saj z razpisno dokumentacijo to ni bilo zahtevano. Pojasnjuje še, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni opredelil, kaj točno je sistem stenskih prikazovalnikov, in tudi ne, da sistem tvori (poleg prikazovalnikov) tudi grafični krmilnik s programsko opremo. V razpisni dokumentaciji je opredelil le, kaj mora omogočati sistem, vse navedeno pa omogočajo samo med seboj povezani stenski prikazovalniki (video stena), kot sistem stenskih prikazovalnikov, in sicer brez profesionalnega grafičnega krmilnika. Zapisani izraz »sistem« v razpisni dokumentaciji ni bil dovolj jasno oz. nedvoumno opredeljen in ga je zato mogoče razumeti različno, kar pa ne more iti v škodo ponudnikom, ki so takšno zahtevo izpolnili v mejah, ki jo razlaga takšne določbe dopušča. V zvezi z očitkom o neizpolnitvi zahteve po predložitvi ponudbe za stenski prikazovalnik in grafični krmilnik s programsko opremo istega proizvajalca naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da mora ponudnik ponuditi grafični krmilnik proizvajalca modulov video stene, temveč (le) to, da mora ponuditi kompatibilno in profesionalno rešitev grafičnega krmilnika. Zavrača tudi navedbo, da je lahko ponujeni sistem kompatibilen samo z grafičnim krmilnikom VC-MK 4000, saj iz tabele, na katero se sklicuje vlagatelj, tega ni mogoče razbrati, vlagatelj pa navedbe ni podkrepil z drugimi dokazi.

Naročnik je z vlogo z dne 10. 2. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku, po pozivu Državne revizijske komisije pa z vlogo z dne 25. 2. 2016 tudi dokazilo o vročitvi odločitve o zahtevku za revizijo vlagatelju in vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika z dne 11. 2. 2016, s katero Državna revizijska komisija pred tem ni razpolagala.

Vlagatelj je v vlogi z dne 11. 2. 2016 navedel, da je pojem »sistem stenskih prikazovalnikov« predstavljen v razpisni dokumentaciji na več mestih (vlagatelj našteva tudi ustrezajoča določila razpisne dokumentacije) in meni, da mora zato biti pojem kot tak upoštevan v predmetnem postopku javnega naročanja – naročnik je ločil med pojmi komponenta, posamezni element, posamezni del in naprava na eni strani ter pojmom sistem na drugi strani, pri čemer lahko sistem v konkretnem primeru predstavlja zgolj celotni skupek stenskih prikazovalnikov, grafičnega krmilnika in pripadajoče programske opreme. Vlagatelj še navaja, da razlaga pojma sistem iz razpisne dokumentacije družbe Elektro Maribor d.d. v danem primeru ni relevantna, saj niti ni vsebovala zahtev po grafičnem krmilniku in programski opremi in torej ni zaobjemala istega predmeta naročila kot v konkretnem primeru. Izkušnje postavitve video sten (kakršne ima izbrani ponudnik) so nekaj povsem drugega kot izkušnje s postavitvijo celotnega videostenskega sistema, ki vsebuje tudi grafični krmilnik in programsko opremo za upravljanje s prikazi na video steni. Vlagatelj vztraja tudi pri tem, da bi morali vsi elementi celotnega sistema biti od istega proizvajalca, ter dodaja, da je naročnik glede na to upravičeno pričakoval višjo ceno za celovit sistem od istega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor o zakonitosti naročnikovega ravnanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno in jo izbral, kljub temu, da naj bi bila nepopolna.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona ter upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21. točka 2. člena ZJNVETPS). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona (20. točka 2. člena ZJNVETPS). Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (česa ponudnik ne sme spreminjati in dopolnjevati) in četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS (poprava očitnih računskih napak). Tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril oziroma tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Izjemo od tretjega odstavka pa predstavlja četrti odstavek 82. člena ZJNVETPS, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, vendar se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot razlog za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika navaja, da ponudba ni pripravljena na način, skladen z določbo razpisne dokumentacije v prvem odstavku obrazca SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV (OBR-11): »Predmet naročila je šestnajst (16) kosov stenskih prikazovalnikov za distribucijski center vodenja (DCV) Celje na lokaciji upravne stavbe podjetja Elektro Celje, d.d.. Poleg stenskih prikazovalnikov naročilo zajema tudi kompatibilno in profesionalno rešitev grafičnega krmilnika ter pripadajočo namensko programsko opremo s strani proizvajalca modulov video stene za upravljanje celotne video stene.«

Vlagatelj kot problematično izpostavlja (nesporno) dejstvo, da ponudba izbranega ponudnika obsega stenske prikazovalnike in programsko opremo proizvajalca M. ter grafični krmilnik proizvajalca D., kar naj ne bi bilo skladno s citirano navedbo iz razpisne dokumentacije in skladno s katero naj bi morali ponudniki ponuditi vso opremo istega proizvajalca.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene. V nasprotju z drugačnim mnenjem naročnika, po presoji Državne revizijske komisije, iz razpisne dokumentacije postopka izhaja jasna zahteva po tem, da mora biti ponujen grafični krmilnik (izdelan) s strani istega proizvajalca kot moduli video stene. Takšna zahteva izhaja že iz prvega odstavka obrazca (OBR-11) SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV, še dodatno pa tudi iz poglavja »VII. Tehnični pogoji opreme« obrazca SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV (OBR-11), kjer je navedeno:
»9. Profesionalni grafični krmilnik s pripadajočo programsko opremo (PO)
Namenjen centralnemu grafičnemu upravljanju in administraciji celotne video stene (tehnična rešitev z navadnim PC-jem ni sprejemljiva, zahtevana je profesionalna rešitev GK in PO s strani ponudnika modulov v video steni) […].
Za drugačno razlago razpisne dokumentacije, kot jo ponuja naročnik, po presoji Državne revizijske komisije ni najti prepričljive podlage, posledično pa je potrebno zavrniti tudi njegovo stališče o nejasnosti razpisne dokumentacije.

Upoštevaje navedeno je tako potrebno ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika, ki v svoji ponudbi nesporno ni ponudil grafičnega krmilnika istega proizvajalca, kot so ponujeni moduli video stene, iz obravnavanega razloga neprimerna, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Navedena pomanjkljivost ponudbe po presoji Državne revizijske komisije in ob upoštevanju omejitev iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS ni takšne narave, da bi jo bilo mogoče odpraviti v okviru instituta dopustne dopolnitve in spremembe ponudbe iz 82. člena ZJNVETPS.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot razlog za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika še izpostavlja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za priznanje sposobnosti, kot izhaja iz točke 13.5 Reference Navodil za izdelavo ponudbe (OBR-2) v razpisni dokumentaciji: »Ponudnik mora dokazati, da je v obdobju od 01.01.2012 do 30.11.2015 uspešno dobavil in vgradil vsaj 3 (tri) sisteme stenskih prikazovalnikov, od istega proizvajalca kot ga ponuja v ponudbi, naročnikom, s sedežem v državah članicah Evropske unije (EU) oz. državah članicah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).
Dokazilo: Potrdila o referencah (OBR-8)
Opomba: Upoštevale se bodo samo reference, katerih pogodba oz. dobave so zaključene!
Naročnik si pridržuje pravico predložene reference preveriti in jih ne upoštevati v kolikor jih ne bo mogoče preveriti. […]«

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil tri referenčna potrdila (OBR-8), skladno s katerimi trije različni referenčni naročniki (vsi s sedežem v državah članicah EU) potrjujejo, da je izbrani ponudnik v letu 2015 dobavil in vgradil skupno štiri sisteme stenskih prikazovalnikov proizvajalca M. Vlagatelj pri tem zatrjuje, da v nobenem primeru dejansko ni bil dobavljen »sistem stenskih prikazovalnikov« (to navedbo je vseboval že neizpolnjen obrazec razpisne dokumentacije), ampak zgolj »video stena«, kot eden od elementov sistema – izbrani ponudnik naj torej ne bi dobavil in vgradil tudi grafičnih krmilnikov in programske opreme, pri čemer se vlagatelj sklicuje na opise predmeta pogodb oz. naročil na referenčnih potrdilih (»VIDEOWALL«, »VIDEOWALL DCV«, »DLP LED VIDEO CUBE«) in tehnične specifikacije naročnika Elektro Maribor d.d., objavljene na Portalu javnih naročil dne 2. 6. 2015 pod oznako NMV3225/2015.

Naročnik nasprotuje vlagateljevi opredelitvi pojma »sistem stenskih prikazovalnikov«, saj meni, da pojem v razpisni dokumentaciji ni bil natančno opredeljen in ga bi bilo glede na nekatera določila mogoče interpretirati tudi v smislu enačenja s stenskimi prikazovalniki, brez grafičnega krmilnika in programske opreme. Čeprav navedeno za rešitev zadeve niti ni bistveno (zahtevku za revizijo je potrebno ugoditi iz že obravnavanega razloga), pa Državna revizijska komisija na tem mestu ne more pritrditi navedbam naročnika. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da je referenca po svoji naravi dokazilo, s katerim ponudnik dokazuje sposobnost izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu ter kvaliteti ter da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik že uspešno izvedel primerljiva naročila, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca (predmet konkretnega javnega naročila), saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec razpisana dela izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati primerljivost del, pa je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri mora naročnik upoštevati specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno. Predmet tega javnega naročila nesporno predstavlja dobava in vgradnja šestnajstih kosov stenskih prikazovalnikov, skupaj z grafičnim krmilnikom ter pripadajočo namensko programsko opremo. Prav tako je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je pojem »sistem« večkrat naveden v (konkretni) razpisni dokumentaciji, pri čemer vsakič nakazuje na zaključek, da sistema ne predstavljajo le prikazovalniki, ampak celota vseh komponent (tudi grafičnega krmilnika in programske opreme), ki zagotavlja delovanje sistema na način, kot je zahtevan s tehnično specifikacijo.

Ob upoštevanju vsega navedenega je mogoče ugotoviti, da iz referenčnih potrdil (predvsem ob upoštevanju navedb predmeta pogodbe oz. naročila na referenčnih potrdilih) ne izhaja nedvoumno, da predmet pogodb oz. referenčnih naročil ni obsegal le dobave in vgradnje stenskih prikazovalnikov, ampak tudi grafičnega krmilnika in programske opreme – na tak zaključek nedvoumno ne kažejo niti navedbe izbranega ponudnika v vlogi z dne 28. 1. 2016, saj izbrani ponudnik dobavo grafičnega krmilnika izrecno omenja le pri enem od referenčnih poslov. Naročnik po oceni Državne revizijske komisije zgolj na podlagi tako izpolnjenih referenčnih potrdil posledično ni imel podlage za ugotovitev, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj za priznanje sposobnosti.

Na podlagi ugotovljenega je Državna revizijska komisija, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 11. 1. 2016. Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen in na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 734,40 EUR za stroške odvetniškega zastopanja za zahtevek za revizijo, 20,00 EUR za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), in 3.652,44 EUR za plačilo takse, vse povečano za 22% DDV. V vlogi z dne 11. 2. 2016 je vlagatelj zahteval še povrnitev 367,20 EUR za opredelitev do navedb naročnika in 20,00 EUR za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife, oboje povečano za 22% DDV.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 734,40 EUR (1.600 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife in ob upoštevanju višine zneska stroška, kot ga je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj;
- izdatke v pavšalnem znesku 16,52 EUR (36 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku);
- 22% davek na dodano vrednost v znesku 165,20 EUR, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 s sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec;
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.652,44 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 4.568,56 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi. Priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 11. 2. 2016 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 14. 3. 2016


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana
- ELEKTRO CELJE, d.d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje
- EXOR ETI d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.