018-010/2016 Skupnost občin Slovenije

Številka: 018-010/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava električne energije za potrebe občin in ostalih javnih ustanov za obdobje treh let«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ECE, energetska družba, d. o. o., Vrunčeva ulica 2A, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Skupnost občin Slovenije, Partizanska 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 2. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Zahteva ponudnika Energija Plus, d. o. o., za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 22. 10. 2015 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN7406/2015, dne 27. 10. 2015 pa še v Uradnem listu EU, pod številko 2015/S 208-377311. Dne 18. 12. 2015 je naročnik izdal dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. SOS EE-01/2015, iz katerega je razvidno, da je ponudbo ponudnika Elektro Energija, d. o. o., izločil kot nepopolno, in da bo okvirni sporazum za predmet naročila sklenil z vsemi ponudniki, ki so predložili popolne ponudbe, to pa so: Petrol, d. d., E3, d. o. o., GEN-I, d. o. o., vlagatelj in Energija Plus, d. o. o.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 4. 1. 2016 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik storil naslednje kršitve:

- Iz obvestila o oddaji naročila ni jasno, ali gre za odločitev o oddaji naročila iz 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) ali za obvestilo o oddaji javnega naročila iz desetega odstavka 32. člena ZJN-2. Gre za različna akta, ki se izdata v različnih fazah postopka in imata različen namen. Vlagatelj sklepa, da gre za obvestilo o oddaji javnega naročila iz desetega odstavka 32. člena ZJN-2, ki pa ga lahko naročnik izda v roku 48 dni po sklenitvi okvirnega sporazuma, pri čemer pa okvirni sporazum sploh še ni bil sklenjen.
- Naročnik je neprimerno uporabil okvirni sporazum, saj se ta uporabi v primeru, ko namerava naročnik v daljšem časovnem obdobju oddati več naročil enemu ali več ponudnikom. V tem postopku bo oddano le eno naročilo za obdobje dveh let, ostali ponudniki pa v tem obdobju ne bodo mogli konkurirati s svojimi ponudbami. V konkretnem primeru zato naročnik ne bi smel uporabiti okvirnega sporazuma, saj ta ni primeren za predmet naročila. Naročnik si v razpisni dokumentaciji tudi pridržuje možnost, da bo po izteku dveh let izbral ponudnika brez izvedbe odprtega postopka, kar nasprotuje temeljnim načelom javnega naročanja. Nesmiselni so tudi posamični okvirni sporazumi, pri katerih se ne bo odpirala konkurenca, zaradi česar ne gre za več dobav, temveč za eno kontinuirano dobavo. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da bo naročnik okvirni sporazum sklenil z več ponudniki za obdobje treh let, pri čemer se bo konkurenca po dveh letih odprla. Naročnik je določil, da bo edino merilo najnižja cena, ki pa se za okvirne sporazume ne bo uporabljala, saj je naročnik vlagatelja postavil v položaj, v katerem dve leti ne more konkurirati in je le izbranemu ponudniku omogočil monopol pri dobavi električne energije.
- Naročnik je uporabil napačen materialni predpis, saj dobavo električne energije ureja Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJNVETPS).
- Naročnik je določil prekratek rok začetka dobave električne energije, saj dobave ne bo mogoče začeti s 1. 4. 2016, temveč šele več mesecev kasneje. Naročnik je zgolj pavšalno navedel obdobje, pri čemer mu je moralo biti jasno, da se dobava ne bo mogla izvajati od 1. 4. 2016 naprej. Vlagatelj mora biti prej seznanjen z datumom začetka dobave, saj jo mora zakupiti vnaprej. Sporna je tudi določba 2. člena vzorca Krovnega okvirnega sporazuma, s katero si je naročnik zagotovil možnost netransparentnega naročanja tudi po poteku veljavnosti krovnega sporazuma. Po mnenju vlagatelja je razpisna dokumentacija pomanjkljiva tudi glede pripravljene baze merilnih mest in kupcev električne energije ter posledično glede obsega javnega naročila.
- Ponudbe ponudnikov Petrol, d. d., E3, d. o. o., in GEN-I, d. o. o., bi moral naročnik izločiti iz postopka, saj ponudniki niso upoštevali popravka obrazca predračuna.
- Ponudnik Energija Plus, d. o. o., bi moral biti izločen iz postopka, saj ne izpolnjuje tehničnega pogoja, da je v preteklem letu dobavil končnim odjemalcem na področju EU vsaj 200 GWh električne energije in da je z njo oskrboval najmanj 1000 odjemnih mest.
- Iz obvestila o oddaji naročila ni mogoče razbrati, kateri ponudnik je prvi oz. tisti, ki mu bo naročnik oddal javno naročilo. Tako sploh ni mogoče preveriti, komu bo naročnik oddal javno naročilo, zaradi česar vlagatelj ne more uveljavljati učinkovitega pravnega varstva. Iz obvestila tudi ni razvidno, katere pogoje je naročnik preverjal ter ali ponudniki pogoje sploh izpolnjujejo.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Ponudnik Energija Plus, d. o. o., se je z vlogo z dne 13. 1. 2016 izjasnil o revizijskih navedbah. Ponudnik meni, da je naročnik izdal ustrezno obvestilo o oddaji naročila, in navaja, da je vlagatelj v posameznih navedbah, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo, prepozen. Ponudnik tudi navaja, da so bile ponudbe oddane na pravilnih obrazcih ter da iz referenčnega potrdila, ki ga je predložil naročniku, izhaja izpolnjevanje referenčnega pogoja. Ponudnik Energija Plus, d. o. o., zato predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 19. 1. 2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne revizijske navedbe:

- Iz uvoda dokumenta »Obvestilo o oddaji naročila jasno izhaja, da se naročilo oddaja na podlagi prvega odstavka 79. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Iz vsebine dokumenta je razvidno, da se nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila. V predmetnem postopku je naročnik predvidel sklenitev okvirnega sporazuma, vendar je treba naročilo pred tem oddati podpisnikom sporazuma. V tem primeru se naročilo odda vsem ponudnikom, podpisnikom sporazuma, način dobave pa je konkretno urejen v razpisni dokumentaciji. Naročnik izvaja odprti postopek in je na podlagi 79. člena ZJN-2 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je naročilo oddal podpisnikom okvirnega sporazuma, in sicer z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila«. Dvom o tem, ali naročnik oddaja naročilo glede na vsakokraten poziv v okvirnem sporazumu, ni možen, saj je predpogoj za sprejem obvestila po desetem odstavku 32. člena ZJN-2 predhodna sklenitev okvirnega sporazuma, do katere pa še ni prišlo. Šele na podlagi pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, s katero je naročnik ponudnikom priznal status podpisnika okvirnega sporazuma, je mogoče skleniti okvirni sporazum. Na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma pa se lahko oddaja posamična naročila, kar v konkretnem postopku še ni mogoče. Iz dokumenta z dne 18. 12. 2015 jasno izhaja, da je naročnik ponudnikom, ki so oddali popolno ponudbo, podelil status podpisnika okvirnega sporazuma in s tem pravico sodelovanja pri izvajanju predmeta naročila, jasno pa je podan tudi pravni pouk. Šele po sklenitvi okvirnega sporazuma se bodo lahko sklenili posamični okvirni sporazumi. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil, kako bo oblikoval seznam kandidatov in kako bo sklenil okvirni sporazum, s sprejemom obvestila o oddaji javnega naročila pa je sledil lastnim določilom. Glede na to, da je kot merilo določil najnižjo ceno, bo naročnik posamične okvirne sporazume sklenil s ponudnikom, ki je ponudil najnižjo ceno, po obdobju 24 mesecev pa bo med podpisniki sporazuma odpiral konkurenco.
- V zvezi z navedbami o neprimerni uporabi okvirnega sporazuma naročnik navaja, da je bila vsebina okvirnega sporazuma sestavni del razpisne dokumentacije, zato presoja teh navedb ni več mogoča. Naročnik tudi ni prejel nobenega vprašanja na portalu javnih naročil v zvezi z domnevno nejasnostjo okvirnega sporazuma. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji opisal potek postopka in je tudi določil, da bo po izteku 24 mesecev odpiral konkurenco, zato ne drži, da bo oddano le eno naročilo. Res je, da potem ne bo izveden nov odprti postopek, saj je naročnik tega že izvedel. Naročnik je podal jasna pravila tudi v zvezi z obdobjem dobave.
- Tudi glede navedb v zvezi z uporabo določb ZJNVETPS naročnik navaja, da je vlagatelj prekludiran in da ne izkazuje, kako bi mu lahko nastala škoda. Naročnik pojasnjuje, da se uporaba ZJNVETPS veže na status naročnika in ne na predmet dobave.
- Navedbe o prekratkem roku dobave so po mnenju naročnika prav tako prepozne, tudi sicer pa je rok 1. 4. 2016 realen.
- Vsi ponudniki, za katere vlagatelj trdi, da so predložili napačen obrazec predračuna, in sicer Petrol, d. d., E3, d. o. o., in GEN-I, d. o. o., so predložili predračun na spremenjenem obrazcu in so tako upoštevali spremembe, ki jih je naročnik podal na portalu javnih naročil. Naročnik je preveril popolnost ponudb in je ugotovil tudi njihovo primernost.
- V ponudbi ponudnika Energija Plus, d. o. o., je naročnik preveril izpolnjevanje pogoja iz točke 8.1.3 razpisne dokumentacije, v kateri je bilo zahtevano, da ponudniki za preteklo leto izkažejo dobavo vsaj 200 GWh električne energije in da so z njo oskrbovali najmanj 1000 odjemnih mest. Naročnik je podatke preveril iz javno dostopnih mest, ponudnik pa je predložil tudi dokazil oz. potrdilo, ki ga je izdal SODO, iz katerega izhaja, da je v letu 2014 oskrboval 183.686 končnih odjemalcev ter da je dobavil 1.476,55 GWh električne energije. S tem je naročnik ugotovil, da je ponudnik Energija Plus, d. o. o., izkazal tehnično usposobljenost.
- Naročnik zavrača tudi navedbe o pomanjkljivi vsebini odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj bo kot ponudnik, ki mu je bil priznan status podpisnika okvirnega sporazuma, sklenil okvirni sporazum z naročnikom, njegova prednost do neizbranega ponudnika pa je ta, da izpolnjuje vse pogoje, medtem ko jih ponudnik Elektro Energija, d. o. o., ne.

Naročnik je z vlogo z dne 21. 1. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in ponudnika Energija Plus, d. o. o., je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba pojasniti, da naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila pravilno izvaja na podlagi določb ZJN-2. ZJNVETPS se namreč uporablja za naročnike, ki so javni naročniki ali javna podjetja oz. nosilci posebnih ali izključnih pravic in ki se ukvarjajo z eno izmed dejavnosti, naštetih v 5. do 9. členu ZJNVETPS (gre za dejavnosti na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev). Naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni naročnik, ki bi se ukvarjal z eno izmed dejavnosti, naštetih v 5. do 9. členu ZJNVETPS, saj ne zagotavlja ali upravlja stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije, niti ne dobavlja električne energije takšnim omrežjem. Naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izpolnjuje pogoje iz prvega in tretjega odstavka 3. člena ZJN-2 za status naročnika na splošnem področju in kupuje električno energijo za potrebe občin in ostalih javnih ustanov v smislu javnega naročila blaga, zato zanj veljajo določbe ZJN-2, ki jih je treba uporabiti tudi za presojo vlagateljevih revizijskih navedb v predmetnem postopku pravnega varstva.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da iz obvestila o oddaji naročila z dne 18. 12. 2015 ni jasno, ali gre za odločitev o oddaji naročila iz 79. člena ZJN-2 ali za obvestilo o oddaji javnega naročila iz desetega odstavka 32. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je okvirni sporazum v 12. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definiran kot sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino. Okvirni sporazum ni poseben postopek oddaje javnega naročila, temveč predstavlja posebno tehniko javnega naročanja oz. posebno ureditev izvrševanja določenih tipov javnih nabav. Sklene se na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka oddaje naročila male vrednosti (četrti odstavek 32. člena ZJN-2). Namen izvedbe enega izmed navedenih postopkov je izbira kroga ponudnikov, s katerimi bo naročnik sklenil krovni dogovor o izvajanju bodočih posameznih nabav v določenem časovnem obdobju. Okvirni sporazum se izvaja tako, da naročnik ponudnikom, s katerimi ima sklenjen okvirni sporazum, v določenem časovnem obdobju na način, kot je opredeljen v sporazumu, oddaja posamezna naročila.

Sklenitev okvirnega sporazuma je torej sestavljena iz dveh delov, pri čemer se prvi del izvede kot eden izmed običajnih postopkov, določenih v ZJN-2, v drugem delu, v fazi izvajanja okvirnega sporazuma, pa naročnik posamezna naročila oddaja posameznim podpisnikom okvirnega sporazuma. Pri izvedbi običajnega postopka za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila ZJN-2 za vse faze do oddaje naročil na podlagi sporazuma (prvi odstavek 32. člena ZJN-2). V skladu z osmim odstavkom 32. člena ZJN-2 mora naročnik o sklenitvi okvirnega sporazuma obvestiti ponudnike in jim omogočiti uveljavljanje pravnega varstva v skladu z ZPVPJN, ponudniki pa lahko zahtevajo tudi dodatno obrazložitev odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma, če so za to izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2.

Kot je razvidno iz obvestila o oddaji naročila z dne 18. 12. 2015, je naročnik z njim ponudnike, ki so oddali ponudbe, obvestil, da je pregledal njihove ponudbe ter da je za eno izmed njih (ponudbo ponudnika Elektro Energija, d. o. o.) ugotovil, da je nepopolna, ostale ponudbe pa je ocenil kot popolne. V obvestilu o javnem naročilu, ki ga je izdal na podlagi prvega odstavka 79. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2, je naročnik jasno navedel, da s ponudniki, ki so predložili popolne ponudbe, sklepa krovne okvirne sporazume ter da bo v nadaljevanju postopka oz. v fazi izvajanja okvirnega sporazuma oblikoval seznam kandidatov tako, da bo prvi na seznamu ponudnik z najnižjo skupno ponudbeno ceno, drugi ponudniki pa bodo razporejeni na seznam glede na merilo najnižje skupne ponudbene cene. Iz obvestila o oddaji naročila je torej razvidno, da je naročnik izvedel prvi del postopka sklenitve okvirnega sporazuma, saj je na podlagi izvedenega odprtega postopka pridobil skupino ponudnikov, s katerimi bo sklenjen okvirni sporazum. Na podlagi obvestila o oddaji naročila ni mogoče sklepati, da je naročnik z njim že oddal prvo posamično naročilo, saj je izrecno navedeno, da bo seznam kandidatov oblikoval šele v naslednji fazi ter v skladu z razpisno dokumentacijo na prvo mesto uvrstil ponudnika z najnižjo ponudbeno ceno. Naročnik je pri tem navedel tudi pravilno pravno podlago (79. in 80. člen ZJN-2), saj mora v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZJN-2 upoštevati postopkovna pravila tistega postopka, ki ga izvede za namen sklenitve okvirnega postopka, v konkretnem primeru torej odprtega postopka. V obvestilu o oddaji javnega naročila je naveden tudi pravni pouk, na podlagi katerega je vlagatelj lahko vložil zahtevek za revizijo, kar pomeni, da mu je bilo omogočeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZJN-2.

Na podlagi navedenega ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da iz obvestila o oddaji naročila ni jasno razvidno, za kakšno odločitev gre, saj iz njega jasno izhaja, da gre za prvi del sklepanja okvirnega sporazuma na podlagi izvedenega odprtega postopka. Hkrati tudi ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam v delu, kjer navaja, da iz obvestila o oddaji naročila sploh ni mogoče preveriti, komu bo naročnik oddal javno naročilo ter za kakšno ceno. Oddajanje posamičnih naročil bo stvar naslednje faze izvajanja okvirnega sporazuma, na kakšen način bo naročnik oddajal posamična naročila, pa je navsezadnje navedeno že v 3. poglavju razpisne dokumentacije in povzeto tudi v 2. točki obvestila o oddaji naročila.

V zvezi z vlagateljevimi nadaljnjimi navedbami, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila glede na predmet naročila neprimerno uporabil tehniko okvirnega sporazuma, da si je v razpisni dokumentaciji v nasprotju z določili ZJN-2 pridržal pravico do oddaje naročila brez izvedbe odprtega postopka, da so posamični okvirni sporazumi v razpisni dokumentaciji določeni v nasprotju z namenom okvirnih sporazumov, da je vlagatelj postavljen v položaj, v katerem dve leti ne more konkurirati za pridobitev naročila, ker je izbranemu ponudniku omogočil monopol, da je v razpisni dokumentaciji določil nemogoč rok začetka dobave električne energije, da si je naročnik zagotovil možnost netransparentnega oddajanja naročil tudi po izteku okvirnega sporazuma ter da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na baze merilnih mest in obdobje dobave, nejasna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije. V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj se je z razpisno dokumentacijo seznanil ob njenem prevzemu in pregledu in bi moral, če je menil, da so njeni posamezni deli pripravljeni v nasprotju z določbami ZJN-2, naročnika na portalu javnih naročil najprej opozoriti na zatrjevane kršitve (peti odstavek 5. člena ZPVPJN), zahtevek za revizijo pa bi moral vložiti pravočasno, do poteka roka za predložitev ponudb. V tej fazi, po poteku roka za predložitev ponudb, vlagatelj v zahtevku za revizijo ne more več navajati kršitev, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije. Vlagateljevih revizijskih navedb Državna revizijska komisija zato v tem delu, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN, ni smela vsebinsko obravnavati.

Vlagateljeve navedbe, da bi moral naročnik ponudbe ponudnikov Petrol, d. d., E3, d. o. o., in GEN-I, d. o. o., izločiti iz postopka, ker naj ne bi upoštevali popravka obrazca predračuna, je treba presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimerna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nepopolna, nepopolne ponudbe pa mora naročnik na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2, izločiti iz postopka.

Državna revizijska komisija je po pregledu razpisne dokumentacije in njenih dopolnitev ugotovila, da je naročnik dne 30. 11. 2015 na portalu javnih naročil, pod številko objave 8425/2015, objavil obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, v katerem je, med drugim, ponudnikom posredoval tudi spremenjen obrazec predračuna (točka VI.4 objave). Kot je razvidno iz dokumenta »Sprememba razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila po odprtem postopku z oznako SOS – EE 01/2015« z dne 27. 11. 2015, je naročnik spremenil seznam odjemalcev in merilnih mest ter posledično spremenil ocenjeno potrebno količino električne energije in obrazec predračuna. Za obrazec predračuna je naročnik navedel, da je v njem spremenil količine električne energije za posamezne kategorije, pri čemer je spremenjen obrazec priložil kot prilogo spremenjene razpisne dokumentacije.

Po vpogledu v ponudbe ponudnikov Petrol, d. d., E3, d. o. o., in GEN-I, d. o. o., je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi navedeni ponudniki upoštevali spremenjene določbe razpisne dokumentacije in da so ponudbene predračune oddali na predračunih, ki jih je naročnik priložil spremembi razpisne dokumentacije z dne 27. 11. 2015. V predračunu so navedeni ponudniki upoštevali obseg predmeta javnega naročila, kot ga je določil naročnik, zato naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-2, ko je njihove ponudbe v tem delu ocenil kot primerne, vlagateljevim navedbam pa posledično ni mogoče slediti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še zatrjuje, da bi moral biti ponudnik Energija Plus, d. o. o., izločen iz postopka, saj naj ne bi izpolnil tehničnega pogoja, da je v preteklem letu dobavil končnim odjemalcem na področju EU vsaj 200 GWh električne energije in da je z njo oskrboval najmanj 1000 odjemnih mest. Vlagateljeve navedbe v tem delu je treba presojati z vidika 45. člena ZJN-2, ki predstavlja izhodišče za določanje pogojev za priznanje tehnične sposobnosti. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji zahteva, da izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti, med drugim tudi s predložitvijo seznama najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev, določenih na podlagi 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik v točki 8.1.3 (Tehnični pogoji oz. sposobnost) določil zahtevo, v skladu s katero so morali ponudniki izkazati, da so v preteklem letu dobavili končnim odjemalcem na področju EU vsaj 200 GWh električne energije in da so z električno energijo oskrbovali najmanj 1000 odjemnih mest. Kot dokazilo so morali ponudniki predložiti originalno potrdilo sistemskega operaterja prenosnega omrežja ali sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je ponudnik Energija Plus, d. o. o., predložil potrdilo Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo, iz katerega je razvidno, da je v letu 2014 oskrboval 183.686 končnih odjemalcev, priključenih na distribucijsko omrežje električne energije v Sloveniji, in da je dobavil 1.476,55 GWh električne energije. Iz dokumentacije torej izhaja, da ponudnik Energija Plus, d. o. o., izpolnjuje tehnično zahtevo iz točke 8.1.3 razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje le, da ponudnik Energija Plus, d. o. o., ne izpolnjuje navedene tehnične zahteve, ne da bi pri tem te navedbe konkretiziral in ne da bi za svojo trditev predložil dokaze. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tako npr. ne zatrjuje, da ponudnik Energija Plus, d. o. o., tega potrdila ni predložil v ponudbo ali da bi bilo to neresnično oz. da bi vsebovalo napačne podatke. Zatrjuje le, da ponudnik Energija Plus, d. o. o., tehnične zahteve ne izpolnjuje ter da iz dokumentacije oz. obrazložitve obvestila o oddaji naročila ne izhaja, da bi naročnik sploh preveril izpolnjevanje tega pogoja. Tem navedbam ni mogoče slediti, saj na eni strani iz dokumentacije izhaja, da je ponudnik Energija Plus, d. o. o., s predložitvijo potrdila dokazal izpolnjevanje pogoja iz točke 8.1.3 razpisne dokumentacije (in da je naročnik posledično izpolnjevanje tega pogoja lahko ustrezno preveril), na drugi strani pa revizijske navedbe v tem delu ne vsebujejo zadostne trditvene podlage, da bi jih sploh bilo mogoče preizkusiti. Dolžnost vlagatelja je, da v zahtevku za revizijo navede očitane (konkretne) kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopku revizije oddaje javnih naročil, mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, le-tega tudi dokazati oz. zanj predlagati dokaze. Ker vlagatelj v zahtevku ni navedel nobenih konkretnih trditev in ni predložil dokazov, Državna revizijska komisija revizijskim navedbam v tem delu ni mogla slediti.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je njegov zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Ponudnik Energija Plus, d. o. o., ki se je z vlogo z dne 13. 1. 2016 opredelil do zahtevka za revizijo, je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da njegovi stroški niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 25. 2. 2016


predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Skupnost občin Slovenije, Partizanska 1, 2000 Maribor
- ECE, energetska družba, d. o. o., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje
- Petrol, d. d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana
- E3, d. o. o., Erjavčeva ulica 24, 5000 Nova Gorica
- GEN-I, d. o. o., Vrbina 17, 8270 Krško
- Energija Plus, d. o. o., Vetrinjska ulica 2, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve