018-012/2016 Dom Danice Vogrinec Maribor

Številka: 018-012/2016-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Material zdravstvene nege«, v sklopu 16 »7.2 Rokavice«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Matjaž Kavnik, s.p., Vosek 3e, Pernica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.2.2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev:

– da vlagatelju ne prizna sposobnosti in z njim ne sklene okvirnega sporazuma v sklopu 16 »7.2 Rokavice«, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o spremembi odločitve o priznanju sposobnosti št. 6499 z dne 7.12.2015«, številka 6741, z dne 18.12.2015;

– o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov za obdobje 1.1.2016 do 31.12.2016 v sklopu 16 »7.2 Rokavice«, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o spremembi odločitve o oddaji naročila«, številka 6748, z dne 18.12.2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.000,91 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11.9.2015, pod št. objave JN6305/2015, in v Uradnem listu EU dne 16.9.2015, pod št. objave 2015/S 179-324784. Naročnik je predmetno naročilo, ki ga oddaja po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti za dobo treh let, razdelil na 16 sklopov (točka II.1.8 objave v povezavi s prilogo B). V razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo je naročnik navedel, da je naročilo razdelil na 7 sklopov, le-te pa nadalje še na podsklope. Iz dokumentacije je razvidno, da v razpisni dokumentaciji oblikovan »podsklop 7.2. Rokavice« predstavlja sklop 16 »7.2 Rokavice«.

Naročnik je vlagatelja z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti«, št. 6499, z dne 7.12.2015 (v nadaljevanju: odločitev o priznanju sposobnosti z dne 7.12.2015) obvestil, da mu naročnik v »podsklopu 7.2«, torej v sklopu 16, ne prizna sposobnosti in da z vlagateljem za ta sklop ne bo sklenil okvirnega sporazuma, ker je njegova ponudba v tem sklopu nepopolna, saj je pri testiranju vzorcev vlagateljevih ponujenih zaščitnih rokavic iz lateksa ugotovil, da se trgajo pri natikanju in snemanju. Z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila«, številka 6507, z dne 7.12.2015 je naročnik sodelujoče ponudnike obvestil, da bo posamezno naročilo za prvo obdobje na podlagi sklenjenega sporazuma v »podsklopu 7.2 Rokavice«, torej v sklopu 16, oddal ponudniku Dentacom, d.o.o., Celjska cesta 58, Vojnik (v nadaljevanju: ponudnik Dentacom, d.o.o., Vojnik).

Na podlagi vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o priznanju sposobnosti z dne 7.12.2015 v zvezi s testiranjem vzorcev ponujenih rokavic, je naročnik sprejel dodatno obrazložitev z dne 16.12.2015. Naročnik je navedel, da je prejel od 8 ponudnikov vzorce rokavic, ki jih je označil s številkami, tako da zaposleni, ki so izdelek testirali (tj. zdravstveno negovalno osebje na oddelku DE2 in DE3), niso vedeli izdelek katerega ponudnika testirajo. Pri testiranju vzorcev je bilo ugotovljeno, da se rokavice, ki jih je ponudil vlagatelj, trgajo pri natikanju in snemanju. V vzorcu 50 rokavic se je pri natikanju rokavic strgalo 12 rokavic (to je 24%), pri snemanju uporabljenih rokavic pa 9 rokavic (to je 18%).

Na podlagi petega odstavka 79. člena Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) je naročnik z dokumentom »Sklep o spremembi odločitve o priznanju sposobnosti št. 6499 z dne 7.12.2015«, številka 6741, z dne 18.12.2015 (v nadaljevanju: odločitev o priznanju sposobnosti z dne 18.12.2015) spremenil odločitev o priznanju sposobnosti z dne 7.12.2015 in sprejel novo odločitev. Naročnik je z navedenim dokumentom vlagatelja (ponovno) obvestil, da mu naročnik v »podsklopu 7.2«, torej v sklopu 16, ne prizna sposobnosti in da z vlagateljem za ta sklop ne bo sklenil okvirnega sporazuma, ker je njegova ponudba v tem sklopu nepopolna, saj je pri testiranju vzorcev vlagateljevih ponujenih zaščitnih rokavic iz lateksa ugotovil, da se trgajo pri natikanju in snemanju.

Iz spisovne dokumentacije izhaja naročnikova odločitev, da za sklop 16 sklene okvirne sporazume s ponudniki (1) Dentacom, d.o.o., Vojnik, (2) Sanolabor, d.d., Leskovškova 4, Ljubljana, (3) Abena-Helpi, d.o.o., Dobrave 7b, Trzin, (4) Barjans, d.o.o., Pod Hruševco 20, Vrhnika, in (5) Simps's, d.o.o., Motnica 3, Trzin. Naročnik je na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2 z dokumentom »Sklep o spremembi odločitve o oddaji naročila«, številka 6748, z dne 18.12.2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji posameznega naročila) razveljavil odločitev o oddaji posameznega naročila z dne 7.12.2015 in posamezno naročilo za prvo obdobje na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma v »podsklopu 7.2 Rokavice«, torej v sklopu 16, (ponovno) oddal ponudniku Dentacom, d.o.o., Vojnik.

Vlagatelj je z vlogo z dne 30.12.2015 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti z dne 7.12.2015 in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedel zgolj, da se rokavice trgajo pri oblačenju in slačenju, ni pa posredoval zapisnika, prav tako tudi ni navedel metode testiranja. Naročnik kriterija netrganja rokavic pri slačenju ni določil v razpisni dokumentaciji, saj je zahteval le, da se rokavice ne trgajo pri oblačenju. Ker so rokavice namenjene za enkratno uporabo, je rokavica s tem, ko se med uporabo ni pretrgala, opravila svojo funkcijo zaščite. Vlagatelj se je šele z vpogledom v spisovno dokumentacijo naročnika seznanil s protokolom testiranja, saj le-ta ni bil del razpisne dokumentacije. Vlagatelj nadalje navaja, da pri 42% slabih rokavic ne bi mogel pridobiti referenc, ki jih navaja v ponudbi, poleg tega je v drugem postopku oddaje javnega naročila ponudil identične rokavice, naročnik SB Ptuj pa je dne 3.12.2015 po opravljenem testiranju rokavic oddal naročilo vlagatelju. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je celoten postopek potekal netransparentno, naročnik pa je ponudnike v fazi testiranja obravnaval neenakopravno in neobjektivno, postopek testiranja ni bil izveden skladno z AQL 1.5 in ISO 2859, prav tako je tudi dokumentacija o testiranju pomanjkljiva in neobjektivna. Iz obrazcev za ugotavljanje ustreznosti vzorcev ni razvidno, koliko vzorcev je bilo dejansko testiranih, koliko je bilo slabih in koliko dobrih ter ali je vzorec testirala ena oseba ali več. Oseba, ki je testirala vlagateljeve vzorce, je ugotovila, da se rokavice trgajo, da so manjše velikosti, da niso elastične in da se trgajo ob stiku z vodo. Navedbe, da rokavice niso elastične in da se trgajo ob stiku z vodo, so subjektivna ocena ene osebe, poleg tega se prisotnost lukenj skladno z EN 4565 testira tako, da se rokavico napolni z vodo, nato pa se določen čas čaka in opazuje, ali kje spušča vodo. Ista oseba, ki je imela že negativno mnenje o vlagateljevih rokavicah, je te testirala dvakrat. Iz obrazcev za ugotavljanje ustreznosti vzorcev je razvidno, da je vzorce različnih ponudnikov testirala ena oseba, posledično naročnik ne more zbrati več mnenj in izkušenj o enem ponudniku, ponudniki pa so odvisni od sreče, katere oseba bo testirala vzorce, in njenih navad pri oblačenju rokavic. Vlagatelj nadalje navaja, da mu je predsednica strokovne komisije na vpogledu v spisovno dokumentacijo demonstrirala oblačenje in slačenje rokavic. Na osnovi prikazane demonstracije je vlagatelj v svojih prostorih ponovil postopek, pri čimer se je pri 100 rokavicah strgala le ena. Da bi dosegel trganje rokavic približno v odstotku, kot je bilo prikazano na vzorcih, je rokavice pri oblačenju raztegoval skoraj do komolca ali vsaj do polovice podlahti. Vlagatelj zato dvomi, da je testiranje potekalo na način, kot je bil prikazan na vpogledu. Poleg tega pa je oseba, ki je testirala vzorce vlagateljevih rokavic velikosti M, oblačila premajhne rokavice za svoje roke. Vlagatelj še poudarja, da rokavice izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije in vse kvalitetne standarde za medicinske rokavice, naročnik pa na predložitev standardov ni imel pripomb.

Z dopisi (št. 32/1, 32/2, 32/4, 32/5 in 32/6) z dne 5.1.2016 je naročnik ponudnike, katerim je priznal sposobnost v sklopu 16, obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in jih seznanil s pravico do izjasnitve o navedbah v zahtevku za revizijo. Nobeden izmed navedenih ponudnikov se do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je dne 21.1.2016 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je glede na namen uporabe pričakovana lastnost zaščitnih rokavic, da se ne trgajo pri snemanju. V razpisni dokumentaciji je navedel, da morajo ponudniki na zahtevo predložiti zahtevano število vzorcev za testiranje, navedenega ponudniki tudi niso izpodbijali. Naročnik navaja, da je od vseh ponudnikov zahteval enako število vzorcev in opravil enak način testiranja, kot je opredeljen v predhodno pripravljenem Protokolu testiranja, s čimer je zagotovil enakopravno obravnavo ponudnikov. Glede števila testiranih rokavic naročnik navaja, da lahko lastnosti artikla ugotovi na podlagi ene škatle, saj je vzorec reprezentativne narave in se z njim ponudnik predstavi naročniku in s tem dokazuje, da ponujeni artikli izpolnjujejo tehnične zahteve naročnika. Pri pregledu in ocenjevanju predloženih vzorcev ni vezan na posebna pravila, ki sicer veljajo v postopkih ugotavljanja izpolnjevanja določenih standardov kakovosti. V Protokolu testiranja je natančno opisan način testiranja. V obrazcu za ugotavljanje ustreznosti vzorcev je navedena oseba, ki je vzorce prevzela, testiranja pa ni opravila samo ena oseba, ampak zdravstveno negovalno osebje v DE2 in DE3. Ocena ustreznosti tako ni odvisna samo od enega posameznika in ni subjektivna, ampak je odvisna od celotnega zdravstvenega negovalnega tima naročnika na oddelku. Iz obrazcev za ugotavljanje ustreznosti vzorcev je razvidno, da se je testiranje vzorcev izvedlo na dveh različnih oddelkih (DE2 in DE3), v sestavi katerih je 12 oddelkov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 27.1.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 27.1.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da ni običajno, da naročniki testirajo samo 50 kosov rokavic. Objektivnost testiranja se zagotovi tudi tako, da ista skupina testira vse izdelke in rezultate poda na obrazcih, ki jih izpolnjujejo vsi, ki testiranje opravljajo. Za zagotovitev objektivnosti je pogoj, da iste osebe vsaj približno na enak način testirajo vse prejete vzorce. S tem, ko je naročnik različne vzorce testiral z različnimi osebami in v hkrati v protokolu o testiranju ni podal osnovnih napotkov, kako vzorce testirati, da bi zagotovil vsaj približno enakost, je obravnavanje vzorcev prepustil subjektivni oceni posameznika in njegovih utečenih navad.

Državna revizijska komisija je zaradi napačnega pravnega pouka v odločitvi o priznanju sposobnosti z dne 18.12.2015 vlagatelja z dopisom št. 018-12/2015-3 z dne 3.2.2016 pozvala na doplačilo takse. Vlagatelj je v zahtevanem roku doplačal takso v manjkajočem znesku ter Državni revizijski komisiji posredoval dokazilo o doplačilu takse.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da ga vlaga zoper »Odločitev o priznanju sposobnosti s strani naročnika, ki smo jo prejeli 8.12.2015« in predlaga, da se »Odločitev o priznanju sposobnosti z dne 7.12.2015 razveljavi«. Odločitev o priznanju sposobnosti z dne 7.12.2015 ne obstoji več, saj je naročnik, kot je to razvidno iz spisovne dokumentacije, le-to skladno s petim odstavkom 79. člena ZJN-2 spremenil in sprejel novo odločitev (o priznanju sposobnosti), s katero je nadomestil prejšnjo. Ker pa je iz revizijskih navedb razvidno, da vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev, da vlagatelju ne prizna sposobnosti v sklopu 16 in da posledično z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma za obdobje treh let v sklopu 16, gre ugotoviti, da vlagatelj z vloženim zahtevkom za revizijo dejansko izpodbija odločitev naročnika, kot izhaja iz (nove) odločitve o priznanju sposobnosti z dne 18.12.2015. Pri tem pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je pri presoji spornega vprašanja upoštevala tudi naročnikovo dodatno obrazložitev (odločitve o priznanju sposobnosti z dne 7.12.2015) z dne 16.12.2015, čeprav je naročnik z njo dodatno obrazložil odločitev, ki ne obstoji več. V predmetnem postopku pravnega varstva se namreč nanjo sklicujeta tako naročnik kot vlagatelj, poleg tega pa je naročnik odločitev o priznanju sposobnosti z dne 7.12.2015 in odločitev o priznanju sposobnosti z dne 18.12.2015 (v spornem delu) utemeljil z identično obrazložitvijo.

V kolikor gre vlagateljeve navedbe, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o priznanju sposobnosti navedel zgolj, da so se rokavice trgale pri natikanju in snemanju, ne da bi predložil zapisnik in navedel metodo testiranja, razumeti v smislu, da vlagatelj naročniku očita neustrezno obrazložitev odločitve o priznanju sposobnosti, gre pojasniti, da je namen odločitve o oddaji naročila oziroma odločitve o priznanju sposobnosti predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, pri čemer ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik skladno s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 v izpodbijani odločitvi navedel razloge za izločitev ponudbe vlagatelja in vlagatelja s temi razlogi tudi seznanil. Dejstvo, da se je vlagatelj z razlogi za izločitev njegove ponudbe seznanil in posledično pridobil možnost (učinkovitega) uveljavljanja pravnega varstva, je jasno razvidno tudi iz navedb v zahtevku za revizijo, saj vlagatelj konkretizirano izpodbija razloge za izločitev svoje ponudbe.

Med strankama je sporna naročnikova odločitev, da vlagatelju ne prizna sposobnosti v sklopu 16 in da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma za obdobje treh let za sklop 16. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji priznanja sposobnosti z dne 18.12.2015, je naročnik izpodbijano odločitev sprejel na podlagi ugotovitve, da vzorci zaščitnih rokavic iz lateksa, ki jih je predložil vlagatelj, ne ustrezajo naročnikovim zahtevam, ker se trgajo pri natikanju in snemanju. Vlagatelj navedenemu nasprotuje in zatrjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil zahteve, da se rokavice ne smejo trgati pri snemanju. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik testiranja vzorcev ponudnikov ni izvedel po transparentnem postopku, ponudnikov ni obravnaval enakopravno, poleg tega je naročnikova dokumentacija v zvezi s testiranjem vzorcev pomanjkljiva. Že na tem mestu Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je iz izpodbijane odločitve o priznanju sposobnosti razvidno, da je (edini) razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe naročnikova ugotovitev, da so se vzorci ponujenih rokavic med testiranjem trgali pri natikanju in snemanju. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da za presojo predmetnega spora niso pravno relevantne revizijske navedbe v zvezi z elastičnostjo vzorcev ponujenih rokavic in revizijske navedbe v zvezi s prepuščanjem vode oziroma trganjem ob stiku z vodo, zato jih Državna revizijska komisija v nadaljevanju vsebinsko ni obravnavala.

Za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila ZJN-2 za vse faze do oddaje naročila na podlagi tega sporazuma (prvi odstavek 32. člen ZJN-2). Glede na razpisno dokumentacijo odprtega postopka za sklenitev okvirnega sporazuma je naročnik oddajo javnega naročila, torej izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, vezal (tudi) na popolnost predloženih ponudb (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, člen 9 in člen 11). Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 naročnik iz postopka izloči ponudbo, ki ni popolna. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna ponudba je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta naročila s takimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-2 v okviru ugotavljanja tehnične usposobljenosti predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (točka j) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Naročnik mora v fazi ocenjevanja in vrednotenja ponudb preveriti, ali ponudba izpolnjuje vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije. V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, člen 9, v povezavi z obrazcem »Izjava o predložitvi zahtevanih certifikatov, deklaracij oz. specifikacij«) zahteval, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo dokazilo, da ponujene zaščitne rokavice iz lateksa izpolnjujejo evropski standard kakovosti za medicinske rokavice EN 455-1,2,3,4 in dokazilo, da ponujene zaščitne rokavice iz lateksa zadostijo nivoju kontrole kakovosti po AQL 1.5%. Naročnik si je v razpisni dokumentaciji (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, člen 8 in člen 1 ter Obrazec 8 »Izjava o brezplačni dostavi zahtevanih vzorcev blaga«), kar med strankama ni sporno, pridržal pravico do testiranja vzorcev ponujenih izdelkov. To pomeni, da je v obravnavanem primeru naročnik seznanil ponudnike z možnostjo, da bo primernost ponujenega blaga (tudi primernost ponujenih zaščitnih rokavic iz lateksa) preveril tudi s testiranjem in ne le zgolj s pregledovanjem pisnih dokazil, predloženih v ponudbi.

Pritrditi gre sicer vlagatelju, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil »protokola testiranja«, vendar pa gre ugotoviti, da vlagatelj temu do poteka roka, določenega za predložitev ponudb, ni ugovarjal. Vlagatelj bi lahko v zvezi s protokolom testiranja predloženih vzorcev tekom roka za predložitev ponudbe naročnika o tem povprašal, naročnik pa bi mu bil, v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZJN-2, dolžan preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo. Prav tako bi vlagatelj lahko zoper določbo razpisne dokumentacije o testiranju, v kolikor je menil, da je zaradi presplošne opredelitve sporna, vložil zahtevek za revizijo pred potekom roka za predložitev ponudb, ko bi njena vsebinska ustreznost lahko bila predmet presoje v okviru pravnega varstva (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN). V tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za predložitev ponudb že pretekel, pa vsebinska presoja kršitev glede zahtev iz razpisne dokumentacije, ki so bile vlagatelju znane in so bile objektivno ugotovljive že pred potekom tega roka, ni več dopustna (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Med strankama je nadalje sporno, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil zaradi neizpolnjevanja zahtev, ki jih v razpisni dokumentaciji ni postavil. Med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz razpisne dokumentacije (ponudbeni predračun, točka 2 »podsklopa 7.2. Rokavice«), da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da se ponujene zaščitne rokavice iz lateksa »ne trgajo pri oblačenju«, medtem ko naročnik izrecno ni zahteval, da se ne smejo trgati pri snemanju. Čeprav morajo biti zahtevane tehnične lastnosti blaga vnaprej opredeljene v razpisni dokumentaciji, tega ni mogoče interpretirati na način, da se kot zahtevane tehnične lastnosti ponujenega blaga štejejo le tiste, ki so izrecno ubesedene v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija se v zvezi s tem strinja z naročnikom, da so nekatere lastnosti blaga, glede na njegovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik posebej in izčrpno navedel v razpisni dokumentaciji. Gre za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, same po sebi umevne in posledično pričakovane. Tudi od vlagatelja se sme utemeljeno pričakovati, da mu je kot ponudniku predmetnega javnega naročila znano, kakšna je običajna in normalna raba blaga, ki se naroča, in zato ve, katere lastnosti so za to bistvene, ter da to upošteva pri pripravi svoje ponudbe.

Odgovor na vprašanje, ali gre pri določeni stvari za lastnost, ki jo naročnik upravičeno pričakuje, je odvisen od konkretnih okoliščin posameznega javnega naročila. V obravnavani zadevi Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je glede na namen zaščitnih rokavic, pričakovana lastnost zaščitnih rokavic tudi, da se te ne trgajo pri snemanju. Po presoji Države revizijske komisije namen zaščitnih rokavic ni le v zaščiti uporabnika med uporabo rokavic, kot to zatrjuje vlagatelj, pač pa je zaščita uporabnika rokavic dosežena šele, če se uporabljene rokavice odstranijo, ne da bi se pretrgale. V nasprotnem primeru bi namreč uporabnik rokavic med snemanjem rokavic prišel v stik z zunanjimi vplivi, zaradi katerih uporablja rokavice. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upravičen preizkusiti prejete vzorce ponujenega blaga in pri tem preveriti izpolnjevanje ne le tistih lastnosti, ki jih je izrecno določil v razpisni dokumentaciji, pač pa tudi izpolnjevanje vseh tistih lastnosti, ki so pričakovane glede na običajno rabo stvari, kot npr. da se zaščitne rokavice pri snemanju ne pretrgajo.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik postopka testiranja ni izvedel transparentno, da v fazi testiranja ponudnikov ni obravnaval enakopravno in da naročnikova dokumentacija v zvezi s testiranjem vzorcev pomanjkljiva. V zvezi z navedbami vlagatelja, da naročnik postopka testiranja ni izvedel skladno z »AQL 1.5 in ISO 2859«, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da pri pregledovanju in ocenjevanju predloženih vzorcev ni vezan na pravila, ki sicer veljajo v postopkih ugotavljanja izpolnjevanja določenih standardov kakovosti. Namen pregledovanja v postopku oddaje javnega naročila predloženih vzorcev namreč ni ugotovitev izpolnjevanja standarda oziroma podelitev certifikata, temveč ugotovitev, ali ponujeno blago izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-15/2012, 018-65/2013 in 018-210/2014) da mora naročnik postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb izvesti po določenih kriterijih ter pri tem ravnati v skladu z načelom preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov, zagotoviti pa mora tudi možnost naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja. Z drugimi besedami: naročnik mora postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb ustrezno dokumentirati, seveda tudi v primeru, če v okviru tega postopka izvede preizkušanje prejetih vzorcev. Iz dokumentacije mora biti razvidno, na kakšen način je izvedel postopek preizkušanja vzorcev, kdo ga je izvedel, katere lastnosti je ugotavljal, katera dejstva je pri tem ugotovil itd. Ugotovitev naročnika mora biti objektivno preverljiva, saj mora naročnik ponudnike v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 obvestiti o svoji odločitvi ter navesti ugotovitve in razloge zanjo, ponudniki pa morajo imeti možnost (tudi v postopku pravnega varstva) preveriti, ali je naročnik odločitev sprejel v skladu z določili razpisne dokumentacije in pravili javnega naročanja. Določba tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki od naročnika zahteva, da ponudniku na njegovo zahtevo dodatno obrazloži prednosti sprejete ponudbe v razmerju do njegove (zavrnjene oz. izločene) ponudbe, od naročnika tudi zahteva, da ponudnike obravnava na enakopraven način in da pri tem zagotovi medsebojno primerljivost ponudb. Z drugimi besedami to pomeni, da mora naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb vse prejete ponudbe oceniti na enak način in jih razvrstiti na podlagi enakih kriterijev.

Glede na navedeno je treba v predmetnem postopku pravnega varstva presoditi, ali je naročnik v obravnavanem primeru postopek preizkušanja vzorcev zaščitnih rokavic iz lateksa ustrezno izvedel in dokumentiral. Postopek preizkušanja vzorcev je naročnik določil v dokumentu »Protokol testiranja materiala zdravstvene nege: Podsklop 7.2.Rokavice« z dne 3.11.2015 (v nadaljevanju: Protokol testiranja). V navedenem dokumentu je naročnik določil, da bo od ponudnikov zahteval vzorce zaščitnih rokavic iz (nitrila, vinila in) lateksa, velikosti M, pri čemer bo prejete vzorce oštevilčil od 1 do 8 po časovnem vrstnem redu prispelih ponudb na dan odpiranja ponudb, tako da zaposleni, ki bodo izdelek testirali, ne bodo vedeli vzorce katerega ponudnika testirajo. Naročnik je nadalje določil, da bo testiranje opravljalo zdravstveno negovalno osebje v DE2 in DE3 na Podbrežju, in da se bo iz škatle rokavic, v kateri je 100 rokavic, testiralo 50 rokavic, pri čemer se bo za zaščitne rokavice iz lateksa testiralo, ali se trgajo pri natikanju in snemanju, ali imajo gladko otipno površino ter njihovo trpežnost, tudi v stiku z razkužili ali vodo. Naročnik je nadalje določil, da predsednik razpisne komisije seznani zaposlene s Protokolom testiranja pred uvedbo testiranja na oddelku in da po opravljenem testiranju predsednik razpisne komisije skupaj z zaposlenimi pripravi »Obrazec ugotavljanja ustreznosti materiala oziroma za ugotavljanje neustreznosti dobavljenega materiala« (v nadaljevanju: obrazec ugotavljanja ustreznosti materiala). V navedenem obrazcu je naročnik predvidel vpis organizacijske enote, vrste materiala, osebe, ki je material prevzela, časa ocenjevanja, predmeta ocenjevanja in ocene tega predmeta ter podpis odgovorne osebe.

Iz spisovne dokumentacij je razvidno, da je naročnik vlagatelja dne 28.10.2015 pozval na predložitev 1 škatle (tj. 100 kosov) zaščitnih rokavic iz lateksa velikosti M. Vlagatelj je vzorce rokavic predložil dne 30.10.2015. Naročnik je nadalje vlagatelja dne 19.11.2015 pozval na predložitev 1 škatle (tj. 100 kosov) zaščitnih rokavic iz lateksa velikosti M in 1 škatle (tj. 100 kosov) zaščitnih rokavic iz lateksa velikosti L. Vlagatelj je vzorce rokavic predložil dne 23.11.2015.

V odstopljeni spisovni dokumentaciji se nahaja 8 izpolnjenih obrazcev ugotavljanja ustreznosti materiala, pri čemer se glede na časovni vrstni red prispelih ponudb na dan odpiranja ponudb dva obrazca nanašata na vzorce rokavic, ki jih je predložil vlagatelj. Iz prvega obrazca ugotavljanja ustreznosti materiala, v katerem je dopisano »DE3/5 nadstropje«, izhaja, da je vzorce zaščitnih rokavic velikosti M prevzel D.A. dne 10.11.2015 ter dne 24.11.2015 in da je testiranje potekalo 10.11.2015, 12.11.2015, 25.11.2015 in 26.11.2015. Kot ocena vzorcev zaščitnih rokavic iz lateksa je navedeno »ne ustrezajo: trgajo pri nameščanju na roko, mala velikost v primerjavi z ostalimi M, kot pri drugih rokavicah S, niso elastične, trgajo se tudi pri slačenju, trgajo se pri stiku z vodo, ko postanejo mokre, tudi ob stiku s kremo«. Iz drugega obrazca ugotavljanja ustreznosti materiala, v katerem je dopisano »DE3/pritličje«, izhaja, da je vzorce zaščitnih rokavic velikosti L prevzel A.R. dne 10.11.2015 in da je ocenjevanje teh vzorcev potekalo 10.11.2015 in 11.11.2015. Kot ocena vzorcev zaščitnih rokavic iz lateksa je navedeno »ne ustrezajo, trgajo pri nameščanju na roko in slačenju«.

Kot že navedeno, naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil z utemeljitvijo, da je pri preizkušanju vzorcev rokavic, ki jih je ponudil vlagatelj, ugotovil, da se trgajo pri natikanju in snemanju. V dodatni obrazložitvi odločitve o priznanju sposobnosti je naročnik navedel, da se je v vzorcu 50 rokavic pri natikanju rokavic strgalo 12 rokavic (to je 24%), pri snemanju uporabljenih rokavic pa 9 rokavic (to je 18%).

Na podlagi predstavljenega dejanskega stanja Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik preizkušnja vzorcev vlagateljevih ponujenih rokavic ni dokumentiral transparentno in na način, da da bi ga bilo mogoče objektivno preizkusiti. Naročnik v Protokolu testiranja ni opredelil načina (metode) preizkušanja lastnosti vzorcev, ki se jih je v fazi preizkušanja ugotavljalo, števila oseb, ki bodo preizkušale, časa preizkušanja itd.. Iz Protokola testiranja tako ni razvidno, na kakšen način (po kakšni metodi) naj bi natikanje in snemanje rokavic potekalo, navedeno pa naročnik ni pojasnil niti v odločitvi, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo. Ob upoštevanju navedenega tako ni mogoče presoditi, ali je naročnik vzorce vseh ponudnikov preizkušal na enak način (po enaki metodi). Iz izpolnjenih obrazcev ugotavljanja ustreznosti materiala, ki se nanašata na vzorce rokavic, ki jih je ponudil vlagatelj, ni razvidno, kdo (katera oseba oziroma katere osebe) je dejansko preizkušal vzorce ponujenih rokavic. Iz Protokola testiranja izhaja, da naj bi vzorce preizkušalo zdravstveno negovalno osebje DE2 in DE3, prav tako tako naročnik v odločitvi, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo, zatrjuje, da zapis »DE3/5 nadstropje« in »DE3/pritličje« v obrazcu ugotavljanja ustreznosti materiala pomeni, da je vzorce preizkušalo celotno osebje na tem oddelku. Vendar pa gre poudariti, da bi v takšnem primeru morala vsaka oseba, ki je vzorce rokavic preizkušala, sama izpolniti obrazec ugotavljanja ustreznosti materiala (ter ga podpisati) in tako v obrazcu predstaviti, kakšne so njene ugotovitve v zvezi z vzorci. Zaradi načina, kot ga je predvidel naročnik, ko je vzorce preizkušalo celotno osebje oz. neznano število oseb, obrazec ugotavljanja ustreznosti materiala pa je, skladno s Protokolom testiranja, skupaj z zaposlenimi po opravljenem testiranju pripravil predsednik razpisne komisije, tako ni mogoče preveriti, kakšna je ugotovitev posameznih oseb, ki so vzorce preizkušali, kot tudi ne, ali so dejansko vsi, ki so preizkušali vzorce, podali tudi oceno o predmetu ocenjevanja. Pri tem pa Državna revizijska komisija še dodaja, da so neprepričljive navedbe naročnika, da je celotno zdravstveno negovalno osebje DE3 preizkušalo vzorce rokavic, saj bi, ob upoštevanju, da so bile v vsakem oddelku prevzete rokavice le v eni velikosti (M oziroma L), to pomenilo, da celotno zdravstveno osebje tega oddelka uporablja rokavice enake velikosti. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da iz obrazec ugotavljanja ustreznosti materiala izhaja ocena »mala velikost v primerjavi z ostalimi M, kot pri drugih rokavicah S« se po oceni Državne revizijske komisije vlagatelju upravičeno pojavlja dvom, ali so osebe, ki so preizkušale vzorce, preizkušale vzorce rokavic ustrezne velikosti.

Nadalje gre ugotoviti, da iz obrazcev ugotavljanja ustreznosti materiala ni razvidno, koliko vzorcev je bilo prevzetih in koliko vzorcev je bilo testiranih. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da iz obrazcev ugotavljanja ustreznosti materiala prav tako ni razvidno, koliko vzorcev rokavic se je strgalo pri natikanju in koliko vzorcev rokavic se je strgalo pri snemanju, gre ugotoviti, da so navedbe v obrazcih ugotavljanja ustreznosti materiala, da se vzorci rokavic »trgajo pri nameščanju na roko, trgajo se tudi pri slačenju, trgajo pri nameščanju na roko in slačenju«, povsem pavšalne in niso podprte z nobenimi podatki. Posledično gre ugotoviti, da naročnikove navedbe v dodatni obrazložitvi, in sicer, da je testiral 50 kosov rokavic, in da se je pri nameščanju čistih rokavic strgalo 12 rokavic (tj. 24%), pri snemanju uporabljenih rokavic pa 9 kosov (tj. 18%), niso izkazane z obrazci ugotavljanja ustreznosti materiala, kot tudi ne s katerim drugim dokumentom.

Po presoji Državne revizijske komisije je v obravnavanem primeru nejasno tudi število testiranih vzorcev. Naročnik namreč v odločitvi, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da je opravil dodatno testiranje vzorcev. Ob upoštevanju, da se v spisovni dokumentaciji nahajata dva izpolnjena obrazca ugotavljanja ustreznosti materiala, ki se nanašata na vzorce vlagatelja, in ob upoštevanju Protokola testiranja (v katerem je določeno, da se testira 50 vzorcev), gre ugotoviti, da je naročnik preizkusil 100 vzorcev rokavic in ne le 50 vzorcev, kot to navaja v dodatni obrazložitvi. Poleg tega naročnik v odločitvi, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo, zatrjuje, da je vzorce vlagateljevih rokavic porabil za testiranje (s čimer utemeljuje navedbe, da dan po vpogledu v spisovno dokumentacijo z vlagateljem ni opravil demonstracije preizkušanja vzorcev), čeprav bi mu po opravljenem preizkušanju vzorcev moralo ostati 200 oziroma 250 rokavic, saj je vlagatelj naročniku predložil tri škatle rokavic, torej 300 vzorcev rokavic. Nadalje ne gre spregledati, da je je naročnik vlagatelja z elektronsko pošto z dne 19.11.2015 pozval na predložitev rokavic velikosti L, medtem ko iz obrazca ugotavljanja ustreznosti materiala izhaja, da je A.R. prevzel rokavice velikosti L že dne 10.11.2015 in da je bilo testiranje vzorcev izvedeno dne 10.11.2015 in dne 11.11.2015, torej preden jih je vlagatelj dejansko predložil naročniku.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik postopka preizkušanja rokavic ni ustrezno dokumentiral, saj ni navedel konkretnih in objektivno preverljivih podatkov, ki bi jih bilo mogoče naknadno preizkusiti. Ob upoštevanju navedenega tako ugotovitve naročnika, da se je pri preizkušanju 50 rokavic pri nameščanju čistih rokavic strgalo 12 rokavic (tj. 24%), pri snemanju uporabljenih rokavic pa 9 kosov, ni mogoče preizkusiti. Poleg tega naročnikova dokumentacija ne vsebuje napotka o načinu natikanja in snemanju rokavic, prav tako iz nje ni razvidno, kdo je dejansko preizkušal vzorce. Naročnikova ocena vlagateljevih rokavic je zgolj splošna in opisna, brez navedbe konkretnih podatkov o prejetem številu rokavic, o številu preizkušenih vzorcev in o številu strganih rokavic pri natikanju ter številu strganih rokavic pri snemanju. Takšno ravnanje naročnika je tako v nasprotju z načelom preglednosti (8. člen ZJN-2), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik istega dne, ko je sprejel odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma v sklopu 16 oziroma odločitev, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma v sklopu 16, sprejel tudi odločitev o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenega sporazuma za prvo obdobje v sklopu 16. Ugotoviti gre, da nezakonita odločitev naročnika, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma, vpliva na nadaljnja ravnanja naročnika v predmetnem postopku javnega naročanja oziroma na odločitev naročnika o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov za sklop 16. Ker slednja odločitev temelji tudi na (razveljavljeni) nezakoniti odločitvi naročnika, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma, je potrebno razveljaviti tudi odločitev o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov za sklop 16.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo vlagatelja, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, da vlagatelju ne prizna sposobnosti in z njim ne sklene okvirnega sporazuma v sklopu 16 »7.2 Rokavice«, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o spremembi odločitve o priznanju sposobnosti št. 6499 z dne 7.12.2015«, številka 6741, z dne 18.12.2015, ter odločitev naročnika o oddaji o oddaji posameznega naročila na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov za obdobje 1.1.2016 do 31.12.2016 v sklopu 16 »7.2 Rokavice«, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o spremembi odločitve o oddaji naročila«, številka 6748, z dne 18.12.2015.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2 v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru, če bo s postopkom predmetnega javnega naročila v sklopu 16 nadaljeval, sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja vlagateljeve ponudbe, naj upošteva ugotovitev, da ima pravico oceniti in preizkusiti vzorce ponujenih rokavic, vendar tako, da bo postopek ustrezno dokumentiral ter pri tem zagotovil objektivno preverljivost ocenjevanja, ob spoštovanju načela preglednosti in načela enakopravne obravnave vseh ponudnikov. Poleg tega Državna revizijska komisija naročnika opozarja tudi, naj pri sprejemu odločitve o izbiri strank okvirnega sporazuma upošteva, da je izvajanje okvirnega sporazuma (oddaja posameznega naročila za prvo obdobje) mogoče šele po pravnomočni izbiri strank okvirnega sporazuma in po sklenitvi okvirnega sporazuma (četrti odstavek 32. člena v povezavi s šestim, sedmim in osmim odstavkom 32. člena ZJN-2) .

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za plačilo takse, in sicer v višini 1.000,00 EUR, skupaj s stroški nakazila v višini 0,91 EUR. Priglašenih stroškov za »pripravo dokumentacije in zahtevka« v višini 287,00 EUR Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala, saj vlagatelj omenjenega stroška ni ustrezno opredelil (stroška ni ustrezno specificiral, obrazložil, utemeljil in izkazal).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 1.000,91 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 25.2.2016

Predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Dom Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9, 2000 Maribor,
- Matjaž Kavnik, s.p., Vosek 3e, 2231 Pernica,
- Sanolabor, d.d., Leskovškova 4, 1000 Ljubljana,
- Abena-Helpi, d.o.o., Dobrave 7b, 1236 Trzin,
- Barjans, d.o.o., Pod Hruševco 20, 1360 Vrhnika,
- Simps's, d.o.o., Motnica 3, 1236 Trzin,
- Dentacom, d.o.o., Celjska cesta 58, 3212 Vojnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.