018-008/2016 Dars, d.d.

Številka: 018-008/2016-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava prikolic, signalnih tabel in blažilcev trka« v sklopu 1 »Svetlobne table za zapiranje prometnega pasu«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja JAVNA RAZSVETLJAVA d.d., Litijska cesta 263, 1261 Ljubljana – Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 2. 2016

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9. 7. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 17. 8. 2015, pod št. objave JN5583/2015, dne 19. 8. 2015 pa pod oznako 2015/S 2015/S 159-292129 tudi v Uradnem listu Evropske Unije.

Naročnik je dne 14. 12. 2015 sprejel dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 402-8/2015-LK-157/15-105, s katerim je javno naročilo v sklopu 1 oddal ponudniku VERDEGRO BV, Munnikenheiweg 59, Etten Leur, Nizozemska (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilih ugodnejšo ponudbo vlagatelja v skupnem nastopu z družbo ITAIA d.o.o., Litostrojska cesta 44D, Ljubljana pa izločil kot nepravilno, ker vlagatelj na dan oddaje ponudbe skladno s tretjim odstavkom 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ni imel poravnanih vseh obveznosti v zvezi s plačilom davkov in prispevkov. Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 15. 12. 2015.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 12. 2015 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, njegovo zahtevo pa je naročnik s sklepom z dne 23. 12. 2015 zavrgel.

Vlagatelj je dne 28. 12. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve naročnika ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je odločitev naročnika zmotna in nezakonita, saj je imel na dan oddaje ponudbe 30. 9. 2015 obveznosti plačila davka od dohodka pravnih oseb (v nadaljevanju: DDPO) v višini 19.743,92 EUR in presežek plačila obračuna DDV v višini 56.848,00 EUR, pri čemer je ravnal v skladu zakonodajo in pri Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) istega dne vložil izjavo o uveljavljanju pobota medsebojnih obveznosti. Sklicujoč se na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-067/2015-13 navaja, da je pri tem upravičeno pričakoval, da je skladno s 312. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.; v nadaljevanju: OZ) pobot tega dne tudi nastal ter da je sam knjižil v svojih računovodskih knjigah predmetni pobot na ta dan, FURS pa je pobot iz neznanega razloga knjižil šele dan pozneje, 1. 10. 2015. Vlagatelj meni, da je knjigovodsko poslovanje druge stranke neodvisno od volje vlagatelja, vsekakor pa naj bi bila takšna praksa FURS neskladna z računovodskimi standardi in ne bi smela imeti pravnih posledic v vlagateljevemu poslovnem delovanju drugod. Vlagatelj še dodaja, da se FURS v pojasnilu z dne 18. 12. 2015 napačno sklicuje na 73. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZDDV-1), saj je bila v konkretnem primeru podana izjava o pobotu.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je revizijski zahtevek s sklepom št. 402-8/2015-EV-157/15-rev1 z dne 19. 1. 2016 zavrnil kot neutemeljen. Pojasnjuje, da je v okviru preverjanja ponudb na Finančni urad Ljubljana naslovil vlogo za pridobitev podatkov o izpolnjevanju davčnih obveznosti za vlagatelja na dan 30. 9. 2015, ko je bila oddana (skupna) ponudba. V odgovor je prejel dopis FURS z dne 15. 10. 2015, iz katerega izhaja, da je imel vlagatelj na dan 30. 9. 2015 neplačane obveznosti v vrednosti 50 EUR ali več. Tudi glede na pojasnilo FURS z dne 18. 12. 2015 je imel vlagatelj na dan 30. 9. 2015 v knjigovodski evidenci davčnega organa izkazane neporavnane obveznosti. Naročnik meni, da sta ti dve listini javni in dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje, sam pa ni pristojen za ugotavljanje, ali so v javnih listinah, ki jih je izdal državni organ, dejstva neresnično ugotovljena in ali je listina pravilno sestavljena. Naročnik opozarja še na to, da je vlagatelj predlog za izvedbo medsebojnega pobota terjatev in obveznosti vložil šele ob 19:10, torej po koncu delovnega dne in po tem, ko je bila oddana ponudba (ob 8:21 istega dne).

Naročnik je z vlogo z dne 21. 1. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 25. 1. 2016 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri prejšnjih navedbah, ugovarja ugotovitvam naročnika o neutemeljenosti zahtevka za revizijo in izpostavlja napačno uporabo materialnega prava. Dodaja še, da ZJN-2 kot mersko enoto oz. časovni interval uporablja zgolj dan, kot tisto presečno enoto, po kateri se meri izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona, prav tako pa se manjša enoto kot dan pri izkazovanju stanja ne uporablja niti v registrih finančnega poslovanja, konto karticah ipd.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal zakonito in skladno z določili iz razpisne dokumentacije s tem, ko je po merilih najugodnejšo vlagateljevo ponudbo izločil na podlagi ugotovitve, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe dne 30. 9. 2015 ni imel poravnanih zapadlih davčnih obveznosti.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona ter upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

ZJN-2 v tretjem odstavku 42. člena (osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika) določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če ima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več. Izpolnjevanje pogojev iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter prve do pete alineje prejšnjega odstavka se izkaže z dokazilom iz uradne evidence (peti odstavek 42. člena ZJN-2), te podatke pa naročnik pridobi sam (šesti odstavek 41. člena ZJN-2). Skladno s tem je bilo oblikovano tudi določilo razpisne dokumentacije, da bo naročnik »izločil ponudnika iz nadaljnjega postopka izbire, če ugotovi, da ponudnik ne izpolnjuje osnovnih sposobnosti iz 1., 2. in 3. odst. 42. člena ZJN-2« (točka II.6.1. razpisne dokumentacije).

Dejansko stanje glede ponudbene vsebine vlagatelja je med strankama nesporno. Vlagatelj je v ponudbi predložil izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo o izpolnjevanju pogojev za ugotavljanje osnovne sposobnosti (Izjava št. 2), v kateri je med drugim izjavil, da niso nastopile okoliščine in dejstva iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik vsebino navedene izjave preveril pri pristojnem finančnem uradu in pridobil potrdilo, št. DT 42900-530137/2015-3 08-231-33, izdano dne 15. 10. 2015, v katerem je navedeno, da je imel vlagatelj po stanju na dan 30. 9. 2015 v uradnih knjigovodskih evidencah FURS evidentirane neporavnane zapadle davčne obveznosti v vrednosti več kot 50 EUR. Potrdilo FURS se na podlagi prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, šteje za javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.

Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je na podlagi podatkov FURS ugotovil, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe ne izpolnjuje (zakonskega) pogoja, določenega tudi v razpisni dokumentaciji, in je zato skupno ponudbo vlagatelja in njegovega partnerja izločil kot nepravilno.

Na to ugotovitev ne vpliva niti sklicevanje vlagatelja to, da naj bi bila dejstva v javni listini št. DT 42900-530137/2015-3 08-231-33 neresnično ugotovljena. Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil. Prvo (izpodbojno) dokazno pravilo je pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj. Drugo (izpodbojno) dokazno pravilo je pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP). Vlagatelj v zahtevku za revizijo prvega (izpodbojnega) dokaznega pravila o pristnosti ne izpodbija, izpodbija pa drugo (izpodbojno) dokazno pravilo o resničnosti vsebine potrdila FURS št. DT 42900-530137/2015-3 08-231-33 z dne 15. 10. 2015, in sicer na podlagi navedbe, da naj bi FURS napačno knjižil pobot terjatev.

Vlagatelj se pri tem neutemeljeno sklicuje na določila OZ, saj v konkretnem primeru ne gre za civilnopravno razmerje (tj. za razmerje, pri katerem bi bila udeleženca v položaju prirejenosti in ne podrejenosti ter nadrejenosti; v tem primeru gre za posebno ureditev po davčnih predpisih). Tudi sicer na podlagi vlagateljevih navedb in predloženih dokazil ne bi bil mogoč zaključek, da so že dne 30. 9. 2015 stekli pogoji za pobot – vlagatelj namreč izkazuje le zapadlost terjatve obroka DDPO z rokom plačila 29. 9. 2015, ne pa tudi zapadlosti svoje terjatve nasproti FURS. Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da v zadevi, v kateri je odločila s sklepom št. 018-067/2015-13 z dne 18. 5. 2015, ni zavzela stališča glede pogojev za veljavnost pobota oz. poračuna davčnih obveznosti, kot to navaja vlagatelj, pač pa je v okoliščinah konkretnega primera ugotovila le to, da presežek DDV podizvajalca tedanjega vlagatelja ni bil pobotan (poračunan) z njegovimi davčnimi obveznostmi na dan oddaje ponudbe, temveč kasneje, pri čemer je to priznal tudi sam podizvajalec.

Tudi v kolikor bi bilo mogoče pritrditi vlagateljevemu mnenju v tem, da naj bi FURS pobot (poračun) terjatev knjižil na napačen dan (do česar se Državna revizijska komisija sicer posebej ne opredeljuje), pa je na podlagi predloženih dokazil potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagatelj v času do odločitve o zahtevku za revizijo pred tem organom ni uredil domnevne nepravilnosti v zvezi z vprašanjem poravnave davčne obveznosti, zapadle dne 29. 9. 2015 – vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil pojasnilo FURS z dne 18. 12. 2015, št. dokumenta DT 42900-530137/2015-5, v katerem davčni organ navaja, da je imel vlagatelj na dan 30. 9. 2015 izkazane neporavnane davčne obveznosti za obrok plačila DDPO v znesku 19.743,92 EUR. Navedeno pojasnilo ni v nasprotju s potrdilom FURS, ki ga je pridobil naročnik in tudi ne v nasprotju s potrdilom FURS št. DT 42900-528925/2015-2 08-232-12 z dne 6. 10. 2015, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo kot dokaz: iz tega potrdila namreč izhaja le to, da je imel vlagatelj na dan 1. 10. 2015 plačane vse do tega dne evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da se to potrdilo ne glasi na dan oddaje ponudbe, zato ne dokazuje, da je vlagatelj imel tudi na dan oddaje ponudbe plačane davke. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil še druga dokazila (vlogo za plačilo davčne obveznosti s potrdilom o oddaji), vendar vlagatelj tudi s temi dokazili ne more dokazati, da se naročnik pri sprejemu odločitev, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 402-8/2015-LK-157/15-105 z dne 14. 12. 2015, ni smel opreti na dokument FURS z dne 15. 10. 2015, pravilnost vsebine katerega je bila potrjena tudi v pojasnilu tega organa z dne 18. 12. 2015.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-2 s tem, ko je na podlagi dokazila iz uradne evidence ugotovil, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe ni imel poravnanih vseh obveznosti, tozadevne vlagateljeve navedbe pa posledično zavrača kot neutemeljene. Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagateljev zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 22. 2. 2016



Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- JAVNA RAZSVETLJAVA d.d., Litijska cesta 263, 1261 Ljubljana – Dobrunje
- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- VERDEGRO B.V., Munnikenheiweg 59, 4879 NE Etten Leur, Nizozemska
- Denis Pirc, Mlakarjeva ulica 7A, 1243 Kamnik
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.