018-001/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-001/2016-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-49/15 - G; Gradnja nadomestnega mostu čez Bistrico v Straški Gorci na cesti R3-682/1441 v km 8,060«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika IPI, d. o. o., Zgornje Negonje 36d, Rogaška Slatina, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 2. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-123/2015/26 412 z dne 4. 11. 2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 5.341,59 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 22. 9. 2015 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN6532/2015. Dne 4. 11. 2015 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika UB PROJEKT, d. o. o., Kaplja vas 47, Prebold (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 27. 11. 2015 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, in sicer zaradi naslednjih razlogov:

- Izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja iz točke 3.1.4 Navodil za pripravo ponudbe, saj bi ga moral izpolniti z enim poslom, predložil pa je reference iz treh različnih poslov. Reference poleg tega tudi vsebinsko niso ustrezne, saj v referenčnem poslu Občine Vrhnika izbrani ponudnik ni izvedel del v vrednosti 87.553,29 EUR, temveč le v vrednosti 77.436,27 EUR, preostali del posla, in sicer pilotiranje, ki ni primerljivo s predmetnim naročilom, pa je izvedel njegov takratni podizvajalec. Referenčni posel Občine Tržič je obsegal le sanacijo mostu in ne rekonstrukcije, kot tak pa ni obsegal nekaterih bistvenih del. Podobno vlagatelj zatrjuje tudi za referenčni posel Mestne občine Velenje, ki naj bi obsegal le sanacijo in ne rekonstrukcije in ga po vsebini ni mogoče primerjati s predmetnim naročilom.
- Izbrani ponudnik ni upošteval naročnikovih zahtev glede zaokroževanja ponudbenih cen na dve decimalki. Na natisnjeni verziji predračuna so sicer prikazane cene z dvema decimalkama, vendar pa te cene niso zaokrožene na dve decimalki, kar je razvidno iz dejstva, da zmnožki količin in cen na enoto mere ne dajo rezultata, ki bi ustrezal skupni ponudbeni vrednosti za posamezne postavke v predračunu. Skupna ponudbena vrednost je vedno višja od zmnožkov količin in cen na enoto mere. Dejstvo, da izbrani ponudnik cen v predračunu ni zaokrožil na dve decimalki, je razvidno iz predračuna v elektronski obliki, v katerem cene niso zaokrožene na dve decimalki. Računalniški program je zmnožil cene, zaokrožene na več kot dve decimalki, ne pa prikazanih cen, ki so bile zaokrožene na dve decimalki, pri čemer so bile naročnikove formule v elektronski verziji pravilne in za vse ponudnike enake. Ker so le cene, vpisane v elektronski verziji, relevantne za določanje končne ponudbene cene, so lahko le te relevantne za presojo izpolnjevanja naročnikove zahteve zaokroževanja cen. Izbrani ponudnik je tako res cene zaokrožil na dve decimalki, vendar teh cen ni uporabil pri izračunu končne ponudbene vrednosti. Vlagatelj pri tem poudarja, da ne gre za malenkostno razlikovanje, saj je razlika v ponudbeni ceni po enih in drugih cenah kar 162,68 EUR. Po mnenju vlagatelja ni mogoče govoriti o računski napaki, saj ne gre za napako pri računanju, temveč za napako pri zaokroževanju decimalnih mest. Izbrani ponudnik napake tudi ne sme naknadno popraviti, saj je spreminjanje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril prepovedano.
- Ponudba izbranega ponudnika je neobičajno nizka, kar je razvidno iz primerjave posameznih postavk in cen na trgu. Določenih postavk po cenah, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, sploh ni mogoče izvesti. Ponudbene cene izbranega ponudnika so nižje od cen ostalih ponudnikov, bistvene postavke so npr. nižje od 37,65 % do 99,12 %. Vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik ponudbeno ceno določil na tak način zato, ker je naročnik v referenčnem pogoju zahteval, da mora referenčni posel presegati 50 % ponudbene vrednosti, vrednost referenčnega posla Občine Vrhnika pa znaša le malo več kot polovico njegove ponudbene cene. Takšna ponudbena vrednost je nerealna in neizvedljiva, naročnik pa bi se tega moral zavedati in ponudbo izločiti kot neobičajno nizko. Naročnik se je sicer lotil preverjanja neobičajno nizke ponudbe, vendar na neustrezen način. Izbrani ponudnik na naročnikov poziv ni podal nobenega konkretnega odgovora, temveč je odgovoril le s pavšalnimi navedbami, iz katerih ni mogoče razbrati, da je sposoben izvesti predmetno naročilo po ponujenih cenah. Naročnikov način preverjanja cene ni odpravil dvoma o možnosti izpolnitve naročila, temveč kaže na navideznost odpravljanja dvoma, navaja vlagatelj, in dodaja, da ima tudi on interes za uveljavljanje neobičajno nizke cene. Vlagatelj tudi opozarja, da naročnik ni preveril posameznih neobičajno nizkih postavk, saj izbrani ponudnik kalkulativnih elementov cene sploh ni utemeljil.
- Izbrani ponudnik v ponudbi ni imenoval nobenega podizvajalca, čeprav je iz njegove ponudbe razvidno, da bo sodeloval z njimi, kar izhaja iz njegovega dopisa, v katerem navaja, da bo materialne resurse zagotovil s svojimi preverjenimi dobavitelji.
- Potrdilo o plačanih davkih in prispevkih za socialno varnost v ponudbi izbranega ponudnika je neustrezno, saj ga je izbrani ponudnik posredoval prepozno, poleg tega pa ne izkazuje stanja na dan 13. 10. 2015, ko je bila oddana ponudba, temveč stanje na dan 27. 10. 2015.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku tudi očita, da je nepravilno zavrgel njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 4. 11. 2015, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 8. 12. 2015. V vlogi navaja, da je predložil ustrezne reference, ki izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije. V zvezi z zaokroževanjem ponudbenih cen navaja, da so bile vse postavke prikazane na dve decimalki, računalniški program pa je pri množenju upošteval celotne vrednosti, zaradi česar je prišlo do malenkostnih razlik pri zmnožkih. Gre za računsko napako pri množenju, ki ne predstavlja razloga za izločitev. Izbrani ponudnik poudarja, da je predvideno naročilo na ključ, zato je za naročnika bistvena končna ponudbena vrednost, cene na enoto pa se ne bodo uporabljale, zaradi česar ni potrebe, da bi se spreminjale. Odprava računske napake ne vpliva na končno razvrstitev ponudb, saj gre za neznatna odstopanja, izbrani ponudnik pa tudi soglaša z odpravo napake. Izbrani ponudnik tudi navaja, da njegova ponudba ni neobičajno nizka in da je svojo ceno ustrezno obrazložil, prav tako navaja, da ne nastopa s podizvajalci, pri dobaviteljih pa bo nabavil le material. V zvezi s potrdilom o plačanih davkih in prispevkih izbrani ponudnik navaja, da naročnik predložitve dokazila ni zahteval, vsekakor pa izbrani ponudnik ta pogoj izpolnjuje.

Naročnik je dne 22. 12. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne revizijske navedbe:

- Ponudniki so lahko referenčni pogoj izpolnili z enim ali več posli. Reference, ki jih je predložil izbrani ponudnik, so ustrezne, saj glavni izvajalec odgovarja za izvedena dela podizvajalca in mu je treba priznati referenco, referenčna dela pa so tudi po vsebini primerljiva z razpisanimi.
- Izbrani ponudnik je na vseh mestih ceno na enoto zaokrožil na dve decimalki. Iz predložene tabele, ki je bila del razpisne dokumentacije in je narejena v programu Excel, je razvidno, da je izbrani ponudnik vnesel vrednosti posameznih postavk, nato pa so bile v oddanem ponudbenem predračunu vrednosti zaokrožene na dve decimalki, kot je bilo predpisano. Vse posamezne postavke v oddanem ponudbenem predračunu so prikazane na dve decimalki. Računalniški program je pri množenju oz. seštevanju očitno upošteval celotne vrednosti, zato je prišlo do malenkostnih razlik pri zmnožkih. Naročnik navaja, da gre za očitno računsko napako pri množenju, ki ne predstavlja razloga za izključitev. Ker gre za izvedbo na ključ, je za naročnika bistvena končna ponudbena vrednost, cene na enoto pa se ne bodo uporabile.
- Naročnik je izbranega ponudnika pozval k pojasnilu neobičajno nizke cene, ta pa mu je pojasnila tudi posredoval. Pojasnil je, da bo uporabil lastno tehnološko opremo in mehanizacijo, da so mu dobavitelji zagotovili posebne popuste, da bo delo opravil z lastnim kadrom, da bo za izvedbo naročila porabil lastne resurse, ki so mu ostali kot višek iz prejšnjih projektov, ter da je za pridobitev referenc pripravljen delati z minimalnim dobičkom. Presoja o tem, ali gre za neobičajno nizko ponudbo, je v domeni naročnika, ki je ocenil, da so pojasnila izbranega ponudnika verodostojna.
- Izbrani ponudnik ne nastopa s podizvajalci. Navedba o dobaviteljih se ne nanaša na podizvajalce, ampak na dobavitelje, pri katerih bo izbrani ponudnik kupoval material, redni dobavitelji pa se ne štejejo za podizvajalce.
- Naročnik ni predpisal, da mora ponudnik predložiti potrdilo o plačanih prispevkih in davkih, temveč je določil le, da si pridržuje pravico, da to preveri. Naročnik tega potrdila tudi naknadno ni zahteval, izbrani ponudnik pa ga je kljub temu posredoval samoiniciativno. Iz potrdila FURS je razvidno, da je imel izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe plačane vse evidentirane davke in prispevke.

Naročnik še navaja, da je odločitev o oddaji naročila vsebovala vse z zakonom zahtevane podatke, zato ni izdal dodatne obrazložitve. Vlagatelj je zahteval tudi vpogled v ponudbe in je bil seznanjen tudi s poročilom komisije.

Naročnik je z vlogo z dne 4. 1. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 1. 2016 opredelil do navedb naročnika. V vlogi odgovarja na posamezne naročnikove argumente in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik pravilno ocenil ponudbo izbranega ponudnika kot popolno.

Prvi odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolnost ponudbe sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. V skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Če kateri izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna. Pri ocenjevanju posameznih elementov ponudbe mora naročnik upoštevati tudi pravila ZJN-2 o formalno nepopolni ponudbi in njeni dopustni dopolnitvi ter pravila o odpravi očitne računske napake. Formalno nepopolna ponudba je v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Postopek za odpravo formalne nepopolnosti je določen v prvem in tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, v skladu s katerima naročnik v primeru ugotovitve formalne nepopolnosti od ponudnika zahteva, da jo v ustreznem roku dopolni ali spremeni, pri čemer pa ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe. Računske napake naročnik odpravi v skladu s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2, ki določa, da sme izključno naročnik, ob pisnem soglasju ponudnika, popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer pa se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja različne razloge za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Med drugim navaja, da je izbrani ponudnik nepravilno izpolnil obrazec ponudbenega predračuna, saj naj ponudbenih cen posameznih postavk ne bi zaokrožil na dve decimalki, kot je zahteval naročnik.

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe določil naslednje zahteve v zvezi s specifikacijo naročila in predračunom:

»V ponudbi mora biti predložena naročnikova specifikacija naročila (opis naročila, tehnične specifikacije, tehnični pogoji, izpolnjen popis del s količinami, …) iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati. Dovoljen je le vnos zahtevanih podatkov (na primer: cene v popisu del).

Predračun sestavljata rekapitulacija predračunske vrednosti in podrobna specifikacija te vrednosti, strukturirana po vrstah del, navedenih v specifikaciji naročila. Cene v predračunu (zaokrožene na dve decimalki) se navede brez DDV in v valuti EUR.

Popis del s količinami, izpolnjen s ponudnikovimi cenami je sestavni del predračuna. V ponudbi se predloži v elektronski obliki (na CD) in enak izpisan na papirju.«

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval izpolnitev predračuna s popisom del, ki ga je vnaprej pripravil naročnik. V popisu del je predmetno javno naročilo specificirano po posameznih postavkah, pri čemer so za vsako postavko določene enote ter količina. Dolžnost ponudnikov je bila, da v popis del vnesejo cene na enoto za posamezne postavke, ki so morale biti zaokrožene na dve decimalki. Ponudniki so morali predložiti tako popis del v elektronski obliki kot tudi popis del, izpisan na papirju, naročnikova izrecna zahteva pa je bila, da sta obe verziji popisa del enaki.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je ta v ponudbo predložil popise del v tiskani obliki ter popise del v elektronski obliki na CD-ju. Tako v tiskano verzijo kot tudi v elektronsko verzijo je izbrani ponudnik vpisal cene na enoto posameznih postavk, te vrednosti, torej cene na enoto, pa so se nato zmnožile s količinami, ki jih je v tabelo vpisal že naročnik. Ti zmnožki cen na enoto in količin so predstavljali ponudbene cene za posamezne postavke v obsegu, kot ga je zahteval naročnik, njihov seštevek pa je predstavljal skupno ponudbeno ceno za predmetno naročilo.

Po pregledu tiskane verzije popisa del, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, je Državna revizijska komisija ugotovila, da zmnožki količin in cen na enoto v posameznih postavkah niso pravilni oz. da je izbrani ponudnik v celice, v katerih bi morali biti vpisani zmnožki količin in cen za posamezne postavke, vpisal napačne rezultate. Konkretno gre npr. za postavko pod šifro 51.323 Izdelava dvostranskega vezanega opaža za ravne zidove višine do 6 m – vidni beton, za katero je naročnik določil, da jo potrebuje v obsegu 346,89 kvadratnih metrov, izbrani ponudnik pa je za to postavko (v tiskani verziji popisa) ponudil ceno 8,38 EUR na kvadratni meter. Čeprav pravilen zmnožek teh dveh količin znaša 2.906,94 EUR, je izbrani ponudnik v celico, v katero bi moral vpisati ta znesek, vpisal napačen zmnožek oz. ceno, in sicer 2.905,20 EUR. Da bi ugotovili, kje je prišlo do napake, je treba pregledati elektronsko verzijo popisa del. Po vpogledu v elektronsko verzijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik za postavko pod šifro 51.323 Izdelava dvostranskega vezanega opaža za ravne zidove višine do 6 m – vidni beton določil drugačno ceno na enoto kot v tiskani verziji popisa, in sicer 8,375 EUR, zmnožek te vrednosti in količine pa znaša 2.905,20 EUR, torej toliko, kot predstavlja znesek, ki ga je pri tej postavki vpisal v tiskano verzijo popisa del.

Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik v elektronsko verzijo popisa del pri določenih postavkah vpisal drugačne cene na enoto, kot jih je ponudil v tiskani verziji. Konkretno je izbrani ponudnik, kljub naročnikovi zahtevi, da cene zaokroži na dve decimalki, cene v elektronski verziji popisa zaokrožil na tri decimalke, te cene pa so predstavljale tudi osnovo za računsko operacijo množenja med količinami in cenami na enoto in za izračun skupne ponudbene cene. Kot navaja vlagatelj, med strankami pa o tem tudi ni spora, je izbrani ponudnik enako napako, kot je bila predstavljena pri postavki pod šifro 51.323, naredil še pri večjem številu drugih postavk iz popisa del, pri čemer razlika med skupno ceno, ki jo je v ponudbi določil izbrani ponudnik, in skupno ceno, ki bi veljala v primeru, če bi upoštevali cene za postavke, kot so navedene v tiskani verziji ponudbenega predračuna in (pravilno) zaokrožene na dve decimalki, znaša 162,68 EUR (o čemer med strankami prav tako ni spora).

Iz navedenega je razvidno, da je izbrani ponudnik pri določenih postavkah popisa del v elektronsko in tiskano verzijo vpisoval različne cene na enoto posameznih postavk, pri čemer je v popis del v tiskano verzijo vpisoval cene, zaokrožene na dve decimalki, v elektronsko verzijo pa cene, zaokrožene na tri decimalke. Zato ni mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je izbrani ponudnik na vseh mestih ceno na enoto zaokrožil na dve decimalki. Cene, zaokrožene na tri decimalke, so predstavljale podlago za izračun skupne ponudbene vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, cene iz tiskane verzije popisa del, ki so bile zaokrožene na dve decimalki, pa pri izračunu skupne ponudbene vrednosti niso bile upoštevane. Izbrani ponudnik s tem ni upošteval naročnikove zahteve iz točke 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe, da morajo biti cene zaokrožene na dve decimalki (saj je bila skupna ponudbena cena izračunana na podlagi cen, zaokroženih na tri decimalke), niti ni upošteval naročnikove zahteve, da morata biti predložena popisa del v elektronski in tiskani verziji identična.

Ker gre nesporno za napako v ponudbi izbranega ponudnika ter neupoštevanje naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, je treba ugotoviti, ali je napaka takšne narave, da je bodisi mogoče govoriti o formalni nepopolnosti, ki bi jo bilo mogoče odpraviti, bodisi o očitni računski napaki, ki bi jo bilo dopustno popraviti. Kot je bilo že zapisano, je formalno nepopolna ponudba tista, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Ker gre pri ugotovljeni napaki za nepopolnost, ki vpliva na ponudbeno ceno in s tem na tisti del ponudbe, ki vpliva na merilo oz. razvrstitev ponudb, o formalni nepopolnosti ni mogoče govoriti. Prav tako ni mogoče govoriti o nebistveni pomanjkljivosti, saj se napaka nanaša na ponudbeno ceno, njena posledica pa ni zgolj zanemarljiva razlika v skupni ponudbeni ceni.

V zvezi z vprašanjem, ali je mogoče govoriti o računski napaki (kot to zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik), pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je o računski napaki mogoče govoriti le v primeru očitnih napak, ki jih ponudnik naredi pri osnovnih računskih operacijah, množenju, seštevanju, odštevanju in deljenju, odpraviti pa jo je možno le takrat, kadar se količina in cena na enoto ne spremenita. V konkretnem primeru je treba ugotoviti, da ne gre za očitno računsko napako pri osnovni računski operaciji. Cene na enoto iz popisa del v elektronski obliki, ki so bile zaokrožene na tri decimalke, so se namreč pravilno zmnožile s količinami. Napaka je posledica zaokroževanja ponudbenih cen v elektronski verziji popisa v nasprotju z zahtevami naročnika in posledica dejstva, da izbrani ponudnik cen iz tiskane verzije, ki so bile pravilno zaokrožene na dve decimalki, ni vnesel tudi v elektronsko verzijo, na podlagi katere so se oblikovale skupne ponudbene cene. Napake v ponudbi izbranega ponudnika so posledica neupoštevanja naročnikovih zahtev po zaokroževanju ponudbenih cen na enoto in identičnosti popisov del, pripeljale pa so do položaja, v katerem so v ponudbi izbranega ponudnika navedene različne cene na enoto. O očitni računski napaki bi lahko govorili le v primeru, če bi bilo mogoče že iz predračuna v tiskani verziji, v kateri so bili ugotovljeni napačni zmnožki količin in cen na enoto, ugotoviti, do kakšne računske napake je prišlo. Vendar pa je napako mogoče odkriti šele po primerjavi z elektronsko verzijo popisa, iz katere je razvidno, da je do nje prišlo zaradi vpisa različnih cen, ne pa zaradi napake v množenju. Odprava te napake bi bila možna tako, da bi naročnik upošteval cene iz elektronske verzije popisa del – v tem primeru bi se spremenile cene na enoto v tiskani verziji, skupna ponudbena cena pa bi ostala enaka. Vendar pa tako popravljene cene ne bi bile skladne z naročnikovo zahtevo, da se cene zaokrožijo na dve decimalki. V primeru, če bi naročnik upošteval cene v tiskani verziji, ki so zaokrožene na dve decimalki, pa bi se spremenile cene na enoto v elektronski verziji, medtem ko bi se skupna ponudbena cena zvišala. V obeh primerih bi šlo, glede na dvoumnost ponudbe izbranega ponudnika in glede na to, da ni upošteval jasnih naročnikovih zahtev po zaokroževanju in identičnosti obeh verzij popisov del, za spremembo cen na enoto, ki jo četrti odstavek 78. člena ZJN-2 izrecno prepoveduje. V predmetnem postopku torej niso izpolnjeni pogoji za ugotovitev in odpravo računske napake, kot so določeni v četrtem odstavku 78. člena ZJN-2, saj ni mogoče govoriti o očitnosti računske napake, poleg tega pa bi njena odprava povzročila spremembo cen na enoto bodisi v eni bodisi v drugi verziji popisa del.

Ni se mogoče strinjati z naročnikom in izbranim ponudnikom, da so cene na enoto povsem nepomembne in da je, glede na klavzulo »ključ v roke«, pomembna le skupna oz. končna ponudbena cena. V zvezi s temi navedbami je treba najprej ugotoviti, da je glede na napake v ponudbi izbranega ponudnika nejasna oz. dvoumna prav končna ponudbena cena. Poleg tega je iz vzorca pogodbe razvidno, da bo izvajalec opravljena dela obračunaval z izstavitvijo računa oz. začasne ali končne situacije, pri čemer je dolžan upoštevati določila o načinu obračunavanja del, vsebovana v Splošnih pogojih pogodbe (9. člen vzorca pogodbe). V 9. členu vzorca pogodbe je določeno tudi, da so pogodbene cene za enoto fiksne in da izvajalec ni upravičen do podražitev, v 10. členu pa še, da je izvajalec dolžan dostaviti račun oz. situacijo v roku pet dni po opravljenem delu oz. do 5. v mesecu za pretekli mesec, če traja delo več mesecev. Iz navedenih določb vzorca pogodbe je razvidno, da je naročnik predvidel plačevanje po izstavljenih mesečnih računih, pri čemer je določil fiksnost cen na enoto. Cene na enoto so torej pomemben del ponudbe, saj predstavljajo podlago za izstavljanje mesečnih računov, naročnik pa je v zvezi z njimi zahteval tudi nespremenljivost. Navsezadnje, če bi bile ponudbene cene na enoto nepomembne, kot to trdi naročnik, jih v ponudbi sploh ne bi zahteval.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je ZJN-2 v delu, ki se nanaša na oblikovanje ponudbene cene, zelo strog, in dovoljuje spreminjanje končne ponudbene cene le v primeru, ko so izpolnjeni izrecno določeni pogoji. Treba je upoštevati, da je ponudbeni predračun eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj se na njegovi podlagi določi končna ponudbena cena, ki je ne samo bistvena sestavina pogodbe, temveč tudi bodisi izključno (kot v predmetnem postopku) bodisi najpomembnejše merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, zaradi česar špekulacij v zvezi z njim ni mogoče dopustiti. Ponudniki morajo zato ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka. Navedeno velja zlasti v primeru, če naročnik v zvezi z izpolnitvijo ponudbenega predračuna v razpisni dokumentaciji poda jasne zahteve, neizpolnjevanje teh zahtev pa pripelje do različnih cen na enoto in dvoumnosti pri skupni ponudbeni ceni.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage v ZJN-2 in določbah lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, saj bi moral njegovo ponudbo zaradi napak v ponudbenem predračunu in neizpolnjevanja zahtev iz točke 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe izločiti iz postopka. Naročnik je v točki 2.9 Navodil za pripravo ponudbe celo sam določil, da bo ponudbo izločil, če ponudnik ne bo izpolnil pogojev za priznanje sposobnosti ali če ne bo upošteval zahtev iz razpisne dokumentacije. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila nepopolnost že iz navedenega razloga, ni obravnavala ostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na druge domnevne nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika ter nepravilnosti v zvezi z zavrženjem zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, saj njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija je zato v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-123/2015/26 412 z dne 4. 11. 2015.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ravnati skladno z ZJN-2 in izbrati ponudbo, ki je popolna. Ponudbe, v kateri niso izpolnjene zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije in ki vsebuje napake v ponudbenem predračunu, ki jih ni mogoče označiti niti za formalno nepopolnost niti za nebistveno pomanjkljivost niti za računske napake, ni mogoče oceniti kot popolno, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.261,39 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1900 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.063,96 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1% od presežka nad 1000 točk, tj. 900 točk) v višini 29 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 16,24 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 5.341,59 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava priglašenega stroška za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi materialni stroškov v presežku nad priznanimi, saj za priznanje teh podlage v Odvetniški tarifi ni najti.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 8. 12. 2015, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

Ker izbrani ponudnik zahteva, da mu stroške postopka pravnega varstva povrne vlagatelj, vlagatelj pa mora izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, le v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila že ob upoštevanju navedene pravne podlage. Tudi sicer je treba ugotoviti, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Posledično stroški v konkretnem primeru tudi niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s tretjim in petim odstavkom istega člena, oziroma prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 15. 2. 2016

predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica škofa Maksimiljana Držečnika 11, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve