018-004/2016 Komunala Tolmin, javno podjetje, d.o.o.

Številka: 018-004/2016-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevzem, prevoz, obdelava in odstranjevanje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov za obdobje od 01.01.2016 do 31.12.2016«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Kostak, komunalno stavbno podjetje, d.d., Leskovškova cesta 2a, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Tolmin, javno podjetje, d.o.o., Poljubinj 89h, Tolmin (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.2.2016

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 15.10.2015, pod št. objave JN7223/2015, ter v Dodatku k Uradnemu listu EU, dne 20.10.2015, pod št. objave 2015/S 203-369440. Z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 27.11.2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Saubermacher Slovenija, d.o.o., Ulica Matija Gubca 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merila (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.12.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Okoljevarstveno dovoljenje, katerega je predložil izbrani ponudnik, dovoljuje izbranemu ponudniku obdelavo mešanih komunalnih odpadkov po postopku D13 in D15, ne pa tudi odstranjevanja ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov (postopek D1). Obdelovanje mešanih komunalnih odpadkov po postopku D13 in D15 ni skladno z Uredbo o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba o odlagališčih odpadkov), ki predvideva, da se lahko odlagajo (odstranjujejo) zgolj mešani komunalni odpadki, ki so obdelani po postopku D8 in D9. To je tudi bila zahteva naročnika, saj je naročnik zahteval, da ponudnik zagotovi obdelavo in odstranjevanje ostankov predelave mešanih odpadkov po pravilih stroke in v skladu z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba o odpadkih), Uredbo o odlagališčih odpadkov in ostalimi veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi v Republiki Sloveniji. Izbrani ponudnik nima dovoljenja za odstranjevanje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov. Dovoljenje za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, s katerim razpolaga izbrani ponudnik, je neustrezno, saj obdelava odpadkov, ki ni izvedena skladno z Uredbo o odlagališčih odpadkov (postopek D8 in D9), ne dopušča odstranjevanja mešanih komunalnih odpadkov. Po mnenju vlagatelja navedenemu pritrjuje tudi mnenje Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 31.8.2015. Vlagatelj še dodaja, da odstranjevanje odpadkov v smislu izvajanja gospodarske javne službe pomeni odlaganje. Drugačno tolmačenje bi bilo v nasprotju s 149. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s sprem.; v nadaljevanju: ZVO-1).

Naročnik je izbranemu ponudniku z dopisom z dne 16.12.2015 posredoval zahtevek za revizijo in ga seznanil s pravico do izjasnitve o navedbah v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je s sklepom z dne 5.1.2016 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da sklicevanje vlagatelja na 149. člen ZVO-1 ni relevantno, saj naročnik ne podeljuje v izvajanje gospodarske javne službe. Naročnik nadalje navaja, da se morajo skladno z Uredbo o odlagališčih odpadkov po postopku D8 in D9 obdelati zgolj mešani komunalni odpadki, ki so namenjeni za odlaganje. Postopka D8 in D9 se torej zahtevata samo, če se ostanek predelave mešanih komunalnih odpadkov odloži na ustreznih odlagališčih odpadkov, ne pa tudi v primeru drugih načinov odstranjevanja ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov, ki jih poleg odlaganja določa Uredba o odpadkih. Naročnik z določili razpisne dokumentacije ni pogojeval postopkov obdelave mešanih komunalnih odpadkov, niti načina odstranjevanja ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov. Ker Uredba o odpadkih med dovoljene postopke obdelave mešanih komunalnih odpadkov uvršča tudi postopka D13 in D15, je izbrani ponudnik ravnal skladno z določili razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik za odstranjevanje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov sicer v ponudbi ni navedel dokumentov, vendar mu slednjega ni bilo potrebno storiti, saj lahko izbrani ponudnik ostanke predelave mešanih komunalnih odpadkov tudi izvaža, za izvoz odpadkov pa naročnik od ponudnikov ni zahteval nikakršne navedbe oziroma pojasnila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 8.1.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 11.1.2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da so predpisi, ki urejajo obdelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov, zaradi varovanja javnega interesa kogentne narave, zato se naročnik in/ali izbrani ponudnik ne moreta odločiti, da jih ne bosta upoštevala. V razpisni dokumentaciji naročnik sicer ni eksplicitno zahteval, da ponudniki predložijo okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje odpadkov, vendar pa je zahteval, da ponudniki zagotovijo obdelavo in odstranjevanje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov skladno z Uredbo o odlagališčih odpadkov. Poleg tega so morali ponudniki v ponudbi navesti, na podlagi katerih dovoljenj bodo opravljali predmet javnega naročila, ki je (med drugim) obdelava in odstranjevanje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov. Iz razpisne dokumentacije po mnenju vlagatelja tako jasno izhaja, da bi moral izbrani ponudnik zagotoviti tudi odlaganje (oziroma odstranjevanje) mešanih komunalnih odpadkov v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov in v zvezi s tem navesti, na podlagi katerega dovoljenja bo opravljal odstranjevanje ostankov predelave mešenih komunalnih odpadkov. Vlagatelj še navaja, da če ponudnikom Uredbe o odlagališčih odpadkov pri oddaji ponudbe ne bi bilo potrebno upoštevati, je naročnik ponudnike z zahtevo razpisne dokumentacije, da mora biti predmet javnega naročila izveden skladno z Uredbo o odlagališčih odpadkov, grobo zavedel in bi njegovo ravnanje predstavljalo kršitev enakopravne obravnave ponudnikov.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno ravnanje naročnika pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Skladno s prvim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2) mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je (med drugim) tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik nima (ustreznega) dovoljenja za opravljanje storitev, ki so predmet konkretnega javnega naročila, oziroma da ne izpolnjuje pogojev razpisne dokumentacije v zvezi s sposobnostjo za opravljanje poklicne dejavnosti. Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji izkazal razpolaganje z dovoljenjem za prevoz mešanih komunalnih odpadkov (klasifikacijska številka 20 03 01) in razpolaganje z dovoljenjem za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (klasifikacijska številka 20 03 01) po postopku obdelave D13 in D15 za celotno obdobje trajanja pogodbe. Med strankama pa je sporno, ali je bil izbrani ponudnik dolžan v ponudbeni dokumentaciji izkazati razpolaganje z dovoljenjem za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov po postopku D8 in D9 in razpolaganje z dovoljenjem za odlaganje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov (postopek D1).

Najprej gre poudariti, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu (osmi odstavek 41. člena ZJN-2). Iz citirane določbe ZJN-2, iz 3. točke prvega odstavka 71. člena ZJN-2 (ki določa, da vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika) ter iz načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, izhaja naročnikova dolžnost, da v obvestilu o javnem naročilu oziroma v razpisni dokumentaciji vnaprej natančno določi vse pogoje in gospodarske subjekte tako vnaprej seznani s tem, kateri so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati za sodelovanje, da bodo s svojo ponudbo lahko konkurirali za pridobitev posla. Preko vnaprejšnje seznanitve s pogoji se gospodarski subjekt sploh odloči, ali bo sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, hkrati pa lahko vsak ponudnik na ta način naknadno preveri, ali je naročnik izpeljal postopek v skladu s pravili, ki so bila vnaprej določena, in ali je bila njegova ponudba obravnavana na enak način kot ponudbe ostalih ponudnikov, na podlagi česar lahko tudi uveljavlja pravno varstvo. Naročnik mora v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati popolnost ponudb glede na vnaprej izrecno določene in objavljene zahteve. Nasprotno ravnanje naročnika bi pomenilo kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) ter enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

ZJN-2 razlikuje med pogoji, s katerimi se ugotavlja osnovna sposobnost ponudnika, sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti, ter pogoji, ki se nanašajo na ekonomsko-finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost. Le nekateri med njimi (npr. nekaznovanost ponudnika oziroma njegovih zakonitih zastopnikov za določena kazniva dejanja) so obligatorni, kar pomeni, da jih naročnik mora določiti v razpisni dokumentaciji. Vsi ostali so našteti zgolj primeroma, torej fakultativno, kar pomeni, da jih naročnik določi avtonomno, po lastni presoji, upoštevaje pri tem predmet in specifične lastnosti konkretnega javnega naročila. Med pogoje, ki jih naročnik določi po lastni presoji, ZJN-2 uvršča tudi tiste, ki se nanašajo na ugotavljanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti (43. člen ZJN-2). Prvi odstavek 43. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Drugi odstavek 43. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik v primeru, če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež, opravljali storitev, ki je predmet naročila, od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.

V zvezi s pogoji za opravljanje poklicne dejavnosti ZJN-2 torej ne določa, da mora naročnik iz postopka izločiti ponudnika, ki ne razpolaga z ustreznimi dovoljenji za opravljanje dejavnosti, kot jih določajo veljavni predpisi, temveč naročniku (fakultativno) daje možnost, da v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva predložitev dokazil, da s takimi dovoljenji, če so zahtevana, dejansko razpolagajo. To pomeni, da šele v primeru, če naročnik pogoje v zvezi s sposobnostjo za opravljanje poklicne dejavnosti določi v razpisni dokumentaciji, postanejo taki pogoji izločilni kriterij, na podlagi katerega je naročnik dolžan izločiti ponudbo ponudnika, če ponudnik z zahtevanimi dovoljenji ne razpolaga. V obravnavanem primeru tako za presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ni relevantno, ali izbrani ponudnik razpolaga z ustreznimi dovoljenji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, ampak je relevantno, ali izbrani ponudnik razpolaga s tistimi dovoljenji, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji.

Iz razpisne dokumentacije (točka 1 »Povabilo k oddaji ponudbe«) izhaja, da je predmet javnega naročila prevzem, prevoz, obdelava in odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov (klasifikacijska številka 20 03 01), ki niso predhodno obdelani, pri čemer je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 1 »Povabilo k oddaji ponudbe«) določil: »Kot ponudnik lahko sodeluje vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za dejavnost, ki je predmet razpisa, ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja ter izpolnjuje ostale pogoje za udeležbo (sposobnost), določene z ZJN-2, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji, ob tem, da mora ponudnik priložiti ponudbi dokumente, zahtevane v razpisni dokumentaciji«. Katere dokumente so ponudniki morali predložiti v ponudbeni dokumentaciji, je naročnik določil v točki 2 »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe« razpisne dokumentacije, in sicer med drugim:
- izpolnjeno in podpisano izjavo za dokazovanje osnovne sposobnosti, ki jo v nadaljevanju razpisne dokumentacije predstavlja obrazec 6 »Izjava o izpolnjevanju osnovnih sposobnosti«, v katerem je naročnik predvidel, da ponudniki pod točko B vpišejo, na podlagi katerega zakona so pridobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, številko in datum dovoljenja ter izdajatelja dovoljenja,
- veljavno potrdilo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01 za celotno obdobje, za katerega se sklepa pogodba,
- okoljevarstveno dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, za obdelavo odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01 za celotno obdobje, za katerega se sklepa pogodba.

Iz izpostavljenega dela razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da razpolagajo z dovoljenji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet konkretnega javnega naročila, in sicer z dovoljenjem za prevoz odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01 (da izbrani ponudnik z navedenim dovoljenjem razpolaga med strankama ni sporno) in z dovoljenjem za obdelavo odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01, kar so ponudniki izkazovali s predložitvijo okoljevarstvenega dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje. Zahtevo naročnika, da ponudniki pod točko B v obrazcu 6 »Izjava o izpolnjevanju osnovnih sposobnosti« vpišejo podatke o pridobljenem dovoljenju za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, gre razumeti v povezavi z zahtevo naročnika, da ponudniki v ponudbeni dokumentaciji predložijo (veljavno potrdilo o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov in) okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01. Ponudniki so tako pod točko B obrazca 6 »Izjava o izpolnjevanju osnovnih sposobnosti« vpisali podatke o okoljevarstvenem dovoljenju za obdelavo odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01.

Skladno z Uredbo o odpadkih kot obdelava odpadkov štejejo postopki predelave ali odstranjevanja odpadkov, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje (10. točka 3. člena Uredbe o odpadkih). Predelava je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani, ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije. Postopki predelave so navedeni v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, pri čemer pa so mogoči tudi drugi postopki predelave (18. točka 3. člena Uredbe o odpadkih). V Prilogi 2 Uredbe o odpadkih so kot postopki predelave našteti postopki z oznakami od R1 do R13. Odstranjevanje je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Postopki odstranjevanja so navedeni v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, pri čemer pa so mogoči tudi drugi postopki odstranjevanja (13. točka 3. člena Uredbe o odpadkih). V Prilogi 1 Uredbe o odpadkih so kot postopki odstranjevanja našteti postopki z oznakami od D1 do D15, torej tudi postopka D13 in D15.

Ob upoštevanju, da se skladno z Uredbo o odpadkih (10. točka 3. člena) kot obdelava odpadkov štejejo postopki predelave ali odstranjevanja odpadkov, gre naročnikovo zahtevo, da morajo ponudniki razpolagati z dovoljenjem za obdelavo odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01, razumeti na način, da morajo ponudniki razpolagati z dovoljenjem za predelavo odpadkov (klasifikacijska številka 20 03 01) ali dovoljenjem za odstranjevanje odpadkov (klasifikacijska številka 20 03 01). Pritrditi gre naročniku, da naročnik v izpostavljenem dela razpisne dokumentacije, niti na kakšnem drugem mestu v razpisni dokumentaciji, ni zahteval, da ponudniki razpolagajo z dovoljenjem za obdelavo (torej za predelavo ali odstranjevanje) mešanih komunalnih odpadkov po določnem postopku. Zato gre ugotoviti, da so ponudniki izkazali izpolnjevanje naročnikove zahteve, če so v ponudbeni dokumentaciji izkazali razpolaganje z dovoljenjem za predelavo odpadkov po enem izmed v Prilogi 2 Uredbe o odpadkih določenih postopkov ali razpolaganje z dovoljenem za odstranjevanje odpadkov po enem izmed v Prilogi 1 Uredbe o odpadkih določenih postopkov.

Navedbam vlagatelja, da bi izbrani ponudnik moral izkazati razpolaganje z dovoljenjem za odlaganje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov po postopku D1, ker odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov pomeni odlaganje odpadkov, ni mogoče slediti. Skladno s Prilogo 1 Uredbe o odpadkih je namreč odlaganje odpadkov (odlaganje v ali na zemljo (npr. odlaganje na odlagališčih itd.) – postopek D1) eden izmed postopkov odstranjevanja odpadkov in ne edini postopek odstranjevanja odpadkov. Razlaga, za katero se zavzema vlagatelj, tudi ne izhaja iz 149. člena ZVO-1, ki kot obvezne občinske gospodarske javne služba varstva okolja določa tudi odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja, da bi izbrani ponudnik moral izkazati razpolaganje z dovoljenjem za obdelavo odpadkov po postopku D8 in D9 ter dovoljenjem za odlaganje odpadkov (postopek D1), ker je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 1 »Povabilo k oddaji ponudbe«) zapisal: »Ponudnik mora zagotoviti obdelavo in odstranjevanje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov po pravilih stroke in v skladu z Uredbo o odpadkih, Uredbo o odlagališčih odpadkov in ostalimi veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi v Republiki Sloveniji.«. Ponoviti gre, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki razpolagajo z dovoljenjem za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov po postopku D8 in D9, prav tako naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki razpolagajo z dovoljenjem za odlaganje odpadkov po postopku D1. Citirane zahteve razpisne dokumentacije ni mogoče razumeti na način, da so postale vse zahteve, ki jih določa Uredba o odlagališčih odpadkov, tudi izločilni pogoji razpisne dokumentacije. Uredba o odlagališčih odpadkov namreč ne nalaga obveznosti ponudnikom v postopku oddaje javnih naročil (v smislu zahtev, katerih izpolnjevanje bi morali ponudniki izkazovati v svojih ponudbah, oddanih v postopkih oddaje javnih naročil), zato se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da izbrani ponudnik, ker ne razpolaga z dovoljenjem za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov po postopku D8 in D9, »ni izpolnil razpisnega pogoja oziroma nima ustreznih dovoljenj za opravljanje dejavnosti«. Nasprotno, če bi naročnik iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila ponudbo izbranega ponudnika izločil, ker izbrani ponudnik naj ne bi razpolagal z dovoljenjem za obdelavo odpadkov po postopku D8 in D9 ter dovoljenjem za odlaganje ostankov predelave odpadkov (postopek D1), bi ga izločil na podlagi kriterijev, ki v razpisni dokumentaciji niso bili določeni. Takšno ravnanje naročnika bi bilo v nasprotju s pravili javnega naročanja, kot je bilo že obrazloženo zgoraj.

Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da izbrani ponudnik (kar med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika) razpolaga z dovoljenjem Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (klasifikacijska številka 20 03 01) po postopku D13 in D15, in ob upoštevanju, da sta postopka D13 in D15 v Prilogi 1 Uredbe o odpadkih določena kot postopka odstranjevanja, naročniku glede na lastna določila razpisne dokumentacije ni mogoče očitati kršitev pri presoji, da je izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo izkazal v razpisni dokumentaciji zahtevano dovoljenje, potrebno za izvedbo predmetnega javnega naročila, oziroma da je ponudba izbranega ponudnika v izpostavljenem delu popolna.

Revizijskih navedb, da obdelava mešanih komunalnih odpadkov, ki ni izvedena skladno z Uredbo o odlagališčih odpadkov, ni dopustna oziroma da je obdelava mešanih komunalnih odpadkov dopustna le po postopku D8 in D9, Državna revizijska komisija vsebinsko ni presojala. Tudi če bi se namreč vlagateljeve navedbe v izpostavljenem delu izkazale za utemeljene, to na presojo pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, glede na določbe razpisne dokumentacije, ne bi moglo vplivati. To pa seveda ne pomeni, da lahko izbrani ponudnik predmetno javno naročilo izvede, ne da bi pri izvedbi upošteval vsa določila relevantne zakonodaje, ampak le, da morebitne kršitve v fazi izvrševanja predmeta javnega naročila ne morejo vplivati na presojo popolnosti ponudb. V fazi izvajanja pogodbe bo tako izbrani ponudnik moral izvesti predmet javnega naročila v skladu z veljavnimi predpisi, za nadzor nad ustrezno izvedbo predmeta javnega naročila (oz. s tem v zvezi sklenjene pogodbe) pa bo odgovoren tudi naročnik.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 2.2.2016


predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Komunala Tolmin, javno podjetje, d.o.o., Poljubinj 89h, 5220 Tolmin,
- Kostak, komunalno stavbno podjetje, d.d., Leskovškova cesta 2a, 8270 Krško,
- Saubermacher Slovenija, d.o.o., Ulica Matija Gubca 2, 9000 Murska Sobota,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.