018-262/2015 DARS, d.d.

Številka: 018-262/2015-12

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba gradnje odseka AC Draženci – MMP Gruškovje – 2a. etapa od km 7,26 do km 13,03 v dolžini 5,771 km«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SGP Pomgrad, d.d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesna Cukrov o.p., d.o.o., Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GP Krk, d.d., Krk Hrvaška, Stjepana Radića 31, 51500 Krk, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 1. 2016

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrneta kot neutemeljena.

3. Zahtevi prvega in drugega vlagatelja za povračilo stroškov se zavrneta kot neutemeljeni.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

postopku, št. 402-26/15-2015/000065. Na Portalu javnih naročil je bilo dne 1. 6. 2015 objavljeno Obvestilo o naročilu, št. objave JN3585/2015, ter 4. 6. 2015 v Uradnem listu Evropske unije, št. TED-2015/S 106-192062, zadnja sprememba dne 22. 7. 2015, št. objave JN4955/2015, oziroma dne 24. 7. 2015 v Uradnem listu Evropske unije, št. TED-2015/S 141-258991.

Ponudbo je oddalo pet ponudnikov. Naročnik je ugotovil, da je glede na merilo najnižja cena ponudba prvouvrščenega ponudnika popolna, zato je javno naročilo z Odločitvijo o oddaji javnega naročila z dne 23. 10. 2015, št. 402-25/15-65/15, oddal ponudniku Euro-Asfalt, d.o.o., Sarajevo, Rajlovac BB, 71000 Sarajevo, BiH (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji javnega naročila sta oba vlagatelja prejela 26. 10. 2015.

Prvi vlagatelj je dne 26. 10. 2015 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in določenih neizbranih ponudnikov, ki je bil izveden 2. 11. 2015, 6. 11. 2015 in 13. 11. 2015. Drugi vlagatelj je dne 27. 10. 2015 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v dokumentacijo o postopku javnega naročila, ki je bil izveden 2. 11. 2015 in 4. 11. 2015, dne 28. 10. 2015 pa je zahteval še vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov, ki je bil izveden 18. 11. 2015.

Prvi in drugi vlagatelj sta dne 29. 10. 2015 zahtevala dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dne 3. 11. 2015 obe zahtevi zavrgel, saj, kot navaja, v nobeni niso bili izpolnjeni pogoji za njeno vložitev. Odločitev je bila obema vlagateljema vročena 4. 11. 2015.

Prvi vlagatelj je pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 5. 11. 2015, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, vlagatelju pa povrne stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika pa nepopolna in ne bi smela biti izbrana, naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku pa nezakonita, ker je v neskladju z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in zahtevami iz razpisne dokumentacije. Navaja, da:
- iz naročnikove razpisne dokumentacije izhaja zahteva, da je moral ponudnik priglašeno referenčno delo opraviti sam ali pa njegov podizvajalec,
- je dela v priglašeni referenci referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH po pogodbi št. FEDA 72-B11-09 dejansko izvajal partner izbranega ponudnika v skupni ponudbi, ŽGP, d.d., Sarajevo, kar izhaja tudi iz spletne strani referenčnega naročnika, zaradi česar izbrani ponudnik naročnikovega referenčnega pogoja ne izpolnjuje,
- izbrani ponudnik pogojev ne izpolnjuje niti z drugim priglašenim referenčnim delom, ne po številu objektov, niti po razponski dolžini 30m med podporami, saj bi se, upoštevaje naročnikov odgovor na Portalu javnih naročil, to je, da se objekt z ločenima konstrukcijama na isti lokaciji smatra kot 1 (en) objekt, priglašeno referenčno delo, četudi bi ga izvedel izbrani ponudnik, lahko štelo samo kot en objekt,
- izbrani ponudnik na naročnikov poziv na dopolnitev ali spremembo ponudbe ni podal izračuna navedene srednje prevozne oddaljenosti za prevoz tamponov in betonov iz Očure (20 km), niti ni priložil priloge D1, ki bi vsebovala pravilne podatke, ampak je na poziv odgovoril zgolj s sklicevanjem na dobavitelja materiala, česar ni moč šteti kot ustrezno ali zadostno glede na naročnikovo zahtevo, zato bi moral naročnik neustrezno dopolnjeno oziroma spremenjeno ponudbo izbranega ponudnika izločiti,
- so cene za nekatere postavke v popisu špekulativne, v posameznih postavkah izbrani ponudnik ni upošteval stroška dobave in dovoza zrnate kamnine, da izbrani ponudnik pa tudi špekulativno računa, da bo naročniku po sklenitvi pogodbe posredoval zahtevek za obračun dobave in prevoza materiala z izgovorom, da postavka tega ne opredeljuje, s tem pa naknadno povečal pogodbeno vrednost,
- bi se pri naročniku glede na končno ponudbeno ceno izbranega ponudnika moral vzbuditi dvom o zmožnosti izvedbe naročila po ponujeni ceni, zato sprejem ponudbe brez podrobnega preverjanja cen in zahteve po utemeljitvi elementov cene dodatno izkazuje neutemeljeno preferiranje izbranega ponudnika in naročnikovo kršitev prvega odstavka 6. člena ZJN-2, na podlagi katerega je naročnik dolžan oceniti, ali je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo po ponujeni ceni,
- naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni preveril v okviru institua neobičajno nizke ponudbe in dopustil tako nepravilnost v ponudbi,
- je naročnik v razmerju do prvega vlagatelja, ki je izpolnil vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ravnal očitno diskriminatorno in kršil ključna temeljna načela ZJN-2, to je načelo enakopravne obravnave ponudnikov, načelo zagotavljanja konkurence in načelo transparentnosti postopka.

Drugi vlagatelj je pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 16. 11. 2015, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v celoti ugodi ter razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, postopek vrne v fazo ocenjevanja ponudb, pri čemer se ponudba izbranega ponudnika izloči, naročnik pa drugemu vlagatelju povrne stroške, ki jih je imel v postopku revizije javnega naročila. Drugi vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni preveril vseh dejstev, relevantnih za primernost in pravilnost ponudbe ali za njeno formalno popolnost, ter da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika označil kot popolno v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije in veljavno javno-naročniško zakonodajo, ponudniku z nepopolno ponudbo, ki bi morala biti skladno z določbami ZJN-2 izločena, pa nato oddal predmetno javno naročilo. Navaja, da:
- je naročnik izbranega ponudnika obvestil, da betonarna Podlesnik, ki jo je za dobavo betonov kvalitete C 35/45 in C 45/55 predvidel izbrani ponudnik, za te betone ni certificirana, kar je glede na javno dostopne podatke ugotovil tudi drugi vlagatelj,
- je izbrani ponudnik v odgovoru na dopis naročnika navedel, da je betonarna Podlesnik v postopku certifikacije/obnove certifikata za beton C 45/55, s čemer je potrdil, da betonarna ne razpolaga z ustreznim certifikatom za beton C 45/55 (z njim ne razpolaga niti na dan, ko je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila), zato v trenutku oddaje ponudbe ponujeni beton ni bil ustrezno certificiran, iz česar sledi, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, zato v celoti ne izpolnjuje zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je torej neprimerna, posledično pa nepopolna in bi morala biti izločena, saj dopolnjevanje ali spreminjanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnčne specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim ni dopustno; drugi vlagatelj se pri tem sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-001/2014,
- se je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-005/2015 opredelila do dolžnosti ponudnikov v zvezi s pripravo popolne ponudbe, še zlasti v delu, vezanem na tehnične specifikacije javnega naročila,
- je naročnikov referenčni pogoj mogoče tolmačiti le na način, da je nosilec referenčnega posla tudi dejansko izvajal dela na referenčnem objektu, zaradi česar izbrani ponudnik pogoja ne izpolnjuje, ker enega od dveh priglašenih referenčnih del sploh ni izvajal, kar izhaja tudi iz obvestila z dne 10. 1. 2013, objavljenega na spletni strani referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH, v katerem je navedeno, da so bila referenčna dela oddana BH Konzorciju, dela na teh dveh mostih pa je izvajal partner ŽGP, d.d., Sarajevo,
- izvajalec del na priglašenem referenčnem objektu ni izbrani ponudnik, ampak njegov partner v skupnem nastopu,
- izbrani ponudnik ni izkazal ustreznih podlag, da bi se lahko skliceval na kapacitete tretjih oseb,
- je naročnik zahteval, da je vsakemu referenčnemu projektu, ki ga ponudnik priglasi za referenco v okviru izpolnjevanja pogoja, priloženo potrdilo o prevzemu in da se podatki, navedeni v predloženem potrdilu o prevzemu za referenco »Izgradnja autoceste Zenica – Sarajevo Dionica Drivuša – Gorica« glede izvajalca, del in rokov dokončanja del razlikujejo od podatkov, navedenih za isto referenco v referenčnem potrdilu, predloženo potrdilo o prevzemu ob tem pa ne determinira bistvene okoliščine, zaradi katere je predložitev tega dokazila sploh zahtevana, t.j. datuma izdaje potrdila o prevzemu, ki dokazuje dokončanje del,
- gre glede na navedeno ugotoviti, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja, zato je njegova ponudba najmanj formalno nepopolna in bi jo naročnik moral iz postopka izločiti,
- je priglašeni podizvajalec v priglašeni referenci izvedel le 70,24 % projektiranja PZI in ne v celoti, kot to zahteva referenčni pogoj.

Izbrani ponudnik je v Izjasnitvi o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo z dne 15. 11. 2015 v zvezi z zahtevkom prvega vlagatelja navedel, da je naročnik sprejel odločitev, ki je zakonita in skladna z določili ZJN-2, ponudba izbranega ponudnika pa popolna, saj v celoti ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Očitek prvega vlagatelja, da je naročnik sprejel nezakonito odločitev, ki ni skladna z ZJN-2, ker izbrani ponudnik po oceni prvega vlagatelja v več delih ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije, je po njegovem mnenju v celoti neutemeljen.

Izbrani ponudnik najprej zatrjuje, da prvi vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, saj ni in ne more izkazati, da bi mu zaradi v celoti neutemeljenega očitka naročniku, da je v postopku ravnal protipravno, nastala škoda. Prvi vlagatelj je namreč izmed petih ponudnikov, ki so oddali svojo ponudbo na predmetnem javnem naročilu, glede na edino merilo najnižja cena uvrščen šele na četrto mesto, poleg tega pa prvi vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da bi bil, ob izločitvi vseh treh ponudnikov, ki so predložili ponudbo, izbran kot najugodnejši ponudnik.

Glede preostalih navedb prvega vlagatelja pa izbrani ponudnik odgovarja, da:
- je izpolnil zahtevo naročnika ter za zahtevani referenci predložil ustrezni dokazili,
- je referenčni naročnik JP Autoceste FBIH izdal potrdilo, iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik referenčna dela po pogodbi št. FEDA 72-B11-09 izvajal kot izvajalec in partner v skupni ponudbi,
- je v obrazcu Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del navedel, da je bil nosilec posla in edini podpisnik omenjene pogodbe, edini odgovoren za dobro in pravočasno izvedbo posla, podpisnik garancije za odpravo napak v garancijskem roku, da je v razmerju do investitorja/naročnika v celoti izvajal, vodil, razporejal celotno prevzeto delo ter da je kot vodilni partner objekt izvedel samostojno, zaradi česar mu je bila predmetna referenca tudi izdana in potrjena,
- je Državna revizijska komisija že večkrat odločila (npr. odločitev št. 018-314/2013-7), da je glede na intenziteto udeležbe vodilnega partnerja in prevzema odgovornosti mogoče šteti, da gre za njegov lasten posel in da z referenco razpolaga, ne glede na to, na kakšen način je posel izvedel, s čemer je izkazano izpolnjevanje referenčnega pogoja,
- je v zahtevanem roku podal odgovor glede srednje prevozne oddaljenosti za prevoz tamponov in betonov iz Očure (20 km), v katerem je navedel, da mu dobavitelj zagotavlja prevoz materialov iz lastne deponije na srednji transportni razdalji 20 km, kar pomeni, da vztraja pri podani ceni na enoto, očitki prvega vlagatelja, da izbrani ponudnik pojasnila z izračunom navedene srednje prevozne oddaljenosti v prilogi D1 ni podal, pa so neutemeljeni,
- so tudi navedbe prvega vlagatelja glede neobičajno nizke cene neutemeljene, saj je ponudbena cena izbranega ponudnika znotraj razponov, ki jih za določitev neobičajno nizke ponudbe določa 21.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, in ni dvoma, da je zmožen izpolniti naročilo, saj je izpolnil vse zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacije, njegova cena pa ni neobičajno nizka,
- so navedbe prvega vlagatelja, da v nekaterih postavkah ni upošteval dobave, dovoza in izdelave posteljice iz zrnate kamnine ter da računa na dodaten obračun dobave materiala in prevoza, ki bo višji od ponujene cene, v celoti neutemeljene,
- resne presoje ne vzdrži niti navedba prvega vlagatelja, da gre za kršitev temeljnega načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz razloga, da ponudba izbranega ponudnika znaša 46.020.030,45 EUR, ocenjena vrednost naročila pa znaša 74.844.000,00 EUR, saj bo naročnik ravno s prejetimi ponudbami gospodarno, učinkovito in uspešno izvedel javno naročilo z bistveno nižjimi sredstvi, kot so bila ocenjena s strani naročnika,
- je prvi vlagatelj zahtevku za revizijo priložil listine v tujem jeziku brez prevoda, čeprav razpisna dokumentacija določa, da mora biti ponudba potencialnih ponudnikov v slovenskem jeziku, zato jih v postopku odločanja naročnik in Državna revizijska komisija ne moreta in ne smeta upoštevati.

Izbrani ponudnik naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrne kot neutemeljen, prvi vlagatelj pa naj izbranemu ponudniku povrne stroške odgovora na zahtevek za revizijo.

Izbrani ponudnik je v Izjasnitvi o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo z dne 24. 11. 2015 v zvezi z zahtevkom drugega vlagatelja navedel, da je drugi vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno, saj ni imel pravne podlage, da bi vložil zahtevo za dodatno obrazložitev, zato je tudi sklicevanje, da teče rok ob upoštevanju petega odstavka 79.a člena ZJN-2 v konkretnem primeru od prejema dodatne obrazložitve dalje, v celoti neutemeljeno, saj ponudnik ne sme uveljavljati pravice od dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopkih javnega naročanja. Navaja, da drugi vlagatelj ne izpolnjuje tudi obeh pogojev za priznanje aktivne legitimacije, saj je njegova ponudba glede na merilo najnižja cena na tretjem mestu in mu z odločitvijo naročnika ne more nastati nikakršna škoda, z ničemer pa ni izkazal, da bi ob izločitvi izbranega ponudnika in naslednje uvrščenega ponudnika bil izbran kot najugodnejši ponudnik.

Izbrani ponudnik glede očitkov o neustreznosti priglašene reference za referenčna dela, izvedena po pogodbi št. FEDA 72-B11-09, navaja smiselno enake argumente, kot izhajajo iz njegove izjasnitve o navedbah prvega vlagatelja. Glede ostalih očitkov drugega vlagatelja v zahtevku za revizijo navaja, da:
- naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki predložijo certifikate za beton, zato očitek drugega vlagatelja ne zdrži pravne presoje, izbrani ponudnik pa se je s parafiranjem in podpisom vzorca pogodbe obvezal, da bo dela izvršil kvalitetno in v skladu s splošnimi in posebnimi tehničnimi pogoji, naročniku pa bo moral predati vsa dokazila o vgrajenih materialih in konstrukcijah ter izdelati in dostaviti naročniku tehnološke elaborate za izvajanje del,
- je v prilogi D1 navedel vse zahtevane podatke, in sicer izvor materiala, srednjo prevozno oddaljenost, nabavno ceno materiala ter ceno zunanjega prevoza in s tem izpolnil vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije,
- odločitve Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje drugi vlagatelj (št. 018-001/2014 in št. 018-005/2015) v konkretnem primeru ne veljajo,
- so neutemeljeni očitki drugega vlagatelja, da potrdila o prevzemu ne potrjujejo resničnosti navedbe v referenčnem potrdilu ter da so potrdila sporna zaradi različnih podatkov, ki jih vsebujejo,
- je priglasil ustrezno referenco podizvajalca, kar izhaja iz potrdila referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH, izdanega izvajalcu IPSA INSTITUT, d.o.o., Sarajevo (priglašeni podizvajalec), ki je izvedel celotno projektno dokumentacijo PZI za novogradnjo štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocesti, vključno z vsemi objekti,
- je bil glavni odgovorni projektant oziroma odgovorni vodja projekta E.A., zaposlen pri priglašenemu podizvajalcu, da je priglašeni podizvajalec glavni projektant, kot tudi, da je odgovorni vodja projekta uslužbenec priglašenega podizvajalca, zaradi česar so očitki drugega vlagatelja o neustrezni referenci priglašenega podizvajalca neutemeljeni.

Izbrani ponudnik naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrne kot neutemeljen, drugi vlagatelj pa naj izbranemu ponudniku povrne stroške odgovora na zahtevek za revizijo.

Naročnik je sprejel Sklep z dne 30. 11. 2015, št. 402-26/2015-69/2015-REV, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa tudi zahtevi prvega vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da:
- se z navedbami izbranega ponudnika glede neizkazane aktivne legitimacije prvega vlagatelja ne strinja in jih zavrača, saj je prvi vlagatelj izkazal škodo oziroma možnost nastanka škode s tem, ko zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna,
- je s strani družbe Kolektor Koling, d.o.o., partnerja v skupni ponudbi, katere vodilni partner je prvi vlagatelj, v vednost prejel dopis, iz katerega izhajajo očitki, da je vodilni partner prekoračil pooblastila pri oddaji ponudbe in da družba Kolektor Koling, d.o.o., k taki ponudbi ni zavezana,
- je bilo v fazi objave javnega naročila večkrat pojasnjeno, da mora ponudnik izkazovati reference za dela, ki jih prevzema, v primeru, da ponudniki nastopajo s skupno ponudbo, pa mora biti vsak partner usposobljen za tisti del posla, ki ga prevzema v ponudbi in to usposobljenost izkazovati z lastnimi referencami ali referencami svojega podizvajalca,
- je izbrani ponudnik oddal samostojno ponudbo in za izpolnjevanje predmetnega pogoja predložil lastno referenčno potrdilo, izpolnjeno in potrjeno s strani referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH, iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik izvedel predmetni objekt, naročnik pa ni mogel in ni imel razloga, da bi v to dvomil,
- gre pri dokazih prvega vlagatelja (objave na svetovnem spletu) za neverodostojne materialne dokaze, ki jim ni mogoče priznati absolutne veljave,
- je za razjasnitev oziroma podkrepitev argumentov za zavrnitev navedb prvega vlagatelja zaprosil za pojasnilo referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH, ki je potrdil, da je bil izbrani ponudnik izvajalec del in nosilec predmetne reference,
- je izbrani ponudnik na poziv k dopolnitvi oziroma spremembi ponudbe poslal odgovor, v katerem pojasnjuje srednjo transportno razdaljo, tekom postopka pa se je izkazalo, da je bila ponudba izbranega ponudnika v tem delu ustrezna,
- navedbe prvega vlagatelja, da odgovora izbranega ponudnika ni mogoče šteti za ustreznega ali zadostnega, ne držijo,
- je dopolnjevanje ali pojasnjevanje dokumentov, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, upoštevaje Direktivo 2014/18/ES možno in to predvsem s ciljem, da bo ponudba ocenjevana v takšni vsebini, kot je bila dejansko predložena, zato ne držijo navedbe prvega vlagatelja, da je potrebno odgovor izbranega ponudnika šteti za brezpredmeten,
- pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe niso bili izpolnjeni, hkrati pa naročnik ni dvomil o možnosti izpolnitve javnega naročila s strani izbranega ponudnika pod ponujenimi pogoji,
- glede na jasna navodila iz razpisne dokumentacije, vzorca pogodbe in ponudbe izbranega ponudnika do špekulacij, ki jih navaja prvi vlagatelj, sploh ne more priti, zato tudi te navedbe prvega vlagatelja zavrača.

Naročnik torej navedbe prvega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja iz razpisne dokumentacije, zavrača, prav tako pa zavrača tudi vse ostale očitke in navedbo, da je ravnal diskriminatorno v razmerju do prvega vlagatelja ter kršil temeljna načela ZJN-2, saj je pravočasne ponudbe razvrstil glede na merila, preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna glede na predložena dokazila in nato oddal javno naročilo.

Naročnik je sprejel Sklep z dne 7. 12. 2015, št. 402-26/2015-65/2015-rev2, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa tudi zahtevi drugega vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov. Naročnik glede očitkov o neustreznosti priglašene reference izbranega ponudnika za referenčna dela, izvedena po pogodbi št. FEDA 72-B11-09, navaja smiselno enake argumente, kot izhajajo iz njegovega sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. Naročnik glede ostalih očitkov v zahtevku za revizijo navaja, da:
- se z navedbami izbranega ponudnika glede nepravočasnosti vloženega zahtevka za revizijo in neizkazane aktivne legitimacije vlagatelja ne strinja in jih zavrača, saj je drugi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v zakonskem roku, ki je pričel teči po njegovem prejemu naročnikove odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev, prav tako pa je drugi vlagatelj izkazal škodo oziroma možnost nastanka škode že s tem, da zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna,
- v razpisni dokumentaciji ni nikjer določil navodil o izpolnjevanju podatkov v zvezi z gradbenim materialom v prilogi D1, saj je navedba potrebna le za prikaz analize cene v fazi izvedbe, ne pa v fazi ocenjevanja ponudb in ni razloga, da bi naročnik lahko kakorkoli sklepal na to, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni vključil predvidenega materiala oziroma betona C 45/55,
- v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti certifikate za betone ali ustrezno poročilo o preskusih priznanega organa,
- da je upošteval, da se bo dobava betona vršila iz Podlesnika, ne glede na to, ali ga bo izdelala Betonarna Podlesnik ali pa ga bo le-ta dobavljala od tretjih oseb, saj je pomembno zgolj to, da bo za dobavljen material izbrani ponudnik izkazoval ustreznost in da bo material tudi dejansko ustrezen,
- mu je izbrani ponudnik na poziv v roku odgovoril, da mu dobavitelj zagotavlja dobavo betonov v skladu s popisi v razpisani kvaliteti,
- se sklep št. 018-001/2014, na katerega se sklicuje, nanaša na drugačno dejansko stanje,
- je izbrani ponudnik ravnal skladno s sklepom št. 018-005/2015, ki ga navaja drugi vlagatelj, saj je pripravil in oddal popolno ponudbo, skladno z zahtevami naročnika in mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti, sicer pa se sklep nanaša na drugačno dejansko stanje kot v primeru ponudbe izbranega ponudnika,
- ne držijo navedbe drugega vlagatelja glede prepovedi dopolnjevanja ali spreminjanja tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, saj v omenjenem delu izbrane ponudbe ne bo potrebno sanirati na podlagi 78. člena ZJN-2, ker ni neprimerna in s tem nepopolna,
- ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila, in v celoti vse zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji, kar potrjuje tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-095/2012,
- iz ponudbe nedvoumno izhaja, da je izbrani ponudnik predmetna dela opravil v zadnjih desetih letih od objave predmetnega javnega naročila, kar je bila zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji,
- je bilo, nasprotno kot želi prikazati drugi vlagatelj, potrdilo o prevzemu določeno zgolj in samo za izkazovanje časovne izvedbe del, ni bilo pa pogoj za izkazovanje opravljenih del, ne po vrsti, ne po izvajalcu in ni mogoče slediti drugemu vlagatelju, da mora biti potrdilo o prevzemu v popolnosti skladno s posameznim referenčnim potrdilom,
- iz referenčnega potrdila izhaja, da je priglašeni podizvajalec v celoti izvedel projektno dokumentacijo PZI, sama nominalna vrednost deleža v pogodbi pa v ničemer ne nakazuje, da bi podizvajalec opravil zgolj in samo 70,24 % projektne dokumentacije PZI, saj je bil podizvajalec v referenčnem delu glavni oziroma edini projektant PZI in je nosil odgovornost za izdelavo celotnega glavnega projekta PZI, njegovo ustreznost glede na predpise in notranjo usklajenost posameznih sestavnih delov,
- glede na vse navedeno, naročnik v celoti zavrača navedbe drugega vlagatelja, da je odločitev o oddaji javnega naročila nezakonita, saj nasprotno, kot trdi drugi vlagatelj, iz ponudbe evidentno izhajajo bistvene informacije o izpolnjevanju predmetnega pogoja za izkazovanje tehnične sposobnosti in naročniku ni bilo potrebno vsebine referenčnega posla dodatno preverjati, saj je bila ponudba izbranega ponudnika tudi v tem delu popolna.

Prvi vlagatelj je dne 7. 12. 2015 v Opredelitvi do navedb naročnika v sklepu št. 402-26/2015-69/2015-REV z dne 30. 11. 2015 prerekal navedbe naročnika v sklepu in vztrajal pri vseh svojih navedbah iz zahtevka za revizijo.

Drugi vlagatelj je dne 14. 12. 2015 v Pripravljalni vlogi in predlogu za pričetek revizijskega postopka prerekal navedbe naročnika v sklepu in vztrajal, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna in bi kot taka morala biti izločena iz predmetnega postopka javnega naročanja.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. Glede na to, da je naročnik prejel dva zahtevka za revizijo dveh različnih vlagateljev, a v istem postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

I.
Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 31. člena ZPVPJN po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah tako prvega kot drugega vlagatelja zatrjuje, da procesne predpostavke za vložitev zahtevkov za revizijo niso izpolnjene, in sicer:
- pri prvem vlagatelju zato, ker ni in ne more izkazati, da bi mu zaradi v celoti neutemeljenega očitka naročniku, da je v postopku ravnal protipravno, nastala škoda, saj je ponudba prvega vlagatelja uvrščena na četrto mesto (izmed petih prispelih) in je zgolj pavšalno navedel, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, ob izločitvi vseh treh, pred njegovo uvrščenih ponudb,
- pri drugem vlagatelju pa zato, ker je njegova ponudba uvrščena na tretje mesto (izmed petih prispelih) in ker naj bi zahtevek za revizijo vložil prepozno, in sicer v osmih delovnih dneh od prejema dodatne obrazložitve naročnika, za vložitev zahteve za izdajo katere pa po mnenju izbranega ponudnika ni imel pravne podlage.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da izbrani ponudnik zatrjuje, da tako prvi kot drugi vlagatelj ne izkazujeta drugega elementa, potrebnega za priznanje aktivne legitimacije na podlagi 1. alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, in sicer izkazane realne stopnje verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. V obravnavanem primeru je nesporno, da nobenemu od vlagateljev ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, kar izhaja tudi iz dejstva, da sta vlagatelja predložila ponudbo. S tem je izpolnjen prvi od kumulativno podanih pogojev za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik meni, da vlagatelja nista izkazala, da jima je bila zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navajajo kot kršitev, povzročena, ali bi jima lahko bila povzročena, škoda. Izbrani ponudnik je navedeno odločitev oprl na argumentacijo, da sta vlagatelja podala po vrsti šele četrto (prvi vlagatelj) oziroma tretjo (drugi vlagatelj) najugodnejšo ponudbo. Kot izhaja že iz preteklih odločitev Državne revizijske komisije (npr. odločitev v zadevi št. 018-204/2010), navedeni argumentaciji izbranega ponudnika glede neizkazovanja aktivne legitimacije vlagateljev ni mogoče slediti. Iz spisovne dokumentacije naročnika izhaja, da je le-ta predmetno javno naročilo vodil po odprtem postopku, v katerem je prejel pet pravočasnih ponudb. Prispele ponudbe je razvrstil glede na merilo najnižja cena, nato pa, v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZJN-2, preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša (ponudba izbranega ponudnika), tudi popolna, o popolnosti preostalih prejetih ponudb pa ni odločal. Zgolj na tej podlagi je temeljila odločitev naročnika o oddaji naročila, ki jo vlagatelja izpodbijata v revizijskem postopku. Ker sta torej vlagatelja z zahtevkoma za revizijo izpodbijala naročnikovo ravnanje, t.j. ugotovitev popolnosti ponudbe izbranega ponudnika in na tej podlagi sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, sta, po presoji Državne revizijske komisije, izkazala realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanjem naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navajajo kot kršitev, in s tem oba izpolnila tudi drugi kumulativno podan pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Če bi se navedeni revizijski očitki izkazali za utemeljene, bi navedeno lahko vplivalo na položaj vlagateljev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, saj bi bila v navedenem primeru naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila razveljavljena, naročnik pa bi moral ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, v katerem bi (ponovno) obstajala možnost za oddajo naročila tudi enemu od vlagateljev. Zatrjevane kršitve bi torej utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagateljev v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi jima, če ne bi imela možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe izbranega ponudnika glede neizkazane aktivne legitimacije prvega in drugega vlagatelja neutemeljene.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah drugega vlagatelja zatrjuje, da je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja tudi prepozen, ker ni bil vložen v osmih delovnih dneh po prejemu naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, ampak v osmih delovnih dneh po prejemu naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, za vložitev katere pa, po mnenju izbranega ponudnika, drugi vlagatelj sploh ni imel pravne podlage. Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da lahko na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev, in sicer v primeru, da odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Iz dokumentacije predmetnega postopka javnega naročila izhaja, da je drugi vlagatelj vložil Zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila dne 29. 10. 2015, v kateri navaja, da naročnik v svoji odločitvi ni navedel prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnikov, ki niso bili izbrani, zanima pa ga tudi, ali je naročnik izbranega ponudnika pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, morebitno spremembo ali njeno pojasnilo. Naročnik je drugemu vlagatelju izdal Dodatno obrazložitev odločitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila dne 3. 11. 2015, ki jo je drugi vlagatelj prejel 4. 11. 2015, skladno s petim odstavkom 79.a člena ZJN-2, pa teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zahtevi. Drugemu vlagatelju se je rok za vložitev zahtevka za revizijo iztekel tako 16. 11. 2015, istega dne pa je svoj zahtevek za revizijo oddal na pošto, zaradi česar se šteje, da je pravočasen. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe izbranega ponudnika glede nepravočasnosti zahtevka za revizijo drugega vlagatelja neutemeljene.

Državna revizijska komisija se je seznanila tudi z dopisom partnerja v skupni ponudbi prvega vlagatelja, družbe Kolektor Koling, d.o.o., z dne 20. 11. 2015, ki ga je le-ta poslal v vednost naročniku in v katerem je prvega vlagatelja kot vodilnega partnerja pozval k opredelitvi do protipravnega ravnanja pri skupni ponudbi. Iz dopisa izhajajo očitki, da je vodilni partner prekoračil pooblastila pri oddaji ponudbe v zvezi s ponudbeno ceno in da družba Kolektor Koling, d.o.o., k taki ponudbi ni zavezana, te navedbe pa prvi vlagatelj zavrača. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da je, ne glede na navedbe partnerja v skupni ponudbi, vodilni partner – prvi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj navedb partnerja ni mogoče šteti za umik skupne ponudbe. V spisovni dokumentaciji naročnika namreč ni najti dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je vodilni partner pooblastilo prekoračil, družba Kolektor Koling, d.o.o,. pa svojih navedb prav tako ni podkrepila z dokazi.

Med strankami ostaja sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno in mu oddal predmetno javno naročilo.

II.
Tako prvi kot drugi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo navajata, da iz dokazil, ki sta jih priložila zahtevkoma (izpisi iz spletne strani referenčnega naročnika in fotografije), izhaja, da del iz referenčnega posla po pogodbi št. FEDA 72-B11-09 dejansko ni izvedel izbrani ponudnik, ampak njegov partner v (takrat) skupni ponudbi, ŽGP, d.d., Sarajevo, kar glede na določbe razpisne dokumentacije ni ustrezno. Referenčni posel bi moral po mnenju vlagateljev izvesti izbrani ponudnik sam, posledično pa naj bi to pomenilo, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja, njegova ponudba pa je nepopolna.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, v točki 5.1 (i), glede referenčnih del določil: »Ponudnik ali njegov podizvajalec mora izkazati, da je v zadnjih desetih letih od objave predmetnega javnega naročila (kot datum dokončanje del se šteje datum izdanega potrdila o prevzemu*) izvedel dela, kot sledi: […] – dva armiranobetonska prednapeta premostitvena objekta (viadukt ali nadvoz ali most) monolitne izvedbe, vsaj ene razponske dolžine (razpetine) minimalno 30 m med podporami, vsak v vrednosti najmanj 1.200.000,00 EUR brez DDV […]. Če so bila referenčna dela izvedena v sklopu drugih del, se zgoraj navedene vrednosti nanašajo le na zahtevano vrsto del in ne na vrednost celotnega naročila. […] V primeru skupne ponudbe mora vsak partner usposobljenost za tisti del posla, ki ga prevzema v ponudbi, dokazovati z lastnimi referencami. (četrti odstavek) […]«. Z dodatkom št. 3, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 6. 7. 2015, številka objave JN4493/2015, je naročnik spremenil četrti odstavek 5.1 (i) točke razpisne dokumentacije tako, da se je glasil: »V primeru skupne ponudbe mora vsak partner usposobljenost za tisti del posla, ki ga prevzema v ponudbi, dokazovati z lastnimi referencami oziroma referencami svojega podizvajalca.«. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v objavljene odgovore naročnika na Portalu javnih naročil in ugotovila, da je naročnik v dodatku št. 5, ki je bil objavljen dne 10. 7. 2015, številka objave JN4672/2015 v odgovoru št. 46/5 navedel »Naročnik je postavil zgolj pogoj, da mora v primeru skupne ponudbe vsak partner usposobljenost za tisti del posla, ki ga prevzema v ponudbi, dokazovati z lastnimi referencami oziroma referencami svojega podizvajalca […], v odgovoru št. 46/8 pa: »[…] Naročnik s postavljeno zahtevo zgolj zahteva, kot že navedeno, da dela oziroma posamezna dela opravljajo gospodarski subjekt, ki svojo usposobljenost izkazuje z zahtevanimi referencami. […].«.

Iz Seznama najpomembnejših opravljenih referenčnih del, ki ga je svoji ponudbi priložil izbrani ponudnik, pod zaporedno številko 2.a izhaja, da je izbrani ponudnik kot vodilni partner na celotnem projektu za referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH izvedel »armiranobetonski prednapet premostitveni objekt (viadukt ali nadvoz ali most) monolitne izvedbe, vsaj ene razponske dolžine (razpetine) minimalno 30 m med podporami, v vrednosti najmanj 1.200.000,00 EUR brez DDV«, z naslednjimi podatki: navedba referenčnega dela: »Izgradnja armiranobetonskega prenapetega premostitvenega objekta (most) monolitne izvedbe na avtocesti (dve konstrukciji), razponskih dolžin 515 in 496 m, z razponi stebrov 43 m, na AC Zenica – Sarajevo, odsek Drivuša – Gorica«, odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju: »objekt izveden samostojno«, dokončanje: »9. 7. 2014«, potrdilo o prevzemu: »30. 9. 2014,« vrednost referenčnih del v EUR (brez DDV): »6.060.537,36 EUR brez DDV«. Izbrani ponudnik je skladno z zahtevo razpisne dokumentacije svoji ponudbi priložil tudi Potrdilo o referenčnem delu navedenega referenčnega naročnika, s katerim le-ta potrjuje vse podatke iz omenjenega seznama in v katerem je izbrani ponudnik naveden kot izvajalec. Naročnik je s strani referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH dne 23. 11. 2015 pridobil tudi dodatno pojasnilo, iz katerega med drugim izhaja, da »je podjetje EURO-ASFALT, d.o.o. Rajlovec bb, 71000 Sarajevo, izvajalec del na mostu M3 ter nosilec reference«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se (ne glede na tolmačenje obeh vlagateljev) določbe naročnika iz razpisne dokumentacije glede izkazovanja sposobnosti v primeru skupne ponudbe nanašajo na primer, ko ponudnik v predmetnem javnem naročilu nastopa v skupni ponudbi, ne pa na primer, ko je ponudnik na predmetnem javnem naročilu priglasil referenčno delo, ki je bila izvedeno v skupnem nastopu več partnerjev/ponudnikov. Izbrani ponudnik je v predmetnem javnem naročilu oddal samostojno ponudbo (nastopa le s podizvajalcem) in, kot navaja naročnik, »za izpolnjevanje predmetnega pogoja predložil lastno referenčno potrdilo«. Navedbe vlagateljev, da je moral, skladno z določbami razpisne dokumentacije in zato, da bi bilo referenco mogoče šteti za ustrezno, dela v referenčnem poslu tudi dejansko v celoti izvesti izbrani ponudnik sam, tako ne držijo in jih Državna revizijska komisija zavrača kot neutemeljene.

Nesporno je, da je izbrani ponudnik v referenčnem poslu nastopal kot vodilni partner, ki je z referenčnim naročnikom edini podpisal pogodbo, v razmerju do investitorja/naročnika v celoti izvajal, vodil in razporejal celotno prevzeto delo, v času izvajanja pogodbe edini 100 % odgovarjal za izvedbo del ter referenčnemu naročniku predložil tudi garancijo za odpravo napak v garancijskem roku. Četudi bi bilo mogoče pritrditi vlagateljema, da je izgradnjo mostu v referenčnem poslu za vodilnega partnerja dejansko izvedel takratni partner v skupni ponudbi, ŽGP, d.d., Sarajevo, pa to ne spremeni dejstva, da je bil nosilec odgovornosti za dobro in kvalitetno izvedbo posla v celoti vodilni partner - izbrani ponudnik. Glede na intenziteto udeležbe vodilnega partnerja v skupni ponudbi in glede na prevzem odgovornosti v samem poslu gre referenčni posel, ki ga vodilni partner izvaja s preostalimi partnerji, šteti tudi za njegov lasten posel in za njegovo lastno referenco. Tako stališče je glede priznavanja referenc vodilnemu partnerju v skupni ponudbi Državna revizijska komisija zavzela tudi že v svojih preteklih odločitvah (npr. odločitev v zadevi št. 018-314/2013). Ne glede na navedeno, pa to ne izključuje dejstva, da je v delu, ki ga je dejansko opravil v zahtevanem obsegu in kvaliteti, referenco pridobil tudi partner v skupni ponudbi – dejanski izvajalec.

Glede na navedeno gre tako ugotoviti, da v konkretni zadevi, upoštevajoč določbe razpisne dokumentacije predmetnega postopka ter vlogo izbranega ponudnika v obravnavanem referenčnem poslu, ni mogoče šteti, da je izbrani ponudnik v predmetnem javnem naročilu za izkazovanje referenčnega pogoja predložil referenco svojega partnerja v (takrat) skupni ponudbi, s katerim je nastopal pri izvedbi referenčnega posla, temveč je potrebno ugotoviti, da je predložil referenco, s katero kot vodilni partner dobro in kvalitetno izvedenega posla razpolaga on sam, ne glede na to, na kakšen način je referenčni posel izvedel. S tem je izpolnjevanje referenčnega pogoja naročnika izkazano, navedbe obeh vlagateljev glede neustreznosti predložene reference referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH, ker naj bi dela dejansko izvedel partner v skupni ponudbi, pa so v celoti neutemeljene.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da gre priglašeno referenco izbranemu ponudniku priznati na podlagi dejstva, da je pri izvedbi referenčnega posla sodeloval kot vodilni partner (in v predstavljenem obsegu ter okoliščinah), gre kot brezpredmetne zavrniti tudi navedbe drugega vlagatelja glede neizkazanih ustreznih podlag za sklicevanje na kapacitete tretjih oseb.

III.
Prvi vlagatelj kot podredno navaja, da četudi bi izbrani ponudnik izvedel obravnavan referenčni objekt, bi bilo tega mogoče šteti zgolj kot en objekt (ne pa kot zahtevana dva), saj se objekt z ločenima konstrukcijama na isti lokaciji smatra kot en objekt. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre, skladno s pojasnilom naročnika na Portalu javnih naročil, slediti navedbam prvega vlagatelja v delu, ko zatrjuje, da se objekt z ločenima konstrukcijama na isti lokaciji šteje kot en objekt, a za samo ustreznost priglašene reference to ni relevantno. Izbrani ponudnik izvedenih del v okviru predmetnega referenčnega posla namreč ni priglasil kot dveh objektov na isti lokaciji v smislu dveh različnih referenčnih del, ampak je sledil pojasnilu naročnika in referenčno delo priglasil kot eno od dveh zahtevanih izvedenih armiranobetonskih prenapetih premostitvenih objektov, skladno z drugo alinejo točke 5.1 (i) razpisne dokumentacije. V svoji ponudbi pa je poleg navedenega referenčnega posla v zvezi z obravnavano referenčno zahtevo izbrani ponudnik priglasil tudi drugi referenčni posel, in sicer posel izgradnje AB prednapetega nadvoza, izveden za referenčnega naročnika Ministarstvo saobračaja, Direkcija za puteve, Kanton Sarajevo, BIH. S tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja tako niso utemeljene.

V zvezi s slednjim referenčnim poslom prvi vlagatelj sicer navaja, da naj referenčnega pogoja izbrani ponudnik ne bi izpolnjeval niti s tem, in sicer »ne po številu objektov, niti po razponski dolžini 30 m med podporami«. Državna revizijska komisija, upoštevajoč opis obravnavanega referenčnega posla v ponudbi izbranega ponudnika (izgradnja AB prednapetega nadvoza dolžine 208 m, monolitne izvedbe, z max. razponom med podporami 34,26m) ter pavšalnost revizijskih navedb prvega vlagatelja s tem v zvezi, neustreznosti obravnavanega referenčnega posla ni mogla ugotoviti, tudi s tem povezane revizijske navedbe pa je tako zavrnila kot neutemeljene.

Prvi vlagatelj dalje zatrjuje, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena, ker le-ta na naročnikov poziv k dopolnitvi ali spremembi ponudbe v delu, ki se nanaša na izračun srednje prevozne oddaljenosti za prevoz tamponov in betonov iz Očure (20 km), ni priložil priloge D1 s pravilnimi podatki, ampak je naročniku odgovoril le s pojasnilom glede dobavitelja materiala.

Državna revizijska komisija v zvezi s to navedbo uvodoma ugotavlja, da je izbrani ponudnik v obrazcu Podatki o gradbenem materialu Priloga »D1« pri nekaterih materialih navedel, da izvirajo iz Očure, srednja prevozna oddaljenost 20,00 km. Pri preverjanju popolnosti ponudbe je naročnik ugotovil, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, in sicer, »da nekatere transportne razdalje v prilogi D1 (Očura) ne izkazujejo dejanske razdalje v kilometrih, kot jih je moč preveriti preko Google Map«, zato je dne 28. 8. 2015 izbranega ponudnika pozval, da jo dopolni oziroma spremeni tako, da bo »iz ponudbe jasno razviden izračun navedene srednje prevozne oddaljenosti za prevoz tamponov in betonov iz Očure (20 km) v prilogi D1 »podatki o gradbenem materialu« oziroma predložite prilogo D1, ki bo vsebovala pravilne podatke.«. Z dopisom z dne 31. 8. 2015 je izbrani ponudnik naročniku pravočasno poslal pojasnilo: »Za dobavo tamponov in lomljencev, izvor materiala Očura, nam dobavitelj zagotavlja prevoz materialov iz lastne deponije na srednji transportni razdalji 20 km«. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da je izbrani ponudnik s svojim pojasnilom ustrezno obrazložil vpisan podatek o srednji prevozni oddaljenosti, ki je tudi po pojasnilu ostala nespremenjena, zato se je poziv naročnika po spremembi ali dopolnitvi ponudbe izkazal kot nepotreben. Četudi bi izbrani ponudnik ponovno predložil prilogo D1, bi, upoštevaje njegovo pojasnilo, iz nje izhajali identični podatki, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe prvega vlagatelja glede neustreznega ravnanja tako izbranega ponudnika, kot tudi naročnika, v zvezi s pozivom po spremembi ali dopolnitvi ponudbe v tem delu neutemeljene.

Prvi vlagatelj zatrjuje tudi, da so cene za nekatere postavke v popisu špekulativne ter da izbrani ponudnik v njih ni upošteval stroška dobave in dovoza zrnate kamnine, posledično pa računa na kasnejši obračun teh stroškov z izgovorom, da jih postavka ne opredeljuje. Izbrani ponudnik v izjasnitvi v zvezi s tem navaja, da navedbe prvega vlagatelja ne vzdržijo kritične presoje, saj je ponudil ceno, po kateri bo skladno s projekti, tehničnimi pogoji in razpisno dokumentacijo izvedel zahtevana dela, da so cene na enoto fiksne ter da tudi predložena bančna garancija za dobro izvedbo posla kaže na to, da so v celoti neutemeljeni očitki, da špekulativno računa na dodaten obračun dobave materiala in prevoza, ki bo višji od ponujene cene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 13. Ponudbena cena, podtočki 13.2, določil, da mora ponudbena cena »vključevati vse stroške za izvajalčevo opremo, transport, delavce, vodstvo, materiale […].«, iz česar sledi, da razpisna dokumentacija izbranemu ponudniku dodatnih stroškov v zvezi z dobavo materiala ne dopušča, predstavljeni izračuni prvega vlagatelja v zvezi s tem, ali je izbrani ponudnik v posamezni postavko vključil tudi strošek dobave in dovoza zrnate kamnine, pa ne predstavljajo razloga, da bi naročnik lahko kakorkoli sklepal, da ponudbena cena izbranega ponudnika ne vključuje vseh zahtevanih stroškov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni najti razlogov, ki bi nakazovali na to, da izbrani ponudnik v ponujeni ceni ne bi upošteval vseh stroškov, ki so potrebni za izvedbo del, zato očitke prvega vlagatelja v tem delu zavrača kot neutemeljene.

Prvi vlagatelj navaja še, da bi se pri naročniku moral, glede na končno ponudbeno ceno izbranega ponudnika, vzbuditi dvom o zmožnosti izvedbe naročila po ponujeni ceni, ki bi jo v okviru instituta neobičajno nizke cene moral naročnik tudi preveriti, zato sprejem ponudbe brez podrobnega preverjanja cene izkazuje naročnikovo kršitev prvega odstavka 6. člena ZJN-2.

Upoštevaje prvi odstavek 49. člena ZJN-2 mora naročnik, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveriti, ali je neobičajno nizka (fakultativno preverjanje). Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe (obligatorno preverjanje).

Izbrani ponudnik navaja, da je njegova ponudbena cena znotraj razponov, ki jih za določitev neobičajno nizke ponudbe določa ZJN-2, čemur pritrjuje tudi naročnik, ki dodaja, da pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe niso bili izpolnjeni, hkrati pa ni dvomil v možnost izpolnitve javnega naročila s strani izbranega ponudnika pod ponujenimi pogoji. Skladno z jezikovno razlago 49. člena ZJN-2 je obveznost zahtevanja podrobnih podatkov in utemeljitev elementov ponudbe zakonsko določena le v primeru, če naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, do česar pa v konkretnem primeru ni prišlo, zato naročniku ni mogoče očitati kršitev, ki jih navaja vlagatelj, in sicer, da ponudbe izbranega ponudnika ni preveril in je dopustil nepravilnosti v ponudbi. Pri tem Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku tudi v njegovem stališču, da je irelevantna navedba, da bi moral ocenjevati posamezne ponudbene postavke v duhu preverjanja nesorazmerno nizke cene, saj je z vidika uporabe tega instituta in glede na njegovo ureditev v ZJN-2 relevantna zgolj celotna ponudba (ponudbena cena), ne pa posamezna postavka. Ta pa, kot že ugotovljeno, v konkretnem primeru ni bila podana v okvirih, ki bi skladno z določbami ZJN-2 naročniku nalagali njeno obligatorno preverjanje, niti se slednjemu z njo v zvezi očitno ni pojavil dvom glede možnosti izvedbe.

ZJN-2 prvem odstavku 6. člena določa, da mora naročnik postopek javnega naročanja izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Iz dikcije navedenega člena je razvidno, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (ki ga, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN, varujejo ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence in organ, pristojen za preprečevanje korupcije), ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga, storitev in gradenj. Že po sami naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnika, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja.

Tudi v zvezi z revizijskim očitkom, da naročnik ni preveril cene izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija tako sledi navedbam naročnika in izbranega ponudnika in navedbe prvega vlagatelja, glede na vse navedeno, zavrača kot neutemeljene.

Kot zadnji revizijski očitek prvi vlagatelj naročniku očita diskriminatorno ravnanje in kršitev ključnih temeljnih načel ZJN-2, to je načela enakopravne obravnave ponudnikov, načela zagotavljanja konkurence in načela transparentnosti postopka.

Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih navedb ni mogla zaključiti, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila ravnal diskriminatorno oziroma da ni zagotavljal enakopravne obravnave ponudnikov in konkurence med njimi, kar sta vodili iz 7. in 9. člena ZJN-2. Na podlagi teh načel naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) oziroma mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, hkrati pa mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo (načelo enakopravne obravnave ponudnikov). Po preučitvi navedb prvega vlagatelja ter (vezano na te) vpogledu v dokumentacijo obravnavane zadeve Državna revizijska komisija ugotavlja, da so neutemeljeni tudi očitki o kršitvi načela transparentnosti postopka, kot ga opredeljuje 8. člen ZJN-2, ki določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati nobene od obravnavanih zatrjevanih kršitev, posledično pa tudi ne kršitev temeljnih načel ZJN-2, kot jih v zahtevku za revizijo navaja prvi vlagatelj. Glede na to je Državna revizijska komisija, upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

IV.
Drugi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ponuja beton C 45/55 betonarne Podlesnik, ki ne razpolaga z ustreznim certifikatom za predmetni beton niti na dan, ko je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila. Pojasnjuje, da oznaka C 45/55 izhaja iz harmoniziranih standardov in definira tlačno trdnost betona, torej tehnično specifikacijo predmetnega betona, ustrezno sredstvo za dokazovanje izpolnjevanja te zahteve pa je poročilo o preskusih priznanega organa, na podlagi česar vlagatelj zaključuje, da je naročnik v okviru preverjanja ustreznosti tehničnih specifikacij ponujenega predmeta, torej betona C 45/55, zahteval ustrezno poročilo o preskusih priznanega organa (to pomeni ustrezno certifikacijo dobavitelja betona za to vrsto betona). Drugi vlagatelj nadaljuje, da opisane situacije ni mogoče rešiti tako, da bi omogočili zamenjavo dobavitelja, ki bo dobavil zahtevan beton C 45/55, saj bi dopolnitev ali sprememba ponudbe v tem delu pomenila nezakonito ravnanje zaradi posega v tehnične specifikacije ponudbe. Četudi bi to dopustili, pa bi tudi dvakratno pozivanje k odpravi iste nepopolnosti ponudbe predstavljalo kršitev, saj je naročnik izbranega ponudika k odpravi te formalne nepopolnosti že pozval, in sicer z dopisom z dne 28. 8. 2015. Ker ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, v celoti ne izpolnjuje zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna in bi morala biti izločena.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi odgovarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki predložiti certifikate za beton, čemur v sklepu pritrjuje tudi naročnik in dodaja, da je navedba izvora materiala potrebna le za prikaz analize cene v fazi izvedbe, ne pa v fazi ocenjevanja ponudb. Naročnik zavrača tudi navedbe drugega vlagatelja v delu, v katerem zatrjuje, da morajo ponudniki predložiti poročilo o preskusih priznanega organa, ki izkazuje ustreznost ponujenega betona.

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta v obrazcu D1 kot izvor betona C 45/55 navedel Betonarno Podlesnik. Ob upoštevanju dejstva, da se navedeni podatek nedvomno nanaša na fazo izvedbe predmetnega naročila, kot tudi dejstva, da razpisna dokumentacija ne daje nikakršne podlage (pogoja, zahteve) za presojo popolnosti predloženih ponudb z vidika preverjanja ustreznosti v ponudbah navedenih izvorov materiala v fazi predložitve ponudb, je potrebno ugotoviti, da tudi v primeru, če bi se trditve drugega vlagatelja o tem, da iz omenjenega izvora (Betonarna Podlesnik) izbrani ponudnik betona C 45/55 v trenutku izvajanja postopka oddaje predmetnega javnega naročila ne bi mogel dobaviti, izkazale za utemeljene, to dejstvo ne bi moglo v ničemer vplivati na popolnost ponudbe izbranega ponudnika. S tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja so tako brezpredmetne. Ob upoštevanju dejstva, da naročnik v zvezi z materialom, navedenim v obrazcu Podatki o gradbenem materialu D1, ravno tako ni zahteval predložitve nikakršnih certifikatov ali poročil o preskusih priznanega organa, je potrebno kot neutemeljene označiti tudi navedbe drugega vlagatelja o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ki naj bi izvirala iz nepredložitve teh dokumentov Posledično so neutemeljene tudi vse navedbe drugega vlagatelja glede zatrjevane kršitve o nedovoljenem pozivanju na dopolnitev oziroma spremembo ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, saj ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče označiti kot nepopolne, naročniku pa zato ni mogoče očitati, da je nezakonito pozival na dopolnitev ali spremembo neprimerne ponudbe.

Kot je zapisal že naročnik, dejansko stanje v odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-001/2014, na katero se sklicuje drugi vlagatelj, ni enako dejanskemu stanju v konkretni zadevi. V omenjeni zadevi se je postavilo vprašanje, ali je izbrani ponudnik z navedbo določenih zavarovalnih klavzul v ponudbi predložil neprimerno ponudbo oziroma ali je njegova ponudba postala neprimerna takrat, ko je klavzule s svojimi pojasnili črtal iz ponudbe. Državna revizijska komisija je takrat zaključila, da ne glede na to, kako je potekalo pojasnjevanje ponudbe izbranega ponudnika, ni mogoče šteti, da je izbrani ponudnik predložil neprimerno in s tem nepopolno ponudbo, naročnik pa bi mu šele s pojasnjevanjem ponudbe omogočil, da bi postala primerna in s tem popolna. Ponudbe, ki bi jo naročnik lahko sprejel že v vsebini, kot je bila prvotno predložena, namreč ni bilo mogoče označiti za neprimerno in s tem za nepopolno, omogočeno pojasnjevanje ponudbe pa izbranemu ponudniku ni dalo prednosti pred drugimi ponudniki, da bi si izboljšal možnosti za pridobitev konkretnega javnega naročila. Glede na navedeno gre ugotoviti, da je dejansko stanje v opisani zadevi drugačno kot v obravnavani zadevi, zato Državna revizijska komisija navedbe drugega vlagatelja v delu, kjer se sklicuje na odločitev, št. 018-001/2014 zavrača kot brezpredmetne.

V odločitvi Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-005/2015, na katero se ravno tako sklicuje drugi vlagatelj, pa je bilo obravnavano ravnanje naročnika pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Med strankama je bilo sporno, kaj je predmet ponudbe izbranega ponudnika in ali je izbrani ponudnik prvotno ponujeni predmet (nedopustno) spremenil. Skladno z razpisno dokumentacijo je bil dolžan ponudnik predložiti prospektni ali drug material za predmet ponudbe, ki se je moral nanašati na ponujeni predmet javnega naročila. S tem, ko je izbrani ponudnik »pojasnil«, da ne ponuja izdelka, kot je jasno izhajal iz njegove ponudbe, ampak drug izdelek, po presoji Državne revizijske komisije v omenjeni zadevi ni pojasnjeval nejasne ponudbene dokumentacije, ampak je nedopustno posegal v tisti del ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na ponujeni predmet javnega naročila, tako da je spreminjal predmet prvotne ponudbe, in namesto prvotno ponujenega izdelka ponudil drug izdelek. Glede na navedeno gre ugotoviti, da je dejansko stanje tudi v opisani zadevi drugačno kot v obravnavani zadevi, zato Državna revizijska komisija navedbe drugega vlagatelja v delu, kjer se sklicuje na odločitev v zadevi, št. 018-005/2015, zavrača kot brezpredmetne.

Drugi vlagatelj dalje zatrjuje, da informacije, ki izhajajo iz predloženega potrdila o prevzemu referenčnega objekta, ne potrjujejo resničnosti navedb v referenčnem potrdilu (glede izvajalca, pogodbenih del, dokončanja del, datuma potrdila o prevzemu), oziroma še več - zatrjuje, da so izpostavljena dejstva v celoti sporna, saj se med seboj razlikujejo, naročnik pa posledično ni imel podlage, da bi ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj.

Državna revizijska komisija je vpogledala v oba navedena dokumenta, in sicer v Potrdilo o referenčnem delu za referenčna dela, opravljena po pogodbi, št. FEDA 72-B11-09, z dne 6. 8. 2015, in Potrdilo o prevzemu za referenčna dela, opravljena po pogodbi, št. FEDA 72-B11-09, brez datuma, datum sodnega prevoda 4. 8. 2015 in glede informacij, ki izhajajo iz dokumentov, ugotavlja enako kot drugi vlagatelj, in sicer:
- v referenčnem potrdilu je kot izvajalec naveden izbrani ponudnik, v potrdilu o prevzemu pa »BH konzorcij«,
- v referenčnem potrdilu so navedena pogodbena dela »Izgradnja armiranobetonskega, prednapetega, premostitvenega objekta monolitne izvedbe na avtocesti (dve konstrukciji), razponskih dolžin 515 m in 496 m, z razponi stebrov 43 m«, v potrdilu o prevzemu pa »poravnalna dela, brez asfaltne obrabne plasti, cestninska postaja Drivuša, brez sistema pobiranja cestnin, COKP Drivuša, druge ceste in prometne površine, notranje odvodnjavanje, inženirske konstrukcije in strukture, zaščita pred hrupom in inštalacije«,
- v referenčnem potrdilu je kot datum dokončanja del naveden datum »9. 7. 2014«, v potrdilu o prevzemu pa »25. 7. 2013« in
- v referenčnem potrdilu je kot datum potrdila o prevzemu naveden datum »30. 9. 2014«, v potrdilu o prevzemu pa datuma ni.

Izbrani ponudnik v zvezi s tem pojasnjuje, da je kot datum dokončanja vseh pogodbenih del po pogodbi FEDA 72-B11-09 navedel datum 9. 7. 2014 ter da so se zaradi kompleksnosti projekta inženirski objekti prevzemali sukcesivno glede na izvedbo. Most M3 (predmet reference) je bil prevzet pred dokončanjem vseh del, in sicer 25. 7. 2013, za kar je izbrani ponudnik predložil potrdilo o prevzemu, datum 30. 9. 2014 pa pomeni prevzem navedenih listin, kar izhaja iz ročnega pripisa na potrdilu o prevzemu. Glede na navedeno izbrani ponudnik zaključuje, da so v celoti neutemeljeni očitki drugega vlagatelja, da potrdila o prevzemu ne potrjujejo resničnosti navedbe v referenčnem potrdilu ter da so potrdila sporna zaradi različnih podatkov, ki iz njih izhajajo.

Naročnik dodaja, da je bilo potrdilo o prevzemu določeno zgolj in samo za izkazovanje časovne izvedbe del, ni pa bilo pogoj za izkazovanje opravljenih del. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tako iz obrazca Potrdilo o referenčnem delu, kot tudi iz razpisne dokumentacije v točki 5.1 (i), izhaja, da se kot datum dokončanja del šteje datum izdanega potrdila o prevzemu, naročnik pa je v razpisni dokumentaciji izkazovanje veljavnosti referenčnih del vezal na časovno obdobje zadnjih deset let od objave predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da se priglašena referenca za referenčna dela po pogodbi FEDA 72-B11-09 časovno ustrezno umešča v zahtevano obdobje veljavnosti referenc, zato posamezni datumi dokončanja del, ki se zaradi sukcesivnega prevzema delov objekta razlikujejo, niso relevantni. S stališča presojanja ustreznosti reference je pomemben le datum izdaje potrdila o prevzemu del, ki pa v konkretnem primeru ni sporen (30. 9. 2014). Poleg navedenega, so neutemeljene tudi navedbe drugega vlagatelja glede neresničnosti preostalih informacij v potrdilih, saj je, kot je bilo že ugotovljeno, dela po pogodbi št. FEDA 72-B11-09 izvajal izbrani ponudnik kot vodilni partner v BH konzorciju, vsebino del in pravilnost vsebine obeh dokumentov pa je potrdil referenčni naročnik sam. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ni uspel izkazati kršitev naročnika pri presoji vsebine potrdila o referenčnem delu in potrdila o prevzemu, zato njegove navedbe zavrača kot neutemeljene.

Kot zadnji revizijski očitek drugi vlagatelj navaja, da je priglašeni podizvajalec v priglašeni referenci izvedel projektiranje PZI le v 70,24 % in ne v celoti, kot to zahteva referenčni pogoj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumenaticji v točki 5.1 (i) določil, da mora ponudnik ali njegov podizvajalec izkazati, da je v zadnjih desetih letih od objave predmetnega javnega naročila, izvedel »eno projektno dokumentacijo PGD ali PZI ali PID za štiri pasovno voziščno konstrukcijo na avtocestah ali hitrih cestah, v dolžini najmanj 2,5 km«. Iz Seznama najpomembnejših opravljenih referenčnih del pod zaporedno številko 7, v povezavi s Potrdilom o referenčnem delu z dne 6. 8. 2015, izhaja, da je priglašeni podizvajalec izbranega ponudnika kot partner za referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH izvedel referenčno delo z naslednjimi podatki: navedba referenčnega dela: »Izdelava projektne dokumentacije PZI za novogradnjo 4 (štiri) pasovne vožiščne konstrukcije na avtocesti v dolžini 9,3 km«, odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju: »70,24 %«, dokončanje projekta: »21. 4. 2011«, dokončanje izgradnje: »30. 11. 2014«, potrdilo o prevzemu: »21. 4. 2015« vrednost referenčnih del v EUR (brez DDV): »901.639,96 EUR brez DDV«.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da je priglasil ustrezno referenco podizvajalca, kar izhaja iz potrdila referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH, za katerega je priglašeni podizvajalec izvedel celotno projektno dokumentacijo PZI za novogradnjo štiripasovne voziščne konstrukcije na avtocesti, vključno z vsemi objekti. Izbrani ponudnik dodaja, da je bil odgovorni projektant odgovorni vodja projekta E.A., zaposlen pri priglašenemu podizvajalcu, da je priglašeni podizvajalec glavni projektant, kot tudi, da je odgovorni vodja projekta uslužbenec priglašenega podizvajalca, zaradi česar so očitki drugega vlagatelja, da priglašeni podizvajalec ni izvedel projektne dokumentacije PZI v celoti, neutemeljeni.

Naročnik dodaja, da sama nominalna vrednost deleža v pogodbi, 70,24 %, v ničemer ne nakazuje, da bi priglašeni podizvajalec opravil zgolj 70,24 % projektne dokumentacije PZI. Navedbi naročnika sledi tudi Državna revizijska komisija. Glede na to, da iz Seznama najpomembnejših opravljenih referenčnih del izhaja, da je priglašeni podizvajalec v referenčnem poslu nastopal kot partner v skupni ponudbi, ni mogoče slediti navedbi drugega vlagatelja, da je priglašeni podizvajalec izvedel le 70,24 % projektne dokumentacije PZI. Iz predloženih podatkov namreč izhaja, da je priglašeni podizvajalec izvedel 70,24 % celotnega posla, prevzetega v skupni ponudbi, česar pa ne gre enačiti z izvedbo 70,24 % izdelave projektne dokumentacije PZI. Da je priglašeni podizvajalec v celoti izvedel projektno dokumentacijo PZI, ki ustreza referenčni zahtevi naročnika, je razvidno tudi iz potrdil, potrjenih s strani referenčnega naročnika JP Autoceste FBIH, in sicer iz Potrdila o referenčnem delu in iz Potrdila o referenčnem delu za kader – Odgovorni vodja projekta za izdelavo projektne dokumentacije PID z dne 6. 8. 2015 za E.A., ki bo, tako kot v referenčnem poslu, tudi v predmetnem naročilu opravljal celotno delo odgovornega vodje projekta za izdelavo projektne dokumentacije PID in NOV. Ker drugi vlagatelj ne navaja drugih argumentov, dejstev ali dokazov v prid zatrjevani neustreznosti obravnavane reference, je potrebno zaključiti, da obstoja očitane kršitve ni izkazal, s tem povezane navedbe vlagatelja pa zavrniti kot neutemeljene.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati nobene od obravnavanih zatrjevanih kršitev, kot jih v zahtevku za revizijo navaja drugi vlagatelj. Glede na to je Državna revizijska komisija, upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V.
Prvi in drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zahtevata, da jima naročnik povrne stroške postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Ker vlagatelja z zahtevkoma za revizijo nista uspela ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njuno zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik zahteva povrnitev stroškov odgovora na zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagateljev v obeh zahtevkih za revizijo, zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven. Posledično stroški izbranega ponudnika v konkretnem primeru niso bili potrebni (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s četrtim in šestim odstavkom istega člena, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 11. 1. 2016


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetniška družba Cukrov, o.p. d.o.o., Trdinova ulica 4, 1000 Ljubljana
- GP Krk d.d., Krk Hrvaška, Stjepana Radića 31, 51500 Krk, Republika Hrvaška
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Razdevšek, d.o.o., Dalmatinova ulica 11, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.