018-273/2015 Komunala Novo mesto, d.o.o.

Številka: 018-273/2015-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Čiščenje in vzdrževanje javnih površin in vzdrževanje pokopališč« v sklopu A »Čiščenje javnih površin« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TRATA Novo mesto, d.o.o., Brod 68, Novo mesto, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o., Podbevškova ulica 12, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 1. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se v sklopu A »Čiščenje javnih površin« razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Čiščenje in vzdrževanje javnih površin in vzdrževanje pokopališč«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »SPREMEMBA OBRAZLOŽENEGA OBVESTILA O ODDAJI NARIČILA z dne 24. 6. 2015«, št. 50-SK-2033/2015, z dne 12. 10. 2015.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.189,19 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Čiščenje in vzdrževanje javnih površin in vzdrževanje pokopališč«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19. 5. 2015, pod številko objave JN3152/2015.

Naročnik je dne 24. 6. 2015 sprejel dokument »Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 50-SK-1181/2015, s katerim je javno naročilo v obeh razpisanih sklopih oddal ponudniku VRTNARČEK MIRJAN OVNIČEK S.P., Hrib pri Orehku 12, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper navedeno odločitev vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom, št. 018-164/2015-4 z dne 4. 9. 2015, razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 12. 10. 2015 sprejel nov dokument »SPREMEMBA OBRAZLOŽENEGA OBVESTILA O ODDAJI NARIČILA z dne 24. 6. 2015«, št. 50-SK-2033/2015, s katerim je javno naročilo v sklopu B oddal vlagatelju, v sklopu A pa ponovno izbranemu ponudniku, pri čemer je vlagateljevo ponudbo za ta sklop izločil kot nesprejemljivo, ker naj bi presegala naročnikova zagotovljena sredstva. Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 28. 10. 2015.

Vlagatelj je dne 30. 10. 2015 na naročnika naslovil zahtevo za vpogled, zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in poziv k odpravi nezakonitosti. Naročnik je dne 5. 11. 2015 sprejel dokument »Dodatna obrazložitev in popravek odločitve o oddaji javnega naročila ter odgovor na zahtevo za vpogled in poziv k odpravi nezakonitosti«, št. 50-SK-2338/201, ki ga je vlagatelj prejel dne 10. 11. 2015. Naročnik je vpogled organiziral dne 17. 11. 2015 in potek dokumentiral z zapisnikom.

Vlagatelj je dne 19. 11. 2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje svojo aktivno legitimacijo in navaja, da naročnik ponavlja isto kršitev, kot je bila zatrjevana v prvotnem revizijskem postopku. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker ne izpolnjuje pogoja za priznanje sposobnosti – izbrani ponudnik naj namreč ne bi opravil dveh referenčnih poslov v vrednosti, kot jo navaja v svoji ponudbi, ampak je za referenčnega naročnika Terme Krka d.o.o. v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015 na dveh lokacijah opravljal vsa dela na podlagi ene (skupne) pogodbe, katere skupna vrednost je znašala 137.034,47 EUR z DDV, kar je izrecno potrdil tudi referenčni naročnik v dopisu z dne 29. 9. 2015. Izbrani ponudnik naj bi zavestno in naklepno predstavil referenčni posel na način, da je podvojil njegovo vrednost, temu pa še dodal vrednost DDV, čeprav je vedel oz. bi moral vedeti, da je navedba neresnična. Še dodatno naj bi za prikritje svojega protipravnega ravnanja zlorabil tudi institut poslovne skrivnosti s tem, ko je na pogodbah zakril zneske. Tudi izpisek iz javnega registra AJPES naj bi potrjeval, da ob letnem prometu 100.081,00 EUR (za leto 2014) ne more priti do nehotene pomote, da se referenčni projekt v vrednosti 112.323,34 EUR brez DDV prikaže kot projekt v vrednosti 274.068,94 EUR. Iz novega referenčnega potrdila in saldokonto kartice za obdobje od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2015 izhaja, da je izbrani ponudnik za referenčnega naročnika v tem obdobju opravil posle v vrednosti 205.602,40 EUR z DDV. Izbrani ponudnik ne more naknadno uveljavljati spremenjene reference, prav tako po naravi stvari ne more biti dopustno naknadno saniranje kršitve dejanja neresničnih izjav. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik nedopustno spremenil obdobje uveljavljanja reference, poleg tega pa v eni referenci nedovoljeno združuje več poslov, izmed katerih se je eden pričel opravljati že 1. 1. 2013. Uveljavljani referenčni posli zato presegajo dovoljeno dvoletno obdobje, problematično pa je tudi drobljenje enega (nedeljivega) posla na dele in delno dodajanje tega k drugemu poslu, s čimer se na nedopusten način povečuje njegova neustrezna vrednost. Referenčna potrdila naj bi bila neustrezna tudi zato, ker na njih niso navedene izrecno zahtevane številke pogodb. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno izločil kot nesprejemljivo. Opozarja, da višina sredstev v (integralni) postavki »Komunalne storitve« v naročnikovem Poslovnem planu presega višino njegove ponudbe, naročnik pa sredstev pred rokom za oddajo ponudb ni omejil s prav nobenim dokumentom. Naročnikov razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe naj bi bil zato izmišljen in očitno prirejen nujnosti omejitve dostopa do pravnega varstva vlagatelju. Tudi sicer so v Poslovnem planu navedena le ocenjena sredstva porabe v predmetnem letu in ne zagotovljena sredstva. Zagotovljena sredstva niso bila povzeta v sklep o začetku postopka, naročnik pa naj bi ocenjeno vrednost in zagotovljena sredstva izenačil šele po poteku roka za oddajo ponudb.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa odvetnik Janez Klemenc, Kratka ulica 1, Novo mesto, se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 26. 11. 2015. Zanika navedbe o zavajanju naročnika in o zlorabi instituta poslovne skrivnosti. Pojasnjuje in dokazuje, da je za referenčnega naročnika dela opravljal na podlagi dveh različnih pogodb, pri čemer so pravilni datumi začetka opravljanja del razvidni iz obeh pogodb. V sami ponudbi je prišlo do napačne navedbe datuma v zvezi z eno od referenc, kar je priznal in pojasnil že v predhodnem revizijskem postopku – posledično se znesek 274.068,94 EUR nanaša na napačno obdobje. Zanika navedbe o naknadnem nedopustnem spreminjanju obdobja uveljavljanja reference in pojasnjuje, da je v relevantnem obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2015 promet z referenčnim naročnikom znašal 205.602,40 EUR, kar zadošča zahtevam naročnika. Podatek v dopisu referenčnega naročnika, na katerega se sklicuje vlagatelj, se nanaša zgolj na obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015.

Naročnik je dne 9. 12. 2015 sprejel sklep, št. 50-SK-2709/2015, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ugotavlja, da je nesporno, da se predmet javnega naročila financira iz postavke »Komunalne storitve-Čiščenje javnih površin« Poslovnega plana za leto 2015. Ta postavka v višini 255.240,00 EUR ni v celoti namenjena za plačilo izvedbe storitev predmetnega naročila, saj obsega finančna sredstva tako za čiščenje in vzdrževanje javnih površin zunanjega izvajalca kot tudi za opravljanje omenjenih storitev v lastni režiji in za ostale stroške. Naročnik pojasnjuje, da je za sklop A namenil oz. zagotovil 160.000,00 EUR, ta sredstva pa so bila kot ocenjena vrednost povzeta v sklep o začetku postopka, vendar dejansko izkazujejo namenjena sredstva za izvedbo javnega naročila. Dodaja, da sam ni proračunski porabnik, ampak gospodarska družba, zato v tem primeru ne gre za zagotovljena sredstva v enakem smislu, kot jih poznajo proračunski porabniki. Meni, da kot gospodarska družba na trgu ni dolžan sprejeti ponudbe, ki je višja od njegovih zagotovljenih sredstev in posledično višja od cen na trgu. Naročnik meni, da je vlagateljev zahtevek za revizijo skladno s prvim odstavkom 16. člena ZPVPJN nedopusten v delu, ki se nanaša na podajanje neresničnih podatkov in nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelj pa naj bi želel popraviti svoje pomanjkljive trditve in dokaze iz prvega zahtevka. Ne glede na navedeno se tudi vsebinsko opredeljuje do teh navedb vlagatelja. Pojasnjuje, da je po razveljavitvi prejšnje odločitve o oddaji naročila opravil ponoven pregled ponudb na podlagi dokumentov, s katerimi je razpolagal na dan izdaje nove odločitve, pri čemer je med drugim zaključil tudi, da so predložene reference vrednostno ustrezne, saj v seštevku nedvomno presegajo vrednost razpisanih del. Poudarja, da se izbrani ponudnik ves čas sklicuje na ista referenčna posla, ki temeljita na dveh pogodbah, napake pri navedbi datumov pa na pravo obdobje ne morejo vplivati. Temu po oceni naročnika ne nasprotuje niti dopis referenčnega naročnika z dne 29. 9. 2015, ki se nanaša na promet z izbranim ponudnikom v obdobju 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015, v dopisu pa prav tako ni govora o le eni pogodbi. Ustreznost referenčnega posla izhaja tudi iz potrdila o dobro opravljeni storitvi z dne 22. 10. 2015 ter izpisa saldokonto kartice, pri čemer je naročnik s tema dokumentoma razpolagal v času sprejema dodatne obrazložitve in se na njih skliceval, vlagatelj pa se je z njima seznanil pred vložitvijo zahtevka za revizijo. Naročnik v zvezi z očitki o neresničnih izjavah še dodaja, da je izbrani ponudnik podatke podajal na napačen način, za predolgo obdobje, pri čemer pa je bil podatek o obdobju, na katerega se nanašajo, vedno naveden. Izpisek AJPES, na katerega se sklicuje vlagatelj, se ne nanaša na dvoletno obdobje.

Naročnik je z vlogo z dne 11. 12. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 12. 2015 opredelil do navedb naročnika. V celoti vztraja pri dosedanjih navedbah, dejstvih, dokazih in kršitvah. Meni, da naročnik še vedno ni dokazal (ne želi dokazati) navedbe o tem, da sporna postavka Poslovnega plana za leto 2015 vključuje tudi sredstva za izvedbo storitev v lastni režiji in sredstva za ostale stroške oz. da je ocenjena vrednost enaka zagotovljenim sredstvom. Postavka ni razčlenjena, naročnik pa je ne sme drobiti po roku za oddajo ponudb. Kot problematično izpostavlja še naročnikovo enačenje tržne cene z (naknadno določenimi) zagotovljenimi sredstvi. Vlagatelj meni, da je nezakonito naročnikovo utemeljevanje odločitve o oddaji naročila z dokumenti, ki jih je pridobil šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Iz prejšnje odločitve Državne revizijske komisije naj ne bi izhajalo, da je dovoljeno seštevanje vrednosti storitev iz pogodb, ki skupaj presegajo obdobje dveh let na način, da se pogodba drobi in se eni pogodbi prišteje zgolj del druge. Ker referenco predstavlja celoten posel in ne le njegov del, naročnik pa je dopustil seštevanje pogodbenih vrednosti (in ne delov pogodbenih vrednosti), je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz tega razloga.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik za sklop A prejel tri pravočasne ponudbe, po vnovičnem preverjanju popolnosti vseh treh ponudb pa je javno naročilo (v tem sklopu) oddal izbranemu ponudniku, ponudbi po merilu drugouvrščenega ponudnika in vlagatelja pa izločil kot nepopolni. V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je njegovo ponudbo za sklop A označil za nesprejemljivo in jo kot tako izločil iz postopka oddaje javnega naročila, javno naročilo za ta sklop pa oddal ponudniku, ki ne izkazuje pogoja za priznanje sposobnosti, kot je bil opredeljen v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonito ravnanje naročnika z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kot nesprejemljive in posledično nepopolne.

Naročnikovo ravnanje v tem delu je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi s 16. in 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Nesprejemljiva je namreč tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nesprejemljiva ponudba ni popolna ponudba (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila kot takšno po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti.

Iz odločitve o oddaji naročila z dne 12. 10. 2015 in dodatne obrazložitve te odločitve z dne 5. 11. 2015 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo za sklop A v višini 184.439,80 EUR brez DDV izločil kot nesprejemljivo, ker naj bi presegala zagotovljena sredstva v višini 160.000,00 EUR brez DDV in bila posledično višja od cen na trgu. Naročnik se pri tem sklicuje na svoj finančni načrt in navaja, da so bila zagotovljena sredstva enaka ocenjeni vrednosti za ta sklop, kar naj bi potrjeval tudi zapis v dokumentu »Poročilo o oddaji javnega naročila« z dne 23. 6. 2015.

Med strankama ni sporno, da dokument »POSLOVNI PLAN KOMUNALE NOVO MESTO ZA LETO 2015« (kot finančni načrt, potrjen s strani nadzornega sveta, sveta županov in občinskih svetov lastnikov), ki ga je naročnik sprejel pred potekom roka za oddajo ponudb, pod razdelkom »Stroški storitev« vsebuje postavko »Komunalne storitve«, pri čemer znaša vrednost, ki se nanaša na »Čiščenje javnih površin« 255.240,00 EUR. To tudi ni v nasprotju z navedbo v dokumentu »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila«, št. 50-SK-875/15 z dne 12. 5. 2015, kjer je v 3. točki navedeno, da so »[s]redstva za izvedbo naročila […] predvidena v poslovnem planu Komunale Novo mesto d.o.o. tekoče leto pod […] Plansko postavko: SM 3101 in SM 3402«. Med strankama pa je sporno, ali celotna vrednost navedene postavke predstavlja zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila – naročnik namreč navaja, da postavka ne vsebuje sredstev le za čiščenje in vzdrževanje zunanjih javnih površin ter vzdrževanje pokopališč za zunanjega izvajalca, pač pa tudi sredstva za opravljanje omenjenih storitev v lastni režiji in za ostale stroške, pri čemer je za stroške zunanjega izvajalca predvidel oz. namenil sredstva v višini 160.000,00 EUR in ta znesek kot ocenjeno vrednost povzel v nalog in sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila.

Pri tem je potrebno opozoriti, da pojmov (institutov) ocenjene vrednosti javnega naročila in zagotovljenih sredstev za izvedbo naročila ne gre enačiti. Kot je namreč Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez davka na dodano vrednost, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila. V primeru izračuna ocenjene vrednosti gre torej za vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila – pravilna izbira postopka, dolžnost objave obvestila o javnem naročilu ipd. Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz bodoče pogodbe o izvedbi javnega naročila. ZJN-2 naročniku ne nalaga, da mora podatke o zagotovljenih sredstvih objaviti v razpisni dokumentaciji oziroma v dokumentaciji, ki je dostopna ponudnikom, mora pa naročnik zagotoviti, da je ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku ter v primeru spora glede (ne)sprejemljivosti ponudbe tudi dokazati, da podatki o zagotovljenih sredstvih izhajajo iz njegove dokumentacije, ki se nanaša na finančne elemente izvedbe javnega naročila. Načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v predpisih, ki urejajo področje javnih financ. Ocenjene vrednosti torej ni mogoče enačiti z zagotovljenimi sredstvi, saj gre za dva različna pojma, ki sta sicer lahko vrednostno enaka, ni pa to nujno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni uspel izkazati, da ocenjena vrednost v konkretnem primeru predstavlja tudi zagotovljena sredstva. Iz nobenega od dokumentov iz odstopljene dokumentacije, sprejetega pred javnim odpiranjem ponudb, namreč ne izhaja, da znašajo zagotovljena sredstva za sklop A 160.000,00 EUR oz. da so zagotovljena sredstva izenačena z ocenjeno vrednostjo v tem znesku. Ob navedenem je mogoče pritrditi navedbi vlagatelja, da je naročnik izenačil ocenjeno vrednost z zagotovljenimi sredstvi šele po (ponovni) oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku.

Kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe naročnik še navaja, da je vlagateljeva ponudba za sklop A zaradi preseganja zagotovljenih sredstev posledično tudi višja od cen na trgu. Državna revizijska komisija pri tem pojasnjuje, da tudi v kolikor bi ponudbena cena presegala naročnikova zagotovljena sredstva, zgolj ta okoliščina še ne bi pomenila, da je ponudbena cena hkrati tudi višja od cen na trgu. V kolikor pa gre to naročnikovo utemeljitev nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe razumeti na način, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva (le) zaradi tega, ker ponudbena cena za sklop A presega cene, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik te navedbe ni konkretiziral in utemeljil niti v (dodatni) obrazložitvi odločitve o oddaji naročila niti v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Ob upoštevanju predstavljenih dejstev in ugotovitev ni mogoče zaključiti, da je bila v postopku oddaje zadevnega javnega naročila vlagateljeva ponudba v sklopu A izločena na pregleden način. V postopku oddaje zadevnega javnega naročila je namreč mogoče ugotoviti le, da vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu A, presega ocenjeno vrednost javnega naročila za ta sklop, ni pa mogoče na podlagi dejstev v odstopljenem spisu zadeve na pregleden (transparenten oziroma jasen) način ugotoviti, da ponudba vlagatelja presega naročnikova zagotovljena sredstva. Naročnik tudi ni izkazal, da je vlagateljeva ponudbena cena za sklop A višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu.

Ker v posledici navedenega ni mogoče ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu A nesprejemljiva in nepopolna, je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 21. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da je naročnik pri pregledu popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal v nasprotju z ZJN-2 s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil kot nepopolne oz. s tem, ko je temu ponudniku v sklopu A oddal javno naročilo.

Državna revizijska komisija pri tem najprej pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni podana omejitev zahtevka za revizijo zaradi iste kršitve iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN, skladno s katerim vlagatelj, če je v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev. V (prejšnjem) revizijskem zahtevku z dne 4. 8. 2015 je vlagatelj zatrjeval nezakonitost naročnikove odločitve o oddaji naročila z dne 24. 6. 2015 iz razloga, ker je priznal sposobnost izbranemu ponudniku, ki ni izpolnjeval pogoja za priznanje sposobnosti. Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ugodila s sklepom, št. 018-164/2015-4 z dne 18. 9. 2015, saj je naročnik tedaj izpodbijano odločitev o oddaji naročila sprejel le na podlagi ponudbe izbranega ponudnika, iz katere pa upoštevaje seznam referenc in referenčna potrdila, (med drugim) ni bilo mogoče ugotoviti, na kakšno obdobje se nanašajo reference in torej tudi ne, ali je obseg referenčnih poslov (v ustreznem obdobju) zadosten glede na pogoj iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je pri tem sicer navedla, da »[v]lagatelju ni mogoče pritrditi niti v tem, da so (v primeru, ko bi se izkazale za vsebinsko in časovno ustrezne) predložene reference neustrezne tudi vrednostno, iz razloga, ker naj bi vsaka od njih bila izkazovala vrednost izvedenih del v nižjem znesku, kot je bila vrednost razpisanih sklopov […] oz. v nižjem znesku od ponudbene vrednosti izbranega ponudnika za vsak posamezen sklop […]. Iz besedila pogoja namreč izhaja, da naročnik za ustreznost reference dopušča seštevanje več pogodbenih vrednosti skupaj, v obdobju dveh let. […]« Vendar pa je potrebno v zvezi s to ugotovitvijo upoštevati kontekst, saj se je ta navedba nanašala le na vprašanje, ali lahko glede na določila razpisne dokumentacije ponudnik izkazuje sposobnost s predložitvijo dveh referenc, od katerih se vsaka zase nanaša na nižji znesek od zahtevanega, v kolikor v seštevku presegata zahtevano vrednost in v kolikor sta (kot je bilo poudarjeno) ustrezni tudi z vsebinskega in časovnega vidika.

Ker vlagatelj s tem revizijskim zahtevkom zatrjuje, da naročnik ponavlja isto kršitev, torej da je ponovno oddal javno naročilo ponudniku, ki ne izkazuje (istega) pogoja za priznanje sposobnosti, o omejitvi zahtevka za revizijo glede na prvi odstavek 16. člena ZPVPJN ni mogoče govoriti.

Popolna ponudba je skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (odprava očitnih računskih napak). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-2 v osmem odstavku 41. člena določa, da lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Reference so eden izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma kadrovske usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Gospodarski subjekt lahko, glede na 2. alinejo točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov ipd., oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

Naročnik je referenčni pogoj določil v 14. točki poglavja »9.1 Pogoji in 9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe:
»Ponudnik mora imeti najmanj eno potrjeno referenco za opravljanje storitev s področja razpisanih del, najmanj v vrednosti ali v obsegu, ki je razpisan. Referenca je veljavna tudi, če gre za več pogodbenih vrednosti skupaj v obdobju dveh let (starost storitve pet let).
Dokazilo: Razvidno iz obrazca obr 7.5-02-05 Prijava, točka 1.4. izpolnjen seznam in najmanj eno originalno potrdilo o opravljeni storitvi.«

Izbrani ponudnik je v tabeli pod točko »1.4 SPECIFIKACIJA REFERENC« na obrazcu Obr 7.5-02-05 navedel štiri reference: po dve referenčnega naročnika TERME KRKA d.o.o. za »Urejanje zelenih in parkovnih površin […]« na lokacijah »PE Hoteli Otočec« in »zdravilišča Terme Šmarješke Toplice« (ime posla »UREJANJE TERME KRKA«) v skupnem znesku 274.068,94 EUR brez DDV, ter po dve referenčnega naročnika KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o. za izvedeno storitev »Košnja« (ime posla »KOŠNJA NA OBJEKTIH VODOOSKRBE«) v skupnem znesku 30.070,58 EUR brez DDV, ki pa se vsebinsko nanašata na storitve, ki so predmet tega javnega naročila v sklopu B in za presojo sposobnosti ponudnika za izvedbo predmeta naročila v sklopu A zato ne moreta biti relevantni. Ponudbi so bila priložena tudi štiri referenčna potrdila na naročnikovih obrazcih iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015 za referenčnega naročnika Terme Krka d.o.o. ni opravil dveh referenčnih poslov po dveh različnih pogodbah v skupni vrednosti 274.068,94 EUR brez DDV, pač pa le en referenčni posel, na podlagi ene (skupne) pogodbe, v vrednosti 137.034,47 EUR z DDV. To dokazuje z izjavo referenčnega naročnika z dne 29. 9. 2015. Državna revizijska komisija pri tem poudarja, da je v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika nejasnost, saj je izbrani ponudnik po eni strani uveljavljal reference za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 5. 2015 (in ne od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015, kot navaja vlagatelj), referenčni naročnik pa je s »POTRDIL[OMA] O DOBRO OPRAVLJENI STORITVI« z dne 16. 6. 2015 reference v enaki vrednosti potrdil za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015, in sicer ločeno za storitve po obeh pogodbah – obstoj nejasnosti glede obdobja izvedbe referenčnih storitev je Državna revizijska komisija izpostavila že v obrazložitvi sklepa, št. 018-164/2015-4. Ob navedenem Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da se izbrani ponudnik sklicuje na to, da je skupna vrednost opravljenih storitev za referenčnega naročnika v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015 znašala 274.068,94 EUR brez DDV. Iz navedb izbranega ponudnika izhaja trditev, da se ta vrednost nanaša na zatrjevano obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 5. 2015, kar je sicer (kot bo obrazloženo v nadaljevanju) glede na besedilo pogoja iz razpisne dokumentacije predolgo obdobje – izbrani ponudnik je enako pojasnilo podal že v izjasnitvi do navedb vlagatelja v predhodnem postopku pravnega varstva, pri čemer je še pojasnil, da je na referenčnih potrdilih napaka v zapisu začetnega datuma obdobja.

Iz izjave referenčnega naročnika z dne 29. 9. 2015 ne izhaja, da so bile storitve za tega naročnika opravljene le po eni pogodbi, takega zaključka pa ne potrjuje niti spisovna dokumentacija: naročnik je v ponovljeni fazi pregleda in ocenjevanja ponudb razpolagal z obema navedenima pogodbama z aneksoma (»POGODBA O UREJANJU IN ČIŠČENJU PARKOVNIH POVRŠIN IN OKOLICE OBJEKTOV« z dne 1. 1. 2013 in »ANEKS št. 2« z dne 31. 12. 2014 za urejanje zunanjih površin na lokaciji Term Šmarješke Toplice ter »POGODBA O UREJANJU IN ČIŠČENJU PARKOVNIH POVRŠIN IN OKOLICE OBJEKTOV« z dne 1. 6. 2013 in »ANEKS št. 2« z dne 29. 6. 2014 za urejanje zunanjih površin na lokaciji Hoteli Otočec). Med strankama ni več sporno, da po teh dveh pogodbah izvedene storitve vsebinsko spadajo na področje v sklopu A razpisanih del. Državna revizijska komisija na tem mestu dodaja, da pogodbi nista oštevilčeni, zato je potrebno zavrniti vlagateljeve očitke o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker referenčna potrdila ne vsebujejo številke pogodb, ampak le naziv (opis) pogodb in datum sklenitve. Iz celotne dokumentacije je nedvoumno razvidno, da se referenčna potrdila nanašajo na storitve, izvedene po teh pogodbah. Prav tako pojasnilo referenčnega naročnika z dne 29. 9. 2015 ne dokazuje, da izbrani ponudnik v obdobju opravljanja storitev, kot ga je navedel na obrazcu Obr 7.5-02-05b (1. 1. 2013–31. 5. 2015) ni opravil storitev v zatrjevani vrednosti: iz pojasnila izhaja zgolj to, da je izbrani ponudnik v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015 izvedel storitve v vrednosti 137.034,47 EUR z DDV. Državna revizijska komisija pri tem pristavlja, da iz pojasnil referenčnega naročnika ne izhaja, na katera vprašanja se odgovori sploh nanašajo (dopis vlagatelja z vprašanji tem pojasnilom ni bil predložen), zato niti ni mogoč nedvoumen zaključek o tem, ali se odgovori nanašajo na obe priglašeni referenci ali le na referenco po eni izmed sklenjenih pogodb, še posebej glede na okoliščino, da je isti referenčni naročnik pred tem že potrdil dve referenčni potrdili, za storitve, izvedene po dveh pogodbah, v posamičnih vrednostih, katerih seštevek znaša 274.068,94 EUR. Tudi podatek iz registra AJPES o čistih prihodkih od prodaje izbranega ponudnika za leto 2014 še ne dokazuje neresničnosti navedbe, da izbrani ponudnik v obdobju opravljanja storitev, kot ga je navedel v seznamu referenc na obrazcu Obr 7.5-02-05 (1. 1. 2013–31. 5. 2015), ni opravil storitev v zatrjevani vrednosti, prav tako pa tega ne dokazuje niti (novo) referenčno potrdilo z dne 22. 10. 2015, s katerim je referenčni naročnik potrdil, da je izbrani ponudnik zanj v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2015 po obeh pogodbah opravil storitve v vrednosti 205.602,40 EUR z DDV. V tem smislu očitkom vlagatelja o neresničnih izjavah izbranega ponudnika ni mogoče pritrditi.

Vezano na navedbo vlagatelja o prikrivanju zneskov na pogodbah Državna revizijska komisija pojasnjuje, da za presojo ustreznosti vrednosti izvedenih referenčnih storitev ne more biti merodajna le s pogodbo dogovorjena vrednost, ampak vrednost dejansko opravljenih storitev, še posebej ob upoštevanju, da obe pogodbi poleg nespremenljive dogovorjene mesečne cene storitev predvidevata še možnost izvedbe dodatnih del po ceniku, ki je priloga pogodb. Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevimi očitki o nedopustnem naknadnem spreminjanju obdobja uveljavljanja referenc in drobljenju poslov pojasnjuje, da se izbrani ponudnik ves čas sklicuje na ista (dva) referenčna posla, ki zajemata izvajanje storitev za naročnika Terme Krka d.o.o. v daljšem časovnem obdobju, po istih dveh pogodbah, ki ju je navedel že v ponudbi, zaradi česar je za rešitev zadeve bistveno vprašanje, ali je z zvezi s temi storitvami mogoče napraviti zaključek, da je izbrani ponudnik v največ dvoletnem obdobju izvedel ustrezen obseg storitev.

Državna revizijska komisija je že v sklepu št. 018-164/2015-4 ugotovila, da glede na podatke, podane v ponudbi izbranega ponudnika, ni mogoče preveriti, ali se vrednosti referenc nanašajo na ustrezno zahtevano obdobje, kot je bilo to opredeljeno v besedilu referenčnega pogoja, naročnik pa tega ni razjasnil pred izdajo tedaj izpodbijane odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da je naročnik pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb sicer razpolagal s pogodbama (in aneksoma), sklenjenima dne 1. 1. 2013 in 1. 6. 2013, na kateri se tudi sklicuje, vendar pa na podlagi obeh pogodb z aneksoma še vedno ni mogoč zaključek o tem, kolikšna je bila vrednost izvedenih storitev za referenčnega naročnika v (največ) dvoletnem obdobju, še posebej ob upoštevanju pojasnila izbranega ponudnika o tem, da je na obeh prvotno predloženih referenčnih potrdilih napačno navedeno obdobje, za katerega se potrjuje posamezna referenca in da se vrednost referenc 274.068,94 EUR nanaša na obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 5. 2015. Skladno s temi navedbami izbranega ponudnika se torej v ponudbi navedene vrednosti referenc (za storitve, izvedeni po eni od pogodb) nanašajo na obdobje, daljše od dveh let, kar pa še ne omogoča zaključka o tem, da je pogoj izpolnjen. Kljub drugačnemu zatrjevanju naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tega v ponovljeni fazi pregleda in ocenjevanja ponudb po razveljavitvi prve odločitve o oddaji naročila ni razjasnil – od izbranega ponudnika ni zahteval morebitnih pojasnil ali celo dopolnitve oz. spremembe ponudbe skladno z 78. členom ZJN-2, pogodbi z aneksoma, na kateri se sklicuje, pa tega ne izkazujeta. Navedbi naročnika, da je »odpravil nejasnosti glede časovnega obdobja za katerega so bili sklenjene pogodbe«, tako ni mogoče pritrditi.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik ustreznost obeh referenc s tem, ko se sklicuje na (novo) referenčno potrdilo z dne 22. 10. 2015, utemeljuje na podlagi dokazila, ki v trenutku izdaje odločitve o oddaji naročila še niti ni obstajalo. Ne glede na to, da je na podlagi tega dokazila, podprtega z izpisom na konto kartici, mogoče napraviti zaključek o ustrezni usposobljenosti ponudnika za izvedbo predmeta javnega naročila v sklopu A (kar bo naročnik lahko upošteval v ponovljeni fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb), pa je na mestu zaključek, da naročnik na podlagi podatkov in dokumentov, s katerimi je razpolagal v času (izdaje) odločitve o oddaji naročila, ni imel podlage za ugotovitev, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj za priznanje sposobnosti. Odločitev o oddaji naročila mora biti utemeljena na dejstvih, obstoječih v trenutku njene izdaje oz. sprejema in jo je tudi kasneje mogoče (dodatno) razlagati le podrobneje, ne pa z drugimi dejstvi ali naknadno pridobljenimi dokazili. Naročnik je z izdajo odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku zato kršil določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 78. člena ter 16. oziroma 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj je bila odločitev o popolnosti te ponudbe preuranjena in zato neutemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija v okviru presoje revizijskih očitkov vlagatelja ugotovila naročnikove kršitve v delu, ki se nanaša na ugotavljanje sprejemljivosti in popolnosti ponudbe vlagatelja ter popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v zvezi s pogojem za priznanje sposobnosti, je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu A, kot izhaja iz dokumenta »SPREMEMBA OBRAZLOŽENEGA OBVESTILA O ODDAJI NARIČILA z dne 24. 6. 2015«, št. 50-SK-2033/2015 z dne 12. 10. 2015.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Pri tem mora naročnik upoštevati, da mora po opravljenem pregledu in morebitni dopolnitvi ali spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 1.377,00 EUR za stroške odvetniškega zastopanja za zahtevek za revizijo, 688,50 EUR za obrazloženo vlogo (opredelitev do navedb naročnika), 18,36 EUR za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), vse povečano za 22% DDV, in 3.652,93 EUR za plačilo takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 734,40 EUR (1.600 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40, povečan za 22% davek na dodano vrednost;
- izdatke v pavšalnem znesku 11,93 EUR (26 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, povečane za 22% DDV (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku);
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.278,66 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 4.189,19 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi. Priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 16. 12. 2015 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj preplačal takso. V obravnavanem primeru znaša višina takse, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, 3.278,66 EUR (dva odstotka od cene z DDV, ki jo je ponudil izbrani ponudnik v izpodbijanem sklopu), vlagatelj pa je plačal takso v višini 3.652,93 EUR. Državna revizijska komisija bo naložila Ministrstvu za finance, naj preveč plačano revizijsko vrne vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 12. 1. 2016

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o., Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto
- Janez Klemenc – odvetnik, Kratka ulica 1, 8000 Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba, tu.