018-267/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-267/2015-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeja Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba gradbeno obrtniških in instalacijskih del za požarnovarnostno sanacijo kompleksa Splošne bolnišnice Trbovlje in pripadajočih objektov - dokončanje II. faze in izvedba III. faze« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Kolektor Koling d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.01.2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila št. 4300-10/2015/22, z dne 12.10.2015.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 26.702,34 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 12.06.2015 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 3964/2015. Naročnik je dne 12.10.2015 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 4300-10/2015/22, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnim ponudnikom - družbi Rudis d.o.o., Trg revolucije 25 b, Trbovlje (vodilni partner) ter družbama (partnerjema) AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, Laško in Trgograd d.o.o., Breg pri Litiji 56, Litija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da je (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša ponudba (družbe AC-Primus d.o.o.) nepravilna in neprimerna. Zato je bila izbrana popolna ponudba izbranega ponudnika, ki se je uvrstila na drugo mesto. Popolnosti preostalih ponudb naročnik ni presojal.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 04.11.2015 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, pri čemer so nekatere napake zgolj formalne, nekaterih pa ni več mogoče odpraviti. Navaja, da je vse tri reference za GOI dela predložil partner izbranega ponudnika - družba Trgograd d.o.o. Navedena družba pa na referenčnih objektih ni izvajala instalacijskih del, pač pa so ta dela zanjo izvedli podizvajalci. To pomeni, da je referenca neustrezna, saj je naročnik zahteval, da morajo biti v okviru referenčnega dela izvedena gradbeno obrtniška in instalacijska dela v celoti. Zatrjuje še, da družba Trgograd d.o.o, ki je predložila reference, ne bo izvajala gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, za katera je podala reference, pač pa bo izvajala le del zunanje ureditve. Iz pogodbe o skupnem nastopu med tremi partnerji, ki je bila sklenjena dne 23.07.2015, je namreč razvidno, da je vodilni partner (Rudis d.o.o.) odgovoren za vodenje projekta, nabavo materiala in opreme ter za izvedbo obrtniških del, družba AGM Nemec d.o.o. za vsa gradbena dela, za del obrtniških del in del zunanje ureditve, družba Trgograd d.o.o. pa za del zunanje ureditve. Skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, mora vsak subjekt, ki nastopa v ponudbi, usposobljenost za tisti del posla, ki ga prevzema v ponudbi, dokazovati z lastnimi referencami (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-060/2014-4, 018-80/2012 in 018-077/2014-5, 018-82/2013-5, 018-95/2014 in 018-268/2011 in jih povzema). Vlagatelj opozarja, da je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da referenc glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati kot kapacitete v smislu tretjega odstavka 45. člena Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Smiselno enako velja tudi za subjekte, ki naj bi izvajali instalacijska dela (strojne in elektro instalacije), saj tudi ti subjekti referenc (za ta dela) ne izkazujejo. Pojasnjuje, da bodo instalacijska dela izvajali naslednji podizvajalci: Gerčer d.o.o. (cca 9% javnega naročila - del strojnih instalacij), Hilman d.o.o. (cca 8% javnega naročila - del strojnih in elektro instalacij), EIMD d.o.o. (cca 5% javnega naročila - del strojnih instalacij) in RGD-E d.o.o. (cca 3,2% javnega naročila - del elektro instalacij). Medtem, ko bodo podizvajalci izvedli skupno kar 25,2% instalacijskih del, zanje ne izkazujejo referenc, saj referenco tudi v tem delu izkazuje Trgograd d.o.o., ki instalacijskih del sploh ne bo izvajal. Vlagatelj še poudarja, da je naročnik tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije (z odgovori dne 19.06.2015, 30.6.2015 in 13.07.2015) zavrnil možnost, da se lahko referenčni pogoj (izvedba GOI del in izvedba GO del) izkazuje z dvema referencama oziroma je prepovedal drobljenje referenc. Vlagatelj še navaja, da so morali ponudniki v popisih del, kjer so primeroma navedeni ustrezni artikli, vpisati kataloške številke, kataloške številke pa so morale ustrezati postavki v predloženem katalogu. Zatrjuje, da izbrani ponudnik v številnih postavkah popisov del (kjer je navedeno »kot na primer«) ni navedel kataloške številke, oziroma ni predložil katalogov. Vlagatelj navaja postavke, v katerih izbrani ponudnik bodisi ni navedel kataloške številke ali ni predložil kataloga (za veliko večino teh postavk ugotavlja, da izbrani ponudnik ni navedel niti kataloške številke niti ni predložil kataloga). Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika glede navedenih pomanjkljivosti formalno nepopolna. Ni pa ponudba izbranega ponudnika zgolj formalno nepopolna v delu, ki se nanaša na postavki 1.03 in 4.03 popisa strojnoinstalacijskih del v dokumentu S-objekti, razdelek Ogrevanje in hlajenje. Naročnik je v postavkah 1.03 in 4.03 navedel radiator »Vogel&Noot, tip T6, izbrani ponudnik pa je v tem delu popisa del navedel, da ponuja izdelek V&N tip 6. Vlagatelj opozarja, da proizvajalec Vogel&Noot ne proizvaja radiatorja tipa 6, temveč radiator tipa T6. Radiator tipa 6 sploh ne obstaja, zato je izbrani ponudnik ponudil neobstoječ izdelek, oziroma izdelka ni ponudil. Vlagatelj opozarja na odločitev, št. 018-018/2014 ter jo povzema. Zatrjuje, da morajo ponudniki pri izpolnjevanju popisa del ravnati s potrebno skrbnostjo, sicer tvegajo izločitev ponudbe. Vlagatelj se sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-005/2015-7 in navaja, da je v njej poudarjeno, da četudi ponudnik v ponudbi ne predloži pravega dokumenta po pomoti oziroma iz malomarnosti, mora takšno napako trpeti sam, še toliko bolj, če se navedena napaka nanaša na predmet ponudbe. Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik ni predložil terminskega in finančnega načrta, ki bi bil skladen s pogodbenim rokom in priloženim okvirnim terminskim planom. Navaja, da znaša rok za izvedbo celotnega predmeta devet mesecev od datuma uvedbe izvajalca v delo. Izbrani ponudnik je v okvirnem terminskem planu označil termin izvedbe le za nekatere aktivnosti, izpustil pa je izvedbo vseh aktivnosti na drugi strani terminskega plana. Ker izbrani ponudnik ni predložil terminskega plana, v katerem bi potrdil izvedbo celotnega predmeta javnega naročila, je njegova ponudba nepopolna. Za aktivnosti, za izvedbo katerih rok ni predviden, ni mogoče trditi, da so ponujene. V kolikor bi izbrani ponudnik naknadno ponudil manjkajoče aktivnosti, bi nezakonito spremenil predmet ponudbe. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik v sporazumu o skupnem nastopu ni prijavil subjekta (partnerja), ki bo izvedel instalacijska dela, pač pa jih bodo izvajali neposredno podizvajalci Gerčer d.o.o., Hilman d.o.o., EIMD d.o.o. in RGD-E d.o.o. Če partnerji ne prevzamejo izvajanja instalacijskih del, teh del ne morejo oddati v podizvajanje. Navedeno pa pomeni, da partnerji ne ponujajo izvedbe javnega naročila v celoti, zato je ponudba nepopolna. Vlagatelj ob tem opozarja, da navedeno dejstvo nasprotuje pravnemu položaju podizvajalca iz 15. a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, enako pa je položaj podizvajalca urejen tudi v OZ, ki v 630. členu določa, da podjemnik (torej izvajalec) odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot bi ga bil opravil sam. Poleg tega izbrani ponudnik za nobenega izmed navedenih podizvajalcev (v nasprotju z zahtevo naročnika iz 11. točke Povabila k oddaji ponudbe) ni navedel niti (točne) količine, niti vrednosti del, saj so te določene zgolj okvirno (z besedo cca). Ker so navedene nepredvidljive in nedoločene vrednosti, je s tem izbrani ponudnik ustvaril prostor za avtonomno spreminjanje načina izvedbe razpisanega posla. Poleg tega je za enega izmed nominiranih podizvajalcev (za družbo RGD-E d.o.o.) v obrazcu Udeležba podizvajalcev navedel vrednost cca 65.856,07 EUR z DDV, v 10. točki vzorca pogodbe pa vrednost cca 185.220,19 EUR, slednja pa prav tako ne predstavlja 3.2% deleža javnega naročila. Ob upoštevanju obrazcev Udeležba podizvajalcev, bi skupna vrednost udeležbe podizvajalcev znašala 518.616,54 EUR z DDV, ob upoštevanju vzorca pogodbe pa 637.228,67 EUR z DDV. V nasprotju z obema izračunoma, je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu ponudil strojna in elektro instalacijska dela za ceno v višini 611.228,67 EUR z DDV.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 16.11.2015, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, po pooblaščencu (Odvetniški družbi Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana) izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da so v ponudbi priglašeni referenčni posli družbe (partnerja) Trgograd d.o.o. Navedeni partner je bil glavni izvajalec, ki je pri priglašenih referenčnih poslih oddal posamezna dela v podizvajanje. Vendar to ne pomeni, da reference niso lastne družbi Trgograd d.o.o. Referenca, ki jo je izvedel podizvajalec, pripada tudi glavnemu izvajalcu. V skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-314/2013, je vodilni izvajalec v celoti odgovoren naročniku za dobro in kvalitetno izvedbo posla, v fazi izvedbe prevzetega posla pa vodilni izvajalec, četudi morda sam ne izvede vseh del, nad izvajalci izvaja nadzor pred potrditvijo in prevzemom ustrezno opravljenih del ter predloži finančna zavarovanja za zavarovanje izvedbe in izvedenih del, s čimer v celoti prevzame odgovornost za izvedo del. Zato je potrebno šteti, da je njegova udeležba v poslu tako intenzivna, da je referenco mogoče pripisati tudi njemu. Ob upoštevanju, da se za glavnega izvajalca, ne glede na to, ali je določena dela oddal v podizvajanje, šteje, da je posel izvedel v celoti, so vlagateljevi očitki neutemeljeni. Tudi sicer so lahko ponudniki, skladno s točko 9.3 Povabila k oddaji ponudbe, referenčni pogoj izpolnili kumulativno, kar je izbrani ponudnik tudi storil. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, da mora družba (partner), ki referenco daje, vsa dela tudi izvesti. Upoštevajoč zahteve iz razpisne dokumentacije in ob odsotnosti kakršnihkoli navodil, je izbrani ponudnik priglasil referenco enega izmed partnerjev. Izbrani ponudnik v zvezi s tem opozarja na ustaljeno pravno prakso Državne revizijske komisije, v skladu s katero nejasne razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Zatrjuje, da je ponudba pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo, zato naknadno zaostrovanje zahtev ni dopustno. Namen skupne ponudbe pa je v tem, da se partnerji povežejo v konzorcij in se zavežejo izvesti vsa dela, ki so predmet projekta, v nasprotnem primeru pa solidarno odgovarjajo naročniku. Pomembno pa je zlasti tudi dejstvo, da je vloga družbe Trgograd d.o.o. pri razpisanem poslu bistvena. Bistveni del pri zagotovitvi zahtevam iz študije požarne varnosti, ki je bila objavljena v sklopu razpisne dokumentacije, predstavlja zunanja ureditev, v okviru katere bodo zagotovljeni dvosmerni promet, ureditev dovoznih poti za reševalna in gasilska vozila, izvedba opornih in podpornih zidov, zagotovitev parkirnih prostorov, prestavitev obstoječega vročevoda in obstoječih vodov, gradnja novih vodov in novega hidrantnega omrežja idr. Poleg tega bo naveden partner zagotavljal ključni kader - to je odgovornega vodjo del, ki je sodeloval pri vseh treh referenčnih objektih. Nerelevantno je tudi vlagateljevo sklicevanje na stališče Državne revizijske komisije, in sicer, da reference ni mogoče obravnavati kot kapacitet v smislu tretjega odstavka 45. člena ZJN-2. Pri presoji ponudb je naročnik vezan na razpisno dokumentacijo, ta pa omogoča, da lahko referenco predloži katerikoli od partnerjev. Izbrani ponudnik zatrjuje še, da naročnik od podizvajalcev ni zahteval, da morajo predložiti reference za dela, ki jih bodo izvajali. Dopustno je bilo namreč predložiti samo referenco, ki se nanaša na en referenčni projekt, partner izbranega ponudnika (Trgograd d.o.o.) pa je priglasil referenco za vsa GOI dela. Podizvajalci imajo reference za dela, ki jih bodo prevzeli, vendar jih izbrani ponudnik ni priglasil, ker je tehnično usposobljenost izkazal preko družbe Trgograd d.o.o., naročnik pa tega tudi ni zahteval. Takšna ponudba bi bila tudi v nasprotju z razpisno dokumentacijo, v kateri je naročnik zahteval le eno referenco. Iz sporazuma o skupnem nastopu je poleg tega razvidno, da se sklepa za vsa dela, torej tudi za instalacijska dela, izbrani ponudnik pa je z oddajo ponudbe in podpisom vzorca pogodbe prav tako potrdil, da prevzema vsa razpisana dela. Podredno, zatrjuje izbrani ponudnik, pa je njegova ponudba v tem delu lahko zgolj formalno nepopolna. Izbrani ponudnik opozarja na naročnikov odgovor, s katerim je pojasnil, da so vse naprave in elementi v popisu del navedeni primeroma in z namenom opisati želeno kvaliteto, ponudniki pa lahko ponudijo enakovredno ali boljšo opremo. Izključno pri teh postavkah mora ponudnik vpisati kataloško številko, iz katere bo razvidno kaj ponuja. Izbrani ponudnik navaja, da je v ponudbi predložil izjavo, iz katere je razvidno, da v tistih pozicijah ponudbenega predračuna, kjer ni navedel kataloških številk oziroma tipa ponujene opreme, ponuja materiale in opremo, ki jo je navedel naročnik (to velja tudi za pohištveno opremo). Potrdil je tudi, da je kataloge za materiale in opremo, ki se pojavlja v več sklopih, predložil zgolj v poziciji, kjer se pojavi prvič. Četudi pri posameznih postavkah ni vpisal kataloške številke, je njegova ponudba popolna, saj je potrebno v tem primeru upoštevati predloženo izjavo. Če bi se Državna revizijska komisija postavila na nasprotno stališče, pa je ponudba izbranega ponudnika tudi v tem delu lahko kvečjemu formalno nepopolna. Izbrani ponudnik se strinja z vlagateljem, da je v postavkah 1.03 in 4.03 popisa strojnoistalacijskih del (S-objekti, razdelek Ogrevanje in hlajenje) zapisal V&N tip 6 namesto Vogel&Noot tip T6, vendar v zvezi s tem opozarja, da bi se morala upoštevati celotna ponudba. Priznava, da je pri tem napravil očitno pisno pomoto, saj dejansko ponuja artikel Vogel&Noot tip T6. Ponuja izdelek, ki ga je naročnik primeroma navedel v postavki 1.03 in 4.03, kar potrjuje z izjavo, s katero je izrecno potrdil, da na mestih, kjer kataloške številke ni navedel, ponuja takšen artikel, kot ga je navedel naročnik. Ker na mesto, kamor so morali ponudniki vnesti kataloško številko, slednje ni vpisal, temveč je zapisal besedilo, ki nima nikakršnega pomena, saj artikel V&N tip 6 sploh ne obstaja, je naročnik pravilno štel, da izbrani ponudnik ponuja artikel Vogel&Noot tip T6. Navedeno izhaja tudi iz v ponudbi predloženega prospekta. Izbrani ponudnik poudarja, da je v ponudbi predložil prospekt izdelka Vogel&Noot tip T6 ter ga ustrezno označil (nanj je vpisal obe sporni postavki 1.03 in 1.04). Navaja še, da mu ni mogoče očitati, da ponudbe ni pripravil z zadostno skrbnostjo, saj je iz nje razvidno, da v obeh spornih postavkah ponuja izdelek, ki ga je naročnik navedel primeroma. Zato so vlagateljevi očitki o tem, da napake ni dovoljeno popraviti, neutemeljeni. Ponudbe v tem delu namreč ni potrebno popraviti, saj je popolna. Izbrani ponudnik še navaja, da je predložil popoln terminski plan, ki vsebuje vse aktivnosti. Izbrani ponudnik domneva, da je pri kopiranju na vpogledu prišlo do naročnikove napake, oziroma da je iz fotokopije izpadla druga stran terminskega plana. Četudi bi bil terminski plan neskladen z zahtevami naročnika, pa bi bila ponudba izbranega ponudnika tudi v tem delu lahko le formalno nepopolna. Izbrani ponudnik še navaja, da je prevzel vsa razpisana dela, tudi instalacijska dela. Ponudbeni predračun je v celoti izpolnil, kar pomeni, da je prevzel vsa dela. Navedeno izhaja tudi iz vzorca pogodbe, iz katere je razvidno, da prevzema vsa dela, ki so potrebna za izvedbo projekta. Absurdno je pričakovati, da bodo partnerji v sporazum o skupnem nastopu navedli tudi dela (ki so sicer del javnega naročila in za katera se šteje, da so prevzeta v izvajanje), ki bodo oddana podizvajalcem. Vlagateljevo tolmačenje konzorcijske pogodbe je napačno, saj ne upošteva narave pogodbe in dejstva, da se konzorcijska pogodba sklepa za konkretno javno naročilo. Vlagatelj napačno zaključuje, da partnerji ne bodo izvajali instalacijskih del. Konzorcij se je s ponudbo zavezal izvesti vsa gradbeno obrtniška dela in instalacijska dela za požarnovarnostno sanacijo kompleksa Splošne bolnišnice Trbovlje. Nekatera dela bodo izvedli tudi preko podizvajalcev, saj je konzorcij del instalacijskih del oddal v podizvajanje. To pa ne pomeni, da partnerji ne nosijo odgovornosti tudi za izvedbo del, ki so jih oddali podizvajalcem. V neposrednem odnosu z naročnikom je namreč konzorcij in ne podizvajalec. Izbrani ponudnik še navaja, da je pri vrednostih del, ki jih bodo izvedli podizvajalci, vrednosti navedel z besedo »cca« iz razloga, ker se bodo vrednosti in količine ob upoštevanju, da je cena določena s klavzulo »cena na enoto« spreminjale in bodo odvisne od dejansko izvedenih količin. Izbrani ponudnik še navaja, da je pri zapisu vrednosti del podizvajalca RGD-E d.o.o. (v vzorca pogodbe) prišlo do očitne pisne pomote, saj je relevanten dokument, ki je namenjen vpisovanju podatkov o podizvajalcih, obrazec Udeležba podizvajalcev. Iz navedenega obrazca izhaja prava vrednost v višini (cca) 65.865,07 EUR, kar znaša 3,2% celotne pogodbene vrednosti. Da gre za očitno pisno pomoto pri zapisu vrednosti del, pa izhaja tudi iz dejstva, da je tako v obrazcu, kakor v vzorcu pogodbe naveden isti odstotek del. Izbrani ponudnik še zatrjuje, da nominirani podizvajalci ne bodo v celoti izvedli strojnih in elektro instalacijskih del, pač pa le tista dela, ki so navedena v obrazcu Udeležba podizvajalcev. Partnerji so, kot je razvidno iz sporazuma o skupnem nastopu, pri strojnih in elektroinstalacijah delih prevzeli nabavo materiala in opreme, zato bo na podizvajalce vrednostno odpadlo manj del, kot znaša celotna vrednost strojnih in elektroinstalacijskih del v ponudbenem predračunu. Za pripravo vloge zahteva izbrani ponudnik povrnitev stroškov.

Naročnik je dne 17.11.2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik v celoti povzema vse navedbe izbranega ponudnika, zato jih Državna revizijska komisija (v izogib ponavljanju) ne navaja ponovno.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 07.12.2015 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 08.12.2015), izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da ponudniku ni mogoče prepovedati, da referenčni pogoj deloma izpolni z gospodarskim subjektom, ki bo v okviru ponudbe tudi dejansko izvedel del posla, za katerega izkazuje usposobljenost. Zatrjuje, da lahko katerikoli izmed gospodarskih subjektov v ponudbi izkaže izpolnjevanje referenčnega pogoja, vendar pa mora takšna dela tudi prevzeti. Dejstvo, da je referenčna dela morebiti že uspešno izvedel določen subjekt, ki v okviru konkretnega naročila ne bo izvajal istovrstnih del, temveč povsem druga dela, medtem ko subjekt, ki bo dejansko izvajal istovrstna dela, lastnih referenc ne izkazuje, naročniku ne daje nobene informacije o stopnji tehnične usposobljenosti tega subjekta. Na podlagi teh izhodišč je Državna revizijska komisija zavzela stališče, da se gospodarski subjekt, ki sodeluje v ponudbi, pri izkazovanju svoje tehnične usposobljenosti ne more sklicevati na reference drugega gospodarskega subjekta. Ob dejstvu, da je razpisna dokumentacija jasna, Državna revizijska komisija pa je že neštetokrat zapisala, da je nujna povezava med referenco in izvajanjem del, naročnikove navedbe o tem, da nejasne razpisne dokumentacije ni mogoče šteti v škodo ponudnika, ne vzdržijo presoje. Razpisna dokumentacija je jasna, praksa Državne revizijske komisije pa je ustaljena. Poleg tega v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, ali je del zunanje ureditve, ki jo prevzema Trgograd d.o.o., bistven, pač pa za očitek, da je reference v izbrani ponudbi za GOI dela predložil subjekt, ki teh del sploh ne bo izvajal, na drugi strani pa bo GOI dela izvajal subjekt, ki ni izkazal niti ene reference, in izkušenj pri izvedbi takšnih del v zahtevanem obsegu nima. Ravnanje izbranega ponudnika predstavlja izposojo reference, drugačno stališče bi bilo nekonsistentno in nepravično do vlagatelja, ki mu je bilo v zadevi 018-208/2015-6 očitano, da kot dejanski izvajalec ni predložil reference. Vlagatelj še navaja, da naročnik ni dopustil predložitve izjave namesto vpisa kataloških številk. Naročnik je vpisu kataloških številk pripisal poseben pomen, saj je celo na Portalu javnih naročil, ko je glede tega prejel vprašanje, potrdil, da je to edini dopusten način opredeljevanja ponudbenih elementov in naprav. Izjava, da izbrani ponudnik v pozicijah, kjer ni navedel kataloških številk, nudi materiale oziroma opremo, kot je navedena v tekstu posamezne pozicije, je tudi sicer neprimerna, saj na podlagi elementov in naprav, ki jih je v popisu primeroma navedel naročnik, ni mogoče vedno enoznačno identificirati izdelka (naročnikovim splošnim navedbam namreč ustreza več različnih izdelkov). Izbrana ponudba je tako nedoločena, takšna ponudba pa je neprimerna in bi jo moral naročnik izločiti. V zvezi s postavkama 1.03 in 4.03 naročnik sam priznava, da je izbrani ponudnik ponudil neobstoječ izdelek, pri čemer pa ponudbe ni izločil, pač pa je sam spremenil ponudbo tako, da je določil, da izbrani ponudnik ponuja povsem drug izdelek. Naročnik torej izbranega ponudnika ni pozval niti k pojasnilu, temveč se je postavil v vlogo izbranega ponudnika in je samoiniciativno spremenil izbrano ponudbo v tehničnih specifikacijah. (v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta z novim predmetom). Vlagatelj opozarja tudi, da naročnik ne prereka številnih pomanjkljivosti okvirnega terminskega plana, ki jih je vlagatelj grajal v zahtevku za revizijo. Zato nepopolnost izbrane ponudbe v tem delu ni sporna, potrjuje pa jo tudi dokumentacija, ki je priložena k zahtevku za revizijo. Vlagatelj še navaja, da se v podizvajanje ne more oddati tistih del, ki jih nihče ni prevzel, kar izhaja tudi iz načela, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Vlagatelj tudi opozarja, da četudi izbrani ponudnik ni navedel točnih količin in vrednosti del, ki jih bodo izvedli podizvajalci, iz razloga, ker so zaradi klavzule cena na enoto te vrednosti in količine spremenljive, potem ni jasno, zakaj je izbrani ponudnik »cca« navedel le pri količinah in vrednostih podizvajalcev. Navaja še, da napaka, ki se nanaša na vrednost del podizvajalca RGD-E d.o.o., lahko predstavlja formalno pomanjkljivost, vendar pa tega neskladja naročnik ne bi smel odpraviti sam. Naročnik je dejansko spremenil vzorec pogodbe, ta sprememba pa ni zanemarljiva, saj znaša 119.355,12 EUR. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da ne more ugibati, katere postavke pri izvedbi elektro in strojnih instalacij naj bi izvedli partnerji, zato se do te naročnikove navedbe ne more opredeliti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna. Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna v delu, ki se nanaša na predložene reference in terminski plan. Zatrjuje tudi, da nobeden izmed partnerjev v ponudbi izbranega ponudnika ni prevzel izvajanja instalacijskih del, pač jih bodo izvajali neposredno podizvajalci. Vlagatelj tudi očita naročniku, da izbrani ponudnik v številnih postavkah popisov del ni navedel kataloške številke in ni predložil katalogov, ter da je v dveh postavkah ponudil izdelek, ki ne obstaja. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik za vse štiri podizvajalce navedel nedorečene cene, ter da je za enega izmed podizvajalcev navedel dve različni vrednosti del. Navaja tudi, da se vrednost del, ki naj bi jih izvedli podizvajalci, ne ujema z vrednostjo del iz ponudbenega predračuna.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na reference izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da partner izbranega ponudnika (Trgograd d.o.o.), ki je predložil reference, na referenčnih objektih ni izvajal instalacijskih del, saj so ta dela zanj izvedli podizvajalci. Zlasti pa očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu nepravilna iz razloga, ker družba Trgograd d.o.o. pri razpisani gradnji ne bo izvajala GOI del, za katera je podala reference, pač pa le del zunanje ureditve.

Revizijske navedbe o neustreznosti referenc je potrebno presojati ob upoštevanju osmega odstavka 41. člena ZJN-2, v skladu s katerim lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Dokazila, ki jih lahko naročnik zahteva od ponudnikov za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, so določena v 45. členu ZJN-2. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov v razpisni dokumentaciji zahteva, da izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti, med drugim tudi s predložitvijo seznama gradenj v zadnjih petih letih oziroma s predložitvijo seznama najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj s potrdili referenčnih naročnikov o dobro opravljenem delu za najpomembnejše referenčne posle (1. in 2. alineja točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev, določenih na podlagi 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora, na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

ZJN-2 v 45. členu našteva dokazila, katerih predložitev lahko naročnik zahteva od ponudnikov. Ne določa pa vsebine pogojev, s katerimi ponudniki izkažejo kadrovsko in tehnično sposobnost. To prepušča naročniku, ki mora v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeliti, katere posamezne tehnične in kadrovske pogoje morajo izpolnjevati ponudniki. ZJN-2 tako tudi v zvezi z referencami našteva le možna dokazila (seznam referenčnih poslov skupaj s potrdili referenčnih naročnikov) in pri tem določa le načelna izhodišča (enakopravna obravnava ponudnikov, sorazmernost, povezanost s predmetom naročila), naročnik pa mora v vsakokratni razpisni dokumentaciji, ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila, referenčni pogoj vsebinsko opredeliti. Določiti mora vsebinske kriterije, na podlagi katerih bo presojal ustreznost in primerljivost referenčnega posla (vrsta in obseg del, vrednost, časovno obdobje itd.), hkrati pa mora tudi določiti, na kakšen način morajo reference izkazovati posamezni sodelujoči gospodarski subjekti (bodisi partnerji ali podizvajalci). Presoja, ali ponudnik s predložitvijo seznama referenčnih poslov in potrdil izkazuje tehnično usposobljenost, je zato odvisna zlasti od tega, na kakšen način naročnik v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeli referenčne zahteve.

Naročnik je zahteve glede izkazovanja tehnične usposobljenosti določil v točki 9.3 Povabila k oddaji ponudbe in splošna navodila ponudniku za pripravo ponudbe (Tehnični pogoji oziroma sposobnost), kjer je v točki 9.3.2 (Referenca ponudnika) zapisal:

»Ponudnik je v zadnjih petih letih, šteto od dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb, kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopu ali podizvajalec, izvedel GOI dela na enem (1 komplet) objektu, razvrščenem v posameznih vrstah objektov v strukturi CC-Sl pod šifro 126 (Stavbe splošnega družbenega pomena) v vrednosti vsaj 2 MIO EUR brez DDV, pri čemer je vrednost gradbenih del znašala vsaj 400.000,00 EUR brez DDV.

V primeru, da so bila referenčna dela izvedena v sklopu drugih del, se zgoraj navedena vrednost nanaša le na zahtevano vrsto del in ne na vrednost celotnega naročila.

Dokazilo: Seznam referenc ponudnika oz. poslovodečega in partnerjev v skupnem nastopu oz. podizvajalcev in Potrdilo o referenčnem delu ponudnika.

Opombe:
- V primeru, da je ponudnik referenčna dela izvedel kot partner v skupni ponudbi, mora v prilogi (lasten obrazec) Potrdila o referenčnem delu ponudnika navesti odstotek izvedenih del kot partner v skupnem nastopanju.
- V primeru, da je ponudnik referenčna dela izvedel kot podizvajalec, lahko namesto Potrdila o referenčnem delu predloži kopijo sklenjene pogodbe za referenčna dela in končne situacije, iz katerih bo razvidna vrednost referenčnih del.
- Za objekt, ki ga ponudnik navaja kot referenčno delo, mora biti uspešno izveden sprejem in izročitev (primopredaja) med naročnikom in izvajalcem. V okviru referenčnega dela morajo biti izvedena gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela v celoti in ne le del teh del.
- Naročnik si pridržuje pravico, da v fazi preverjanja referenc od ponudnika zahteva še dodatna dokazila.«

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je bilo v zvezi z referenčno zahtevo postavljenih šest vprašanj (nekatera izmed njih so se hkrati nanašala tudi na referenčno zahtevo, ki jo je moral izpolniti odgovorni vodja del).

Prvi dve vprašanji se nanašata na zahtevo naročnika, v skladu s katero mora biti referenčna gradnja razvrščena med stavbe splošnega družbenega pomena. Iz njiju je razvidno, da je takšna zahteva pretirana in naj jo naročnik opusti. Naročnik je na obe vprašanji odgovoril, da iz razlogov, ker gre v obravnavanem primeru za zelo zahtevno gradnjo, pri zahtevi vztraja (obe vprašanji in odgovora nanju so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 17.06.2015 in dne 18.06.2015).

Tretje vprašanje se je glasilo: »Ali pravilno razumemo, da lahko pogoj za ponudnika - izvedba GOI del 2 mio EUR in GO del v vrednosti 400.000,00 EUR na objektih CC-SI 126 dokažemo z dvema različnima vrednostno ustreznima referencama - z eno za GOI dela in drugo za GO dela?«

Naročnik je odgovoril z naslednjim pojasnilom (vprašanje in odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 19.06.2015) :

»Od ponudnika se zahteva, da z eno referenco izkaže:
da je izvedel GOI dela na enem (1 komplet) objektu, razvrščenem v posameznih vrstah objektov v strukturi CC-SI pod šifro 126 (Stavbe splošnega pomena) v vrednosti vsaj 2 MIO EUR brez DDV, pri čemer je v okviru izvršenih GOI del v vrednosti vsaj 2 MIO EUR, vrednost gradbenih del znašala vsaj 400.000,00 EUR brez DDV.«

S četrtim vprašanjem je eden izmed potencialnih ponudnikov zopet postavil podobno vprašanje, oziroma je predlagal, da naj bo ponudnikom omogočeno, da se referenčna zahteva izpolni z dvema ločenima referencama. Naročnik je ponovno pojasnil (vprašanje in odgovor sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 30.06.2025), da referenčne zahteve ne bo spremenil.

S petim odgovorom je naročnik dne 30.06.2015 pojasnil, da zadošča vsaj ena potrjena referenca.

S šestim vprašanjem je eden izmed potencialnih ponudnikov opozoril naročnika, da je referenčna zahteva diskriminatorna, saj izloča tiste ponudnike, ki bi referenčno zahtevo lahko izpolnili s kombinacijo dveh (ali več) referenc. Naročnik je tudi tokrat pojasnil, da razpisne dokumentacije v tem delu ne bo spremenil.

Naročnik je v 10. točki Povabila k oddaji ponudbe (Skupna ponudba) navedel, da lahko pogoje iz točke 9.3 (kamor sodijo tudi referenčne zahteve iz zgoraj citirane točke 9.3.2) ponudniki izpolnjujejo kumulativno, oziroma, da lahko ta pogoj izpolni katerikoli ponudnik v skupni ponudbi.

Iz citiranih delov razpisne dokumentacije in pojasnil na Portalu javnih naročil, ki se v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije, je razvidno, da je naročnik v konkretnem primeru zahteval najmanj eno (enovito) referenco, ki obsega gradbena in obrtniška dela (GOI dela) na stavbi, ki skladno s Klasifikacijo vrst objektov (CC-SI) sodi med stavbe splošnega družbenega pomena, uvrščene pod šifro 126. Referenčni objekt je moral biti izkazan v vrednosti vsaj 2 MIO EUR brez DDV, pri čemer je vrednost gradbenih del znašala vsaj 400.000,00 EUR brez DDV. Naročnik je izrecno zahteval le enovito referenco, torej referenco, ki vsebuje gradbena in obrtniška dela v vrednosti vsaj 2 MIO EUR, od katere znaša vrednost gradbenih del vsaj 400.000,00 EUR brez DDV, pri čemer so lahko referenco izkazali bodisi (samostojni) ponudnik, katerikoli izmed partnerjev v skupni ponudbi ali podizvajalec.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je v zvezi z naravo referenc zavzela stališče že v številnih zadevah (tudi v tistih, na katere se sklicuje vlagatelj). Referenca je, kot pravilno navaja vlagatelj, dokazilo o že uspešno izvedenih podobnih oziroma primerljivih poslih, s katerimi naročnik ugotavlja tehnično usposobljenost ponudnika. Kot takšna predstavlja dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Državna revizijska komisija zato referenc ne obravnava kot kapacitet v smislu tretjega odstavka 45. člena ZJN-2, saj so kapacitete sredstva, potrebna za izvedbo naročila, medtem ko referenca ne predstavlja sredstva, s katerim ponudnik izvede javno naročilo, temveč predstavlja dokazilo o tehnični usposobljenosti. Reference niso kapacitete - zmogljivosti v smislu opreme, kadrov, mehanizacije, finančnih sredstev itd., kar si je mogoče izposoditi od drugih subjektov, temveč izkazujejo stopnjo usposobljenosti, znanja in izkušenj posameznega subjekta. Zato načeloma velja, da mora vsak subjekt, ki v ponudbi nastopa kot glavni izvajalec, skupni izvajalec ali podizvajalec, usposobljenost za tisti del posla, ki ga prevzema v ponudbi, dokazovati z lastnimi referencami. Dejstvo, da je referenčna dela morebiti že uspešno izvedel določen subjekt, ki pa v okviru konkretnega naročila ne bo izvajal istovrstnih del, oziroma subjekt, ki bo v primeru pridobitve naročila izvedel le manjši (zanemarljivi) del posla, medtem ko ponudnik, ki naj bi dejansko izvajal pretežni del naročila, lastnih ustreznih referenc sploh ne izkazuje, naročniku ne daje nobene informacije o stopnji tehnične usposobljenosti samega ponudnika.

Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik v predmetni razpisni dokumentaciji izrecno dopustil, da referenco, s katero ponudnik izkazuje izpolnjevanje pogoja iz točke 9.3.2 (Referenca ponudnika) Povabila k oddaji ponudbe, med drugimi lahko predloži le eden izmed partnerjev (oziroma katerikoli partner iz skupne ponudbe), ne da bi pri tem postavil zahteve glede udeležbe tega partnerja pri razpisanem poslu. Glede na navedeno določbo razpisne dokumentacije ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da izbrani ponudnik s tem, ko je referenco predložil le partner Trgograd d.o.o., ki gradbenih in obrtniških del pri razpisanem objektu ne bo izvajal, ni izpolnil zahtevanega referenčnega pogoja, saj je izbrani ponudnik pri tem ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Poleg tega se Državna revizijska komisija strinja z izbranim ponudnikom in naročnikom v tem, da je v odločitvi, št. 018-314/2013 zavzela stališče, da je vodilni izvajalec v celoti odgovoren naročniku za kvalitetno izvedbo posla, ter da v fazi izvedbe prevzetega posla vodilni izvajalec, četudi sam ne izvede vseh del, nad izvajalci izvaja nadzor pred potrditvijo in prevzemom ustrezno opravljenih del ter predloži tudi finančna zavarovanja za izvedbo opravljenih del. Zato je potrebno šteti, da je njegova udeležba v poslu tako intenzivna, da je referenco mogoče pripisati tudi njemu.

Ker vse tri reference partnerja izbranega ponudnika (kot izhaja iz predložene ponudbe, je družba Trgograd d.o.o. izvedla gradnjo treh referenčnih objektov: Osnovne šole Litija, podružnične Osnovne šole Vače ter Socialno varstvenega centra Litija) po vsebini, časovno in vrednostno ustrezajo vsem zahtevam naročnika (kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno), Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala očitke, ki se nanašajo na s strani izbranega ponudnika predložen terminski plan. Kot zatrjuje vlagatelj, je izbrani ponudnik v okvirnem terminskem planu označil termin izvedbe le za nekatere aktivnosti, izpustil pa je izvedbo vseh aktivnosti na drugi strani terminskega plana. Ker izbrani ponudnik ni predložil terminskega plana, v katerem bi potrdil izvedbo celotnega predmeta javnega naročila, je njegova ponudba nepopolna.

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na terminski plan (in finančni načrt) navedel v 2. točki Posebnega dela razpisne dokumentacije, in sicer:

»Ponudnik mora v ponudbi predložiti terminski in finančni načrt, ki ga izdela skladno s pogodbenim rokom in predloženim okvirnim terminskim planom.«

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v ponudbi predložil Okvirni terminski plan izvedbe del. V njem je v obliki razpredelnice (na treh straneh) označil in terminsko (časovno) opredelil vse aktivnosti, ki so predmet razpisanega javnega naročila (v razpredelnici je označil devet mesecev, in znotraj vsakega izmed njih štiri tedne, ter posamezne sklope del označil z rumeno barvo). Časovno je opredelil naslednje sklope del: A. gradbeno obrtniško dela (ki bodo izvedena pri rekonstrukciji upravne stavbe, rekonstrukciji mansarde, pri objektu medicinskih plinov, pri ureditvi evakuacijskih poti, zunanjih delih in pri opremi - leseni del), B. Oporne in podporne konstrukcije, kamor sodijo zidovi (pediatrije, eko otoka in požarne ploščadi), pilotna stena parkirišča ter parapetni zidovi parkirišča in pediatrije, C. Dela zunanje ureditve (v dvanajstih postavkah), D. Elektro dela in E. Strojna dela (vročevod in vodovod). Ker je okvirni terminski plan skladen s pogodbenim rokom (ki znaša devet mesecev) in izpolnjen na vseh treh straneh (tudi na drugi strani), je ponudba izbranega ponudnika tudi v tem delu skladna z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj nadalje očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz razloga, ker v številnih postavkah popisa del (kjer je navedeno »kot na primer«) ni navedel kataloške številke, oziroma ni predložil katalogov.

V zvezi z navedbo kataloških številk in predložitvijo prospektov, sta bili tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije postavljeni dve vprašanji:

»Prosimo jasno navodilo o tem, za katere postavke iz predračuna naročnik zahteva, naj se predloži prospektni material? Kajti nikjer v razpisni dokumentaciji ni jasno navedeno, za katere postavke je potrebno predložiti omenjeno dokumentacijo.

Zanima nas, kaj pomeni, da je v popisu navedena kolona kataloška številka?«

Naročnik je odgovoril z naslednjima pojasniloma (obe vprašanji in naročnikova odgovora nanju so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 14.07.2015):

»V popisih so pri določenih postavkah elementov in naprav podane opombe »kot na primer ….«. Vse naprave in elementi v popisu so navedeni primeroma. Vsa komercialna imena in opisi elementov so navedeni izključno z namenom opisati želeno kvaliteto opreme. Ponudnik lahko ponudi enakovredno ali boljšo. Izključno in samo pri teh postavkah mora ponudnik vpisati kataloško številko, iz katere bo razvidno, kaj ponuja.

Prospekte ponudniki oddajo le za tiste postavke, kjer po navodilih naročnika vpisujejo kataloške številke.«

Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Iz zgoraj citiranih naročnikovih odgovorov (ki skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 predstavljajo del razpisne dokumentacije), je namreč razvidno, da ponudnikom v primeru, če so ponudili referenčni proizvod, ni bilo potrebno vpisati niti kataloške številke niti predložiti prospekta. Navedeno so torej morali storiti zgolj in samo v primeru, če so ponudili drugačno opremo od tiste, ki jo je (kot referenčno) navedel naročnik.

Pregled vlagateljeve ponudbe tudi pokaže, da je vanjo predložena Izjava, z dne 23.07.2015, v kateri je navedel, da v tistih pozicijah ponudbenega predračuna, kjer ni navedel kataloških številk, ponuja materiale oziroma opremo, ki je navedena v tekstu posamezne pozicije, ter da je kataloge za materiale in opremo, ki se pojavljajo v več sklopih ponudbenega predračuna, predložil le v tisti poziciji, kjer se pojavi prvič.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna iz razloga, ker je v dveh postavkah popisa del (1.03 in 4.03) ponudil artikel, ki ne obstaja.

Naročnik je v postavkah 1.03 in 4.03 popisa strojnoinstalacijskih del (v dokumentu S-objekti, razdelek Ogrevanje in hlajenje) razpisal dobavo in montažo radiatorjev. Kot referenčni radiator je navedel radiator proizvajalca Vogel&Noot, tip T6. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da pri obeh spornih postavkah ni vpisal kataloških številk, pač pa je v razdelek popisa del, ki je namenjen vpisu kataloške številke, vpisal »V&N tip 6«. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil tudi katalog radiatorja s sredinskim priključkom z oznako T6. Na katalog je pripisal obe (sporni) poziciji popisa dela (torej poziciji 1.03 in 4.03).

Državna revizijska komisija se strinja z izbranim ponudnikom (in naročnikom) v tem, da je v zvezi s tem potrebno upoštevati celotno ponudbo izbranega ponudnika. Ker med vlagateljem ter naročnikom (in izbranim ponudnikom) ni spora v tem, da radiator proizvajalca Vogel&Noot, tip 6 sploh ne obstaja, oziroma zlasti tudi iz razloga, ker je izbrani ponudnik (že) v ponudbi predložil prospekt referenčnega artikla (torej radiatorja proizvajalca Vogel&Noot, tip T6), na katerega je vpisal obe sporni postavki (poziciji 1.03 in 4.03), se Državna revizijska komisija strinja z izbranim ponudnikom, da je v tem delu prišlo do očitne pisne pomote in/ali do netočno navedene skrajšave ponujenega radiatorja, oziroma da je izbrani ponudnik v obeh spornih postavkah dejansko ponudil referenčni izdelek - radiator Vogel&Noot, tip T6, ki ga je naročnik primeroma navedel pri obeh spornih postavkah. Iz opisanega razloga navedena situacija tudi ni primerljiva z odločitvama Državne revizijske komisije, št. 018-18/2014 in 0189-5/2015, na kateri se sklicuje vlagatelj. S prvo odločitvijo je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo (takratnega) vlagatelja zavrnila, saj je ugotovila, da je v dveh postavkah ponudbenega predračuna ponudil opremo enega proizvajalca, po pozivu naročnika, naj mu predloži še katalog ponujenega artikla, pa je dostavil prospekte drugega proizvajalca in pojasnil, da je v ponudbi pomotoma navedel prvotno ponujenega proizvajalca. Z drugo odločitvijo je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo (takratnega) vlagatelja ugodila, saj je ugotovila, da je (takratni) izbrani ponudnik (prav tako) spremenil ponudbo v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet (namesto v ponudbi ponujenega predmeta, je naknadno ponudil drug izdelek). V obeh navedenih primerih sta torej ponudnika (prvi v vlogi vlagatelja in drugi v vlogi izbranega ponudnika) nedopustno posegla v ponujen predmet.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna iz razloga, ker nobeden izmed (treh) partnerjev v ponudbi izbranega ponudnika ni prevzel izvajanja instalacijskih del, pač jih bodo izvajali neposredno podizvajalci.

Tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogoče slediti. Iz ponudbe izbranega ponudnika namreč izhaja, da je izbrani ponudnik prevzel vsa razpisana dela, vključno z instalacijskimi deli (ki jih bodo izvedli, kot bo natančneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve, štirje nominirani podizvajalci). Navedeno dejstvo izhaja iz obrazca Ponudba št. 143-15, z dne 23.07.2015, s katero so se vsi trije skupni ponudniki zavezali, da ponujajo izvedbo vseh razpisanih del, oziroma da ponujajo izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del za požarno sanacijo kompleksa Splošne bolnišnice Trbovlje in pripadajočih objektov - dokončanje II. faze in izvedba III. faze za skupno ponudbeno ceno v višini 2.058.002,14 EUR z DDV. V ponudbi je predložen tudi (podpisan in žigosan) popis del (ponudbeni predračun), ki je izpolnjen s cenami v vseh postavkah razpisanega posla, prav tako je v ponudbi predložen izpolnjen (žigosan in podpisan) vzorec pogodbe, s katerim se je izbrani ponudnik (pooblaščeni vodilni partner) zavezal prevzeti vsa razpisana dela. Da je izbrani ponudnik prevzel vsa razpisana dela, pa izhaja tudi iz številnih drugih dokumentov, ki jih je predložil v ponudbi (iz obrazca Temeljna izjava, s katero se je izbrani ponudnik med drugim zavezal, da sprejema vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, iz terminskega plana, v katerega so, kot že izhaja iz te obrazložitve, terminsko zajeta vsa razpisana dela, itd.). Polega tega se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom, da bodo v pogodbenem razmerju z naročnikom le skupni ponudniki (in torej ne tudi nominirani podizvajalci), ki bodo neomejeno solidarno odgovarjali za vestno in kvalitetno izvedbo celotnega projekta (8. člen pogodbe o skupnem nastopu - Joint Venture, z dne 21. 07.2015).

Zadnji trije vlagateljevi očitki se nanašajo na deleže podizvajalcev izbranega ponudnika, ki so jih morali ponudniki ovrednotiti procentualno in vrednostno. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik za vse štiri podizvajalce navedel nedorečene deleže, da se vrednost del, ki naj bi jih izvedli podizvajalci, ne ujema z vrednostjo del iz ponudbenega predračuna, ter tudi očita naročniku, da je za enega izmed podizvajalcev (to je za družbo RGD-e d.o.o.) navedel dve različni vrednosti.

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na (morebitno) udeležbo podizvajalcev navedel v 11. točki Povabila k oddaji ponudbe, kjer je med drugim zapisal:

»V primeru, da bo ponudnik pri izvedbi naročila posloval s podizvajalci, mora v ponudbi navesti vse zahtevane podatke o podizvajalcih, ki so navedeni v obrazcu Udeležba podizvajalcev.

V kolikor ponudnik podizvajalca ne prijavlja za vse sklope, naj bo iz navedbe v obrazcu Udeležba podizvajalcev razvidno, za katere sklope je prijavljen posamezen podizvajalec.

Podizvajalec mora (enako kot ponudnik) izpolnjevati pogoje iz točke 9.1.2 in 9.1.4 v poglavju Povabilo k oddaji ponudbe. Ponudnik mora za podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, določenih v prejšnjem stavku, kot jih mora predložiti zase.

Izbrani ponudnik mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom sklenjene pogodbe s podizvajalci.

Izbrani ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo naročila.«.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil obrazec Udeležba podizvajalcev, ki so ga morali ponudniki izpolniti z nazivom podizvajalca, njegovim naslovom, identifikacijsko in matično številko, številkami transakcijskih računov in bank, s številkami telefona in telefaksa ter s podatki o kontaktni osebi, elektronskem naslovu in odgovorno osebo, ki je pooblaščena za podpis soglasja za izvajanje neposrednih plačil naročnika. Ponudnik je moral v obrazec vpisati tudi navedbo del, ki jih bo izvedel podizvajalec, količino in vrednost del, ter kraj in rok izvedbe.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika (kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno) pokaže, da so v njej priglašeni štirje podizvajalci. Prvi podizvajalec (Gerčer d.o.o.) naj bi izvedel del strojnih instalacij, oziroma cca 9% vseh razpisanih del v vrednosti cca 185.220,19 EUR z DDV, drugi (Hilman d.o.o.) naj bi izvedel del strojnih in del elektroinstalacij, oziroma cca 8% vseh razpisanih del v vrednosti cca 164.640,17 EUR z DDV, tretji podizvajalec (EIMD d.o.o.) naj bi izvedel del elektroinstalacij, oziroma cca 5% vseh razpisanih del v višini cca 102.900,11 EUR z DDV, zadnji podizvajalec (RGD-E d.o.o.) pa del elektroinstalacij, oziroma cca 3,2% vseh razpisanih del v višini 65.856,07 EUR z DDV. V obrazce je za vse štiri podizvajalce vpisan tudi kraj izvedbe del (Trbovlje) in rok izvedbe (skladno s terminskim planom).

Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna iz razloga, ker izbrani ponudnik za nobenega izmed nominiranih podizvajalcev (v nasprotju z zahtevo iz 11. točke Povabila k oddaji ponudbe) ni navedel točnih deležev del, saj so ti določeni zgolj okvirno z besedo cca.

Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti. Državna revizijska komisija v zvezi s tem prejema argumente izbranega ponudnika in naročnika, ki opozarjata, da so vrednosti del, ki jih bodo izvedli podizvajalci, upravičeno navedene z besedo cca, saj je v konkretnem primeru cena določena s klavzulo »cena na enoto«. Navedeno pomeni, da so vrednosti in količine, ki jih bodo izvedli podizvajalci, spremenljive in bodo odvisne od dejansko izvedenih količin. Naročnik je namreč v točki 3.1 vzorca pogodbe navedel: »Za celoten predmet pogodbe, ki obsega vse obveznosti izvajalca, bo naročnik izvajalcu oziroma podizvajalcem plačal pogodbeno ceno po načelu obračuna del na podlagi podpisanih dejansko izvršenih količin v knjigi obračunskih izmer izvajalca s strani nadzornika ter potrjenih enotnih nespremenljivih cen/enoto izdelka iz pogodbenega predračuna del. Končna ponudbena cena bo oblikovana glede na dejansko izvedene količine posameznih vrst del iz ponudbenega predračuna«. Podobno besedilo izhaja tudi iz obrazca Ponudba, in sicer: »Za razpisan predmet javnega naročila nudimo izvedbo po načelu obračuna dejansko izvršenih količin in enotnih pogodbenih cen za posamezno vrsto del na podlagi nadzora potrjenih količin v knjigi obračunskih izmer in skladno z razpisnimi pogoji«.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem tudi ni sledila vlagateljevim navedbam, s katerimi opozarja, da je izbrani ponudnik takšen zapis (cca) navedel le pri podizvajalcih in ne tudi pri partnerjih v skupni ponudbi. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji tudi za (morebitne) partnerje v skupni ponudbi predvidel obrazec (Podatki o ponudniku, partnerju v skupni ponudbi), pri čemer pa zanje ni zahteval vpisa deleža del, kot je to storil v obrazcu, ki se nanaša na podizvajalce.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom (in izbranim ponudnikom) tudi v tem, da so partnerji izbranega ponudnika, kot izhaja iz sporazuma o skupnem nastopu (iz Pogodbe o ustanovitvi Joint venture, z dne 23.07.2015), v razpisanem poslu med drugim prevzeli tudi nabavo materiala in opreme, zato na podizvajalce vrednostno odpade manj del, kot znaša celotna vrednost strojnih in elektroinstalacijskih del v ponudbenem predračunu.

Zadnji vlagateljev očitek se nanaša na zapis dveh različnih vrednosti deleža enega izmed priglašenih podizvajalcev izbranega ponudnika - to je družbe RGD-E d.o.o., Trbovlje.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno (kar med strankama v tem postopku ni sporno), da je izbrani ponudnik za podizvajalca RGD-E d.o.o. v obrazcu Udeležba podizvajalcev navedel vrednost deleža cca 65.856,07 EUR z DDV, v vzorcu pogodbe pa vrednost cca 185.220,19 EUR z DDV (razlika med obema vrednostma znaša, kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, 119.355,12 EUR z DDV). Vlagatelj navaja, da bi navedena napaka sicer lahko predstavljala formalno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, vendar pa naročnik tega neskladja ne bi smel odpraviti sam. Naročnik in izbrani ponudnik nasprotno navajata, da je edini relevanten dokument, ki je namenjen vpisovanju podatkov o podizvajalcih (ki so ga podizvajalci tudi potrdili in s tem soglašali z njihovo vsebino), obrazec Udeležba podizvajalcev, iz katerega izhaja prava vrednost deleža spornega podizvajalca, ter da gre v pogodbi zgolj za očitno pisno pomoto.

Del razpisne dokumentacije je torej tudi vzorec pogodbe o izvedbi razpisanih del. Vzorec pogodbe so morali ponudniki izpolniti ter ga parafirati, podpisati in žigosati, s čimer so v skladu z naročnikovim navodilom (ki izhaja iz vzorca pogodbe) »potrdili, da se strinjajo z vsebino vzorca pogodbe«.

Dalje je naročnik v obrazcu Temeljna izjava predvidel podpis izjave, v katerem so morali ponudniki med drugim potrditi, da »sprejemajo vse pogoje in ostale zahteve iz razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo«.

Iz navedenega je razvidno, da je za ponudnike zavezujoča celotna razpisna dokumentacija, ter da so ponudniki s podpisom vzorca pogodbe izrecno potrdili, da se strinjajo z vsebino vzorca pogodbe. Pri obravnavi tega očitka je Državna revizijska komisija upoštevala tudi samo naravo vzorca pogodbe in njene vsebine. Gre za določitev oziroma natančno specifikacijo vseh bistvenih elementov pogodbenega razmerja, ki bo nastalo med naročnikom in izbranim ponudnikom, zaradi česar gre za enega izmed pomembnejših delov razpisne dokumentacije. Z izpolnitvijo in podpisom vzorca pogodbe ponudnik potrdi, da se je seznanil z vsebino bodočega pogodbenega razmerja in da jo tudi sprejema, ter da bo svoje pogodbene obveznosti (ki vključujejo tudi obveznosti do njegovih podizvajalcev), če bo izbran kot najugodnejši, izpolnjeval na način, kot je določen v vzorcu pogodbe. Iz navedenega razloga ni mogoče sprejeti naročnikove interpretacije (ter istega stališča izbranega ponudnika), da je pri zapisu deleža podizvajalca RGD-E d.o.o. v členu 10.1 vzorca pogodbe prišlo do očitne pisne pomote (ki naj bi jo bilo dovoljeno spregledati v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2), oziroma da je edini relevanten dokument, ki je namenjen vpisovanju podatkov o podizvajalcih, ki so ga slednji tudi potrdili, obrazec Udeležba podizvajalcev (iz katerega izhaja prava vrednost deleža podizvajalca RGD-E d.o.o. v višini 65.865,07 EUR, kar znaša 3,2% celotne ponudbene vrednosti).

Državna revizijska komisija se sicer strinja z izbranim ponudnikom (in naročnikom) v tem, da vrednost deleža podizvajalca RGD-E d.o.o. v višini 65.865,07 EUR z DDV, ki je vpisana v obrazec Udeležba podizvajalca, predstavlja 3,2% celotne pogodbe vrednosti (ta odstotek je vpisan tudi v obrazec), in da enak odstotek (3,2%) izhaja tudi iz vzorca pogodbe. Prav tako je potrebno pritrditi izbranemu ponudniku (in naročniku) v tem, da so nominirani podizvajalci (v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije) podpisali in žigosali le obrazec Udeležba podizvajalcev in ne tudi vzorca pogodbe. Ker pa iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, katera izmed obeh vrednosti je prava (izbrani ponudnik je lahko storil napako pri vpisu vrednosti deleža podizvajalca v enem ali v drugem dokumentu, konec koncev je lahko storil napako tudi pri izračunu procentualnega deleža), je potrebno ugotoviti (s čimer se, kot že izhaja iz te obrazložitve, strinja tudi vlagatelj), da gre pri nastalem neskladju za formalno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, ki jo je dovoljeno odpraviti. Nenazadnje mora naročnik (kot je napovedal tudi v razpisni dokumentaciji) ravnati v skladu z zakonskimi določili, ki urejajo neposredna plačila podizvajalcem (od šestega do dvanajstega odstavka 71. člena ZJN-2), zato mora vedeti, koliko znaša delež vsakega izmed njih (ti deleži pa se bodo lahko spremenili zgolj in samo v primeru, ki je obrazložen pri presoji predhodnega vlagateljevega očitka).

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je formalno nepopolna ponudba tista, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Naročnik mora pred izločitvijo ponudbe upoštevati pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (ki se nanašajo na tiste dele ponudbene vsebine, v katere ni dovoljeno posegati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (ki se nanašajo na popravo očitnih računskih napak).

Vendar pa je (na podlagi 78. člena ZJN-2 ter ob upoštevanju prvega odstavka 79. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2) mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb, kot ga ureja 78. člen ZJN-2, stvar postopka oddaje javnega naročila in ne predrevizijskega postopka ter da je to možnost (skladno z 80. členom ZJN-2) dopustno uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, med predrevizijskim postopkom pa bi ga naročnik, zaradi naknadno izvedenega odpravljanja formalnih nepopolnosti, zavrnil kot neutemeljenega. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, lahko naročnik tudi sicer (glej tudi 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila (in njene odpreme ponudnikom), ne pa tudi kasneje nastalih dejstev.

Namesto, da bi naročnik ravnal v skladu z zgoraj citiranim določilom že pred sprejemom izpodbijane odločitve, pa je v zvezi s tem zgolj v celoti povzel (sprejel) vse navedbe, ki jih je navedel izbrani ponudnik v svoji izjasnitveni vlogi.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na dve različni vrednosti deleža podizvajalca RGD-e d.o.o. formalno nepopolna, je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 4300-10/2015/22, z dne 12.10.2015. Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral ponovno izvesti pregled ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer mora upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo (ter v vlogi, s katero se je izrekel o navedbah naročnika in izbranega ponudnika) zahteval povrnitev stroškov. Vlagatelj je zahteval povrnitev naslednjih stroškov: 25.000,00 EUR za plačilo takse, 1.377,00 EUR za sestavo zahtevka za revizijo, 688,50 EUR za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, in 18,36 EUR za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife; Uradni list RS, št. 2/2015) ter DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je (skladno z Odvetniško tarifo) vlagatelju (kot potrebne) priznala naslednje stroške: strošek plačane takse v višini 25.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.679,94 EUR in izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1% od presežka nad 1000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR. Državna revizijska komisija je ocenila, da odvetniški stroški vlagatelja, ki jih je priglasil v zvezi z opredelitvijo do navedb naročnika, v konkretnem primeru niso bili potrebni. Navedbe v vlogi vlagatelja, z dne 07.12.2015, v katerih vlagatelj povečini ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo, namreč niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija je tako vlagatelju (kot potrebne) priznala stroške v višini 26.702,34 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je (v vlogi, s katero se je izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja)) zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, in zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 12.01.2016


predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisija














Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana



Vložiti:

- v spis zadeve, tu